Modul:Jezyky/data

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="isv">
  <siteinfo>
    <sitename>Vikipedija</sitename>
    <dbname>isvwiki</dbname>
    <base>https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.14</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Media</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Special</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Besěda</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Koristnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Besěda s koristnikom</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Vikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Besěda Vikipedije</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Fajl</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Besěda o fajlu</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Besěda o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Šablon</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Besěda o šablonu</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Besěda o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Besěda o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Besěda modula</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Modul:Jezyky/data</title>
    <ns>828</ns>
    <id>46</id>
    <revision>
      <id>45413</id>
      <parentid>45364</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T19:31:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45413</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="16270" sha1="k7uw2cq5oyj5os269wghgfqsqidai0v" xml:space="preserve">-- Language table for [[Module:Jezyky]]
local languages = {}

-- Abhazsky
languages['ab'] = {
	abbr = 'abh.',
	name = 'Abhazsky jezyk',
	locative = 'na abhazskom',
}

-- Abaza
languages['abq'] = {
	abbr = 'abaz.',
	name = 'Abazinsky jezyk',
	locative = 'na abazinskom',
}

-- Adyghe
languages['ady'] = {
	abbr = 'adyg.',
	name = 'Adygejsky jezyk',
	locative = 'na adygejskom',
}

-- Afrikaans
languages['af'] = {
	abbr = 'afr.',
	name = 'Afrikaans',
	locative = 'na afrikaans',
}

-- Arabic
languages['ar'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'arab.',
	name = 'Arabsky jezyk',
	locative = 'na arabskom',
}

-- Avarsky
languages['av'] = {
	abbr = 'avar.',
	name = 'Avarsky jezyk',
	locative = 'na avarskom',
}

-- Azerbaijani
languages['az'] = {
	abbr = 'azer.',
	name = 'Azerbajdžansky jezyk',
	locative = 'na azerbajdžanskom',
}

-- Baškirsky
languages['ba'] = {
	abbr = 'bašk.',
	name = 'Baškirsky jezyk',
	locative = 'na baškirskom',
}

-- Belarusian
languages['be'] = {
	abbr = 'běl.',
	name = 'Bělorussky jezyk',
	locative = 'na bělorusskom',
}

languages['be-tarask'] = {
	abbr = 'kl. běl.',
	name = 'Taraškevica',
	locative = 'na taraškevicě',
}

-- Bulgarian
languages['bg'] = {
	abbr = 'bulg.',
	name = 'Bulgarsky jezyk',
	locative = 'na bulgarskom',
}

-- Bosnian
languages['bs'] = {
	abbr = 'bos.',
	name = 'Bosnijsky jezyk',
	locative = 'na bosnijskom',
}

-- Catalan
languages['ca'] = {
	abbr = 'kat.',
	name = 'Katalansky jezyk',
	locative = 'na katalanskom',
}

-- Chechen
languages['ce'] = {
	abbr = 'čeč.',
	name = 'Čečensky jezyk',
	locative = 'na čečenskom',
}

-- Montenegrin
languages['cnr'] = {
	abbr = 'črnogor.',
	name = 'Črnogorsky jezyk',
	locative = 'na črnogorskom',
}

-- Chuvash
languages['cv'] = {
	abbr = 'čuv.',
	name = 'Čuvašsky jezyk',
	locative = 'na čuvašskom',
}

-- Czech
languages['cs'] = {
	abbr = 'češ.',
	name = 'Češsky jezyk',
	locative = 'na češskom',
}

-- Kashubian
languages['csb'] = {
	abbr = 'kaš.',
	name = 'Kašubsky jezyk',
	locative = 'na kašubskom',
}

-- Church Slavonic
languages['cu'] = {
	abbr = 'crkovnoslov.',
	name = 'Crkovnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na crkovnoslovjanskom',
}

-- Danish
languages['da'] = {
	abbr = 'dan.',
	name = 'Dansky jezyk',
	locative = 'na danskom',
}

-- Lower Sorbian
languages['dsb'] = {
	abbr = 'dolnoluž.',
	name = 'Dolnolužičsky jezyk',
	locative = 'na dolnolužičskom',
}

-- German
languages['de'] = {
	abbr = 'něm.',
	name = 'Němečsky jezyk',
	locative = 'na němečskom',
}

-- Greek
languages['el'] = {
	italic = false,
	abbr = 'greč.',
	name = 'Grečsky jezyk',
	locative = 'na grečskom',
}

-- English
languages['en'] = {
	abbr = 'ang.',
	name = 'Anglijsky jezyk',
	locative = 'na anglijskom',
}

-- Esperanto
languages['eo'] = {
	abbr = 'esp.',
	name = 'Esperanto',
	locative = 'na esperantu',
}

-- Spanish
languages['es'] = {
	abbr = 'špan.',
	name = 'Špansky jezyk',
	locative = 'na španskom',
}

-- Estonian
languages['et'] = {
	abbr = 'est.',
	name = 'Estonsky jezyk',
	locative = 'na estonskom',
}

-- Finnish
languages['fi'] = {
	abbr = 'fin.',
	name = 'Finsky jezyk',
	locative = 'na finskom',
}

-- French
languages['fr'] = {
	abbr = 'fr.',
	name = 'Francuzsky jezyk',
	locative = 'na francuzskom',
}

-- Frisian
languages['fy'] = {
	abbr = 'friz.',
	name = 'Frizijsky jezyk',
	locative = 'na frizijskom',
}

-- Irish
languages['ga'] = {
	abbr = 'irl.',
	name = 'Irlandsky jezyk',
	locative = 'na irlandskom',
}

-- Gothic
languages['got'] = {
	italic = false,
	abbr = 'got.',
	name = 'Gotsky jezyk',
	locative = 'na gotskom',
}

-- Ancient Greek
languages['grc'] = {
	italic = false,
	abbr = 'davnogreč.',
	name = 'Davnogrečsky jezyk',
	locative = 'na davnogrečskom',
}

-- Hawaiian
languages['haw'] = {
	abbr = 'hav.',
	name = 'Havajsky jezyk',
	locative = 'na havajskom',
}

-- Hebrew
languages['he'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'heb.',
	name = 'Hebrejsky jezyk',
	locative = 'na hebrejskom',
}

-- Hindi
languages['hi'] = {
	abbr = 'hindi',
	name = 'Hindi',
	locative = 'na jezyku hindi',
}

-- Croatian
languages['hr'] = {
	abbr = 'hrv.',
	name = 'Hrvatsky jezyk',
	locative = 'na hrvatskom',
}

-- Upper Sorbian
languages['hsb'] = {
	abbr = 'gornoluž.',
	name = 'Gornolužičsky jezyk',
	locative = 'na gornolužičskom',
}

-- Hungarian
languages['hu'] = {
	abbr = 'vug.',
	name = 'Vugrsky jezyk',
	locative = 'na vugrskom',
}

-- Armenian
languages['hy'] = {
	abbr = 'arm.',
	name = 'Arměnsky jezyk',
	locative = 'na arměnskom',
}

-- Interlingue/Occidental
languages['ie'] = {
	abbr = 'int.',
	name = 'Interlingve',
	locative = 'na interlingvu',
}

-- Indo-European languages
languages['ine'] = {
	abbr = 'indoevr.',
	name = 'Indoevropejske jezyky',
	locative = 'na indoevropejskyh jezykah',
}

-- Ido
languages['io'] = {
	abbr = 'ido',
	name = 'Ido',
	locative = 'na idu',
}

-- Icelandic
languages['is'] = {
	abbr = 'isl.',
	name = 'Islandsky jezyk',
	locative = 'na islandskom',
}

-- Interslavic
languages['isv'] = {
	abbr = 'medžusl.',
	name = 'Medžuslovjansky jezyk',
	locative = 'na medžuslovjanskom',
}

languages['isv-cyrl'] = languages['isv'];
languages['isv-latn'] = languages['isv'];

-- Italian
languages['it'] = {
	abbr = 'ital.',
	name = 'Italijansky jezyk',
	locative = 'na italijanskom',
}

-- Japanese
languages['ja'] = {
	italic = false,
	abbr = 'jap.',
	name = 'Japonsky jezyk',
	locative = 'na japonskom',
}

-- Georgian
languages['ka'] = {
	italic = false,
	abbr = 'gruz.',
	name = 'Gruzinsky jezyk',
	locative = 'na gruzinskom',
}

-- Kabardian
languages['kbd'] = {
	abbr = 'kab.',
	name = 'Kabardinsky jezyk',
	locative = 'na kabardinskom',
}

-- Kyrgyz
languages['ki'] = {
	abbr = 'kyr.',
	name = 'Kyrgyzsky jezyk',
	locative = 'na kyrgyzskom',
}

-- Kazakh
languages['kk'] = {
	abbr = 'kazah.',
	name = 'Kazahsky jezyk',
	locative = 'na kazahskom',
}

-- Karachay-Balkar
languages['krc'] = {
	abbr = 'kar.-balk.',
	name = 'Karačajsko-balkarsky jezyk',
	locative = 'na karačajsko-balkarskom',
}

-- Karelian
languages['krl'] = {
	abbr = 'karel.',
	name = 'Karelsky jezyk',
	locative = 'na karelskom',
}

-- Komi
languages['kv'] = {
	abbr = 'zyr.',
	name = 'Komi-zyrjansky jezyk',
	locative = 'na komi-zyrjanskom'
}

-- Latin
languages['la'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latinsky jezyk',
	locative = 'na latinskom',
}

-- Luxemburgish
languages['lb'] = {
	abbr = 'luks.',
	name = 'Luksemburgsky jezyk',
	locative = 'na luksemburgskom',
}

-- Lezgi
languages['lez'] = {
	abbr = 'lezg.',
	name = 'Lezginsky jezyk',
	locative = 'na lezginskom',
}

-- Lingua Franca Nova
languages['lfn'] = {
	abbr = 'elefen',
	name = 'Lingua Franca Nova',
	locative = 'na lingva-franka-nově',
}

-- Lithuanian
languages['lt'] = {
	abbr = 'lit.',
	name = 'Litovsky jezyk',
	locative = 'na litovskom',
}

-- Latvian
languages['lv'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latyšsky jezyk',
	locative = 'na latyšskom',
}

-- Moksha
languages['mdf'] = {
	abbr = 'mokš.',
	name = 'Mokšansky jezyk',
	locative = 'na mokšanskom',
}

-- Macedonian
languages['mk'] = {
	abbr = 'mak.',
	name = 'Makedonsky jezyk',
	locative = 'na makedonskom',
}

-- Mongolian
languages['mn'] = {
	abbr = 'mon.',
	name = 'Mongolsky jezyk',
	locative = 'na mongolskom',
}

-- Maltese
languages['mt'] = {
	abbr = 'malt.',
	name = 'Maltijsky jezyk',
	locative = 'na maltijskom',
}

-- Erzya
languages['myv'] = {
	abbr = 'erz.',
	name = 'Erzjansky jezyk',
	locative = 'na erzjanskom',
}

-- Norwegian
languages['nb'] = {
	abbr = 'nor. buk.',
	name = 'Bukmol',
	locative = 'na norvežskom bukmolu',
}

-- Dutch
languages['nl'] = {
	abbr = 'nid.',
	name = 'Niderlandsky jezyk',
	locative = 'na niderlandskom',
}

-- Norwegian
languages['nn'] = {
	abbr = 'nor. njun.',
	name = 'Njunošk',
	locative = 'na norvežskom njunošku',
}

-- Norwegian
languages['no'] = {
	abbr = 'nor.',
	name = 'Norvežsky jezyk',
	locative = 'na norvežskom',
}

-- Nogay
languages['nog'] = {
	abbr = 'nogaj.',
	name = 'Nogajsky jezyk',
	locative = 'na nogajskom',
}

--  Novial
languages['nov'] = {
	abbr = 'nov.',
	name = 'jezyk novial',
	locative = 'na novialu',
}

-- Old East Slavic
languages['orv'] = {
	abbr = 'Staroiztočnoslov.',
	name = 'staroiztočnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na staroiztočnoslovjanskom',
}

-- Polish
languages['pl'] = {
	abbr = 'pol.',
	name = 'Poljsky jezyk',
	locative = 'na poljskom',
}

-- Pannonian Rusyn
languages['rsk'] = {
	abbr = 'panonsko-rusin.',
	name = 'Panonsko-rusinsky jezyk',
	locative = 'na panonsko-rusinskom',
}

-- Old Prussian
languages['prg'] = {
	abbr = 'staropruss.',
	name = 'Staroprussky jezyk',
	locative = 'na staroprusskom',
}

-- Portuguese
languages['pt'] = {
	abbr = 'port.',
	name = 'Portugalsky jezyk',
	locative = 'na portugalskom',
}

-- Quechua
languages['qu'] = {
	abbr = 'keč.',
	name = 'Jezyk Kečua',
	locative = 'na jezyku kečua',
}

-- Romanian
languages['rm'] = {
	abbr = 'romanš.',
	name = 'Romanšsky jezyk',
	locative = 'na romanšskom',
}

-- Romanian
languages['ro'] = {
	abbr = 'rum.',
	name = 'Rumunsky jezyk',
	locative = 'na rumunskom',
}

-- Russian
languages['ru'] = {
	abbr = 'rus.',
	name = 'Russky jezyk',
	locative = 'na russkom',
}

-- Rusyn
languages['rue'] = {
	abbr = 'rusin.',
	name = 'Rusinsky jezyk',
	locative = 'na rusinskom',
}

-- Sanskrit
languages['sa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Sanskr.',
	name = 'sanskrit',
	locative = 'na sanskritu',
}

-- Yakut
languages['sah'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Jak.',
	name = 'jakutsky',
	locative = 'na jakutskom',
}

-- Serbo-Croatian
languages['sh'] = {
	abbr = 'srbohrv.',
	name = 'Srbskohrvatsky jezyk',
	locative = 'na srbskohrvatskom',
}

-- Slovak
languages['sk'] = {
	abbr = 'slovač.',
	name = 'Slovačsky jezyk',
	locative = 'na slovačskom',
}

-- Slovene
languages['sl'] = {
	abbr = 'sloven.',
	name = 'Slovenečsky jezyk',
	locative = 'na slovenečskom',
}

-- Albanian
languages['sq'] = {
	abbr = 'alb.',
	name = 'Albansky jezyk',
	locative = 'na albanskom',
}

-- Serbian
languages['sr'] = {
	abbr = 'srb.',
	name = 'Srbsky jezyk',
	locative = 'na srbskom',
}

languages['sr-cyrl'] = languages['sr']

languages['sr-latn'] = languages['sr']

-- Swedish
languages['sv'] = {
	abbr = 'šved.',
	name = 'Švedsky jezyk',
	locative = 'na švedskom',
}

-- Swahili
languages['sw'] = {
	abbr = 'suah.',
	name = 'Suahili',
	locative = 'na jezyku suahili',
}

-- Tajik
languages['tg'] = {
	abbr = 'tadž.',
	name = 'Tadžičsky jezyk',
	locative = 'na tadžičskom',
}

-- Turkmen
languages['tk'] = {
	abbr = 'turkm.',
	name = 'Turkmensky jezyk',
	locative = 'na turkmenskom',
}

-- Toki Pona
languages['tok'] = {
	abbr = 'tok.',
	name = 'Toki-pona',
	locative = 'na toki-poně',
}

-- Turkish
languages['tr'] = {
	abbr = 'tur.',
	name = 'Turečsky jezyk',
	locative = 'na turečskom',
}

-- Tatar
languages['tt'] = {
	abbr = 'tat.',
	name = 'Tatarsky jezyk',
	locative = 'na tatarskom',
}

-- Ukrainian
languages['uk'] = {
	abbr = 'ukr.',
	name = 'Ukrajinsky jezyk',
	locative = 'na ukrajinskom',
}

-- Udmurt
languages['udm'] = {
	abbr = 'udm.',
	name = 'Udmurtsky jezyk',
	locative = 'na udmurtskom',
}

-- Urdu
languages['ur'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'urdu',
	name = 'Urdu',
	locative = 'na jezyku urdu',
}

-- Uzbek
languages['uz'] = {
	abbr = 'uzb.',
	name = 'Uzbečsky jezyk',
	locative = 'na uzbečskom',
}
   
-- Greenlandic
languages['kl'] = {
	abbr = 'grenl.',
	name = 'Grenlandsky jezyk',
	locative = 'na grenlandskom',
}

-- Volapük
languages['vo'] = {
	abbr = 'vol.',
	name = 'Volapük',
	locative = 'na volapüku',
}

-- Proto-Slavic
languages['sla-pro'] = {
	abbr = 'psl.',
	name = 'Praslovjansky jezyk',
	locative = 'na praslovjanskom',
}

-- Uproščeny kitajsky 
languages['zh-hans'] = {
	italic = false,
	abbr = 'upr. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (uproščeny)',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Tradicijny kitajsky 
languages['zh-hant'] = {
	italic = false,
	abbr = 'trad. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (tradicijny)',
	locative = 'na kitajskom (tradicijnom)',
}

-- Farsi 
languages['fa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'pers.',
	name = 'Persijsky jezyk',
	locative = 'na persijskom',
}

-- Amharsky 
languages['am'] = {
	abbr = 'amh.',
	name = 'Amharsky jezyk',
	locative = 'na amharskom',
}

-- Bavarsky 
languages['bar'] = {
	abbr = 'bav.',
	name = 'Bavarsky jezyk',
	locative = 'na bavarsky',
}

-- Indonezijsky 
languages['id'] = {
	abbr = 'indon.',
	name = 'Indonezijsky jezyk',
	locative = 'na indonezijskom',
}

-- Vietnamsky 
languages['vi'] = {
	abbr = 'viet.',
	name = 'Vietnamsky jezyk',
	locative = 'na vietnamskom',
}

-- Korejsky 
languages['ko'] = {
	abbr = 'kor.',
	name = 'Korejsky jezyk',
	locative = 'na korejskom',
}

-- Kurdsky 
languages['ku'] = {
	abbr = 'kurd.',
	name = 'Kurdsky jezyk',
	locative = 'na kurdskom',
}

-- Filipinsky 
languages['ph'] = {
	abbr = 'fil.',
	name = 'Filipinsky jezyk',
	locative = 'na filipinskom',
}

-- Tamilsky 
languages['ta'] = {
	italic = false,
	abbr = 'tam.',
	name = 'Tamilsky jezyk',
	locative = 'na tamilskom',
}

-- Tajsky 
languages['th'] = {
	italic = false,
	abbr = 'taj.',
	name = 'Tajsky jezyk',
	locative = 'na tajskom',
}

-- Tajsky (Latinica)
languages['th-latn'] = {
	abbr = 'taj. lat.',
	name = 'Tajsky jezyk (latinica)',
	locative = 'na tajskom (latinica)',
}

-- Bengaljsky
languages['bn'] = {
	abbr = 'beng.',
	name = 'Bengaljsky jezyk',
	locative = 'na bengaljskom',
}

-- Pašto
languages['ps'] = {
	abbr = 'paš.',
	name = 'Jezyk Pašto',
	locative = 'na paštunskom',
}

-- Dari
languages['prs'] = {
	abbr = 'prs.',
	name = 'Jezyk Dari',
	locative = 'na persidskom dari',
}

-- Hausa
languages['ha'] = {
	abbr = 'hau.',
	name = 'Jezyk Hausa',
	locative = 'na hausa',
}

-- Yoruba
languages['yo'] = {
	abbr = 'yor.',
	name = 'Jezyk Joruba',
	locative = 'na joruba',
}

-- Igbo
languages['ig'] = {
	abbr = 'igb.',
	name = 'Jezyk Igbo',
	locative = 'na igbo',
}

-- Guarani
languages['gn'] = {
	abbr = 'guar.',
	name = 'Jezyk Guarani',
	locative = 'na guarani',
}

-- Ajmara
languages['ay'] = {
	abbr = 'ajmara',
	name = 'Jezyk Ajmara',
	locative = 'na ajmara',
}

-- Kitajsky
languages['zh'] = {
	italic = false,
	abbr = 'kitajsky',
	name = 'Kitajsky jezyk',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Malajsky
languages['ms'] = {
	abbr = 'malajsky',
	name = 'Malajsky jezyk',
	locative = 'na malajskom',
}

-- Prosty anglijsky
languages['en-simple'] = {
	abbr = 'pr. angl.',
	name = 'Prosty anglijsky jezyk',
	locative = 'na prostom anglijskom',
}

-- Velssky jezyk
languages['cy'] = {
	abbr = 'vels.',
	name = 'Velssky jezyk',
	locative = 'na velsskom',
}

-- Mansijsky jezyk
languages['mns'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Mansijsky jezyk (latinica)
languages['mns-latn'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Hantyjsky jezyk
languages['kca'] = {
	abbr = 'hant.',
	name = 'Hantyjsky jezyk',
	locative = 'na hantyjskom',
}

-- Marijsky jezyk
languages['chm'] = {
	abbr = 'mar.',
	name = 'Marijsky jezyk',
	locative = 'na marijskom',
}

-- Lukomarijsky jezyk
languages['mhr'] = {
	abbr = 'lukomar.',
	name = 'Lukomarijsky jezyk',
	locative = 'na lukomarijskom',
}

-- Gornomarijsky jezyk
languages['mrj'] = {
	abbr = 'gornomar.',
	name = 'Gornomarijsky jezyk',
	locative = 'na gornomarijskom',
}

-- Starojaponsky jezyk
languages['ojp'] = {
	abbr = 'starojap.',
	name = 'Starojaponsky jezyk',
	locative = 'na starojaponskom',
}

-- Quenya
languages['qya'] = {
	abbr = 'kv.',
	name = 'Kvenja',
	locative = 'na kvenji',
}

-- Drěvnoegyptsky jezyk
languages['egy'] = {
	abbr = 'drěvnoeg.',
	name = 'Drěvnoegyptsky',
	locative = 'na drěvnoegyptskom',
}

-- Akkadsky jezyk
languages['akk'] = {
	italic = false,
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Akadsky jezyk (latinica)
languages['akk-latn'] = {
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Šumersky jezyk
languages['sux'] = {
	italic = false,
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

-- Šumersky jezyk (latinica)
languages['sux-latn'] = {
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

-- Erzjansky jezyk
languages['myv'] = {
	abbr = 'erz.',
	name = 'Erzjansky jezyk',
	locative = 'na erzjanskom',
}

return languages</text>
      <sha1>k7uw2cq5oyj5os269wghgfqsqidai0v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šablon:Umětne jezyky</title>
    <ns>10</ns>
    <id>502</id>
    <revision>
      <id>45378</id>
      <parentid>44960</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T13:49:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45378</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1829" sha1="lj3d3tb7vw6hn3w53j6vv7iqf991qwa" xml:space="preserve">{{Navbox
| name = Umětne jezyky
| title = [[Umětne jezyky]]
| group1 = Tip
| list1 =
* [[Hudožny jezyk|Hudožne]]
** [[Izmysljeny jezyk|Izmysljene]]
** [[Jezyčna igra]]
* [[Pomočny jezyk|Pomočne]]
** [[Vsesvětny jezyk|Vsesvětne]]
** [[Zonalny pomočny jezyk|Zonalne]] 
* [[Konceptualny jezyk|Konceptualne]]
** [[Eksperimentalny jezyk|Eksperimentalne]]
** [[Muzikalny jezyk|Muzikalne]]
** [[Filozofičny jezyk|Filozofične]]
* [[Planovy jezyk]]

| group2 = Jezyky
| list2 =
; Pomočne
: [[Blissimboly]]
: [[Bolak]]
: [[Esperanto]]
:* [[Esperantido]]
: [[Glosa]] ([[Interglossa]])
: [[Idiom neutral]]
: [[Ido]]
: [[LoKoS]]
: [[Latino sine flexione]]
: [[Interlingua|Interlingua de IALA]]
: [[Interlingue]]
: [[Kotava]]
: [[Lingua franca nova]]
: [[Lingwa de planeta]]
: [[Novial]]
: [[Sambahsa]]
: [[Solresol]]
: [[Volapük]]

; Zonalne
: [[Afrihili]]
: [[Folkspraak]]
: [[Jazyčje]]
: [[Medžugermansky jezyk|Medžugermansky]]
: [[Medžuslovjansky jezyk|Medžuslovjansky]] 
:* [[slovianski]]
:* [[venedčyna]]
: [[Neolatinsky]]
: [[Romanid]]
: [[Slovio]]
: [[Srědnjeturkijsky jezyk|Srědnjeturkijsky]]
: &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Universalis Lingua Slavica]]&lt;/span&gt;
: [[Uropi]]

; Konceptualne
: [[aUI]]
: [[Itkuil]]
: [[Kalaba-X]]
: [[Loglan]] i [[Ložban]]
: [[Ro]]
: [[Toki pona]]

; Muzikalne
: [[Solresol]]

; Izmysljene
: [[Atlantsky jezyk|Atlantsky]]
: [[Brithenig]]
: [[Kelen]]
: [[Klingon]]
: [[Jezyky Martina]]
:* [[Dothraki]]
:* [[Valirijske jezyky]]
: [[Láadan]]
: [[Jezyky Tolkiena]]
:* [[Adunaik]]
:* [[Kvenja]]
:* [[Sindarin]]
: [[Na'vi]]
: [[Nadsat]]
: [[Teonaht]]
: [[Tsolyani]]
: [[Verdurijsky jezyk|Verdurijsky]]
: [[Vozgijsky jezyk|Vozgijsky]]
: [[Wenedyk]]
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija|Template:Navigacija/Dokumentacija šablonov}}

[[Kategorija:Šablony:Navigacija]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>lj3d3tb7vw6hn3w53j6vv7iqf991qwa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jan van Steenbergen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1075</id>
    <revision>
      <id>45380</id>
      <parentid>43652</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T13:58:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45380</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8012" sha1="6g8mgs81bhypvcbpv17byl1wel2x0yl" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:280px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#3366CC; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; | Jan van Steenbergen
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; | [[Fajl:Nieuwjaarsbijeenkomst Wikimedia Nederland 21 januari 2017 Museum Volkenkunde Leiden (27).jpg|250px]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Lična informacija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Ime pri rodženju:
| Johannes Hendrik van Steenbergen
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Rodil se:
| 3 junija 1970 (56 lět)&lt;br /&gt;[[Hoorn]], [[Niderlandy]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Alma-mater:
| [[Amsterdamsky universitet]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Akademična dějatelnost
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Oblast:
| 
* Jezykoznavec &amp; tolmač
* Žurnalist &amp; poet
* Jezykotvoritelj
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Znany za:
| 
* [[Medžuslovjansky jezyk]]
* [[Wenedyk]]
* [[Slovianski]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Web-stranica
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | [http://steen.free.fr steen.free.fr]
|}


'''Johannes Hendrik van Steenbergen''' ({{Jezyky|nl|Johannes Hendrik van Steenbergen}}) byl rodženy 3 junija 1970 goda v Hornu, Niderlandy, kde on provedl večinstvo svojego dětinstva. V 1988 godu stal studentom Amsterdamskogo universiteta, kde on zakončil učenje po vozhodnoevropejskoj studije s glavnymi prědmetami slavistikoju i muzikologijeju. On prodolžil učiti se v [[Poljska|Poljskě]] v Varšavskom universitetu i rabotal na Varšavskom jesennjem festivalu modernoj muziky. V 1997 godu on stal prěvoditeljem s poljskogo v Niderlandah.

On žive v [[Ejmojden]]u, jest oženjeny na poljskoj pistateljkě Anně van Steenbergen i imaje 3 dětij. Byl administratorom [[Niderlandska Vikipedija|niderlandskoj]] i [[Volapükska Vikipedija|Volapükskoj Vikipedije]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://steen.free.fr/cv.html|title=Curriculum Vitæ|website=steen.free.fr|accessdate=2019-10-21|language=nl}}&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Sam Jan tak piše o svojem imeni na jegovoj web-straniceː&lt;ref&gt;Jan van Steenbergen. [http://steen.free.fr/ Oficijna web-stranica.] &lt;/ref&gt; &lt;blockquote&gt;Jan van Steenbergen (polno ime jestː Johannes Hendrik van Steenbergen) jest moje pravdivo ime. Ja odnošu se k tym ščestlivcam, ktori imajut prědlog v jih imeni, ako li vy, samorazumno, jih ljubite. Odličeno od němečskogo jezyka, to jest neizjemajema čest mojego rodinnogo prězimeni, ktoro nikak ne jest svezano s dvorjanstvom. Zatom mně ne jest prijatno, kogda do mene obračajut se &quot;gospodin Steenbergen&quot;, pokoliko to ne jest ja. Takože priměčajte, že prědlog &quot;van&quot; ne piše se s velikoju literoju, kogda prěd njim jest moje ime.  

Steenbergen jest grad v Sěvernom Brabantu, i rodinno prězime &quot;Van Steenbergen&quot; prědpokladaje, že někto iz mojih prědkov, povinno byl odtud. Bez ogleda na to, že toj grad ne jest grad natoliko maly, že by moji zemjaki prinajmenje mogli slyšali o njem, jesm strěčal se s množstvom ortografičnyh pogrěšek v napisanju mojego prězimeni kak v Niderlandah, tako i vně jih granic. Ja takože jesm viděl, kako ono obračalo se v Van Septemberǃ Jednakože ne každo alternativo napisanje mojego imeni obvezno jest pogrěšno. Napriměr, v latyšskom to jest Jans van Steenbergens, a v litovskom – Janas van Steenbergenas, zatom že v tutyh jezykah tak jest prijeto.

Ješče imajemo različne transliteracije na kirilicu i ine sistemy pisma. Moje ime rědko izzyvaje problemy, ale jesm viděl različne russke transkripcije svojego prězimeni: obyčno Стенберген, ale takože mně strěčali se Стенберхен, Стеенберген, Стейнберген, Штеенберген, Штейнберген i daže Стинберген (poslědnje tri oprěděljeno jest nepravilne, zatom že moje ime ne jest němečsko i ne jest anglijskoː pravilno izgovorjenje v IPA jest ''[jɑn fɑn 'ste:nbɛrχǝn].'' Srěd inyh transkripcij mojego imeniː '''Ян ван Стээнбэрген''' (mongolsky), '''ヤン・ファン・ステーンベルヘン''' (japonsky), '''יאן ואן סטינברגן''' (jevrejsky), '''იან ვან სტენბერგენი''' (gruzinsky), '''यान वान स्तय्न्बेर्गन''' (hindijsky), '''يان ۋان ستېنبېرگەن''' (ujgursky) i '''ያን ቫን ስቴንበርገን''' (amharsky).

Ne gledajuči na to, že prězime Van Steenbergen ne jest ni osoblivo razprostranjeno, ni jest osoblivo rědko, moj brat Frederik, troje mojih dětij i ja jesmo jedinstveni prěživši Van Steenbergeni v našej rodině, prinajmenje koliko ja mogu proslěditi, a to jest pet pokoljenij. Kake-libo krovne svezi s inymi ljudami, ktori imajut tako že prězime ne jest izključene, ale v najlěpšem slučaju one sut mnogo slabe.

Nikogda jesm ne skryval svoju pravdivu ličnost v internetu, ale za loginov, adresov elektroničnoj pošty i tomu podobnogo ja obyčno imenuju sebe IJzeren Jan, čto je prěvodimo kak &quot;Želězny Jan&quot;. V moje lěta studenčstva, vměsto učenja, ja mnogo igral v kompjuterne igry (samorazumno v dost proste, ibo govorimo ob koncu 1980-yh – početku 1990-yh), i vsakčas dostignuvši tabely rekordov, jesm pisal libo &quot;IJzeren Jan&quot;, libo &quot;Kriegsherr Jan&quot;. Priblizno tak ja i počel byti IJzerenom Janom, suprotiv že jest dost měkky i tihy člověk v realnosti. Kak ni divno to je, ale minovalo sut mnogo lět, prěd tym kak ja uznal, že &quot;IJzeren Jan&quot; jest takože prězvišče Jana Pitersona Koena, žestokogo kolonizatora 17-go stolětja, ktory, k slovu, jest takože simbolom mojego rodnogo grada Hoorn, takože znanogo kak &quot;''de Coenstad''&quot;&lt;/blockquote&gt;V spoločnosti entuziastov medžuslovjanskogo jezyka Steenbergen takože poněkogda jest uvažno i humoristično imenujemy ''Jan Kamenogorsky.'' Rodinno prězime ''Steenbergen'' s niderlandskogo jezyka možno doslovno prěkladati kak '''steen''' → &quot;kamenj&quot; ̟ '''bergen''' → množstveno čislo od &quot;berg&quot;, čto znači &quot;gory&quot; ili &quot;holmy&quot;. 

== Umětne jezyky ==
V 1996 godu on počel pracovati nad umětnym sěvernoslovjanskym jezykom, ''{{-|Vuozgašchai}}'' (vozgskym), a v 2002 godu stvoril iny jezyk, [[Wenedyk|''wenedyk'']], ktory byl eksperimentom, da by pokazati, kako [[Poljsky jezyk|poljsky]] mogl by izgledati, ako li byl by [[Romanske jezyky|romanskym jezykom.]] 

V 2006 godu on byl jednym iz sutvoriteljev vseslovjanskogo jezyka [[slovianski]], ktory potom stal čestju projekta [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]]. V novembru 2013 goda dostal medal Josefa Dobrovskogo od Češsko-moravskogo slovjanskogo sveza, a v 2018 godu takože Order Konstantina Filozofa od družstva &quot;{{Lang|cs|Slovanská Unie z.s.}}&quot;. 

On takože iztvoril jezyk [[boksirit]] za indijskogo filma «{{-|[[Bokshi]]}}», ktory v 2025 g. iměl svoju premieru v medžunarodnom festivalu v Rotterdamu.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.hindustantimes.com/entertainment/others/exclusive-bhargav-saikia-talks-about-his-horror-film-bokshi-set-to-premiere-at-international-film-festival-rotterdam-101735027081463.html|author=Santanu Das|title=Exclusive: Bhargav Saikia talks about his horror film Bokshi, set to premiere at International Film Festival Rotterdam|date=2024-12-25|accessdate=2025-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/ Oficialny sajt]
{{Prěvod|en|Jan van Steenbergen|revizija=1132603269}}

{{Sortovati|Steenbergen, Jan van}}

[[Kategorija:Jezykotvoritelji]]
[[Kategorija:Ljudi svezani s medžuslovjanskym jezykom]]
[[Kategorija:Niderlandci]]</text>
      <sha1>6g8mgs81bhypvcbpv17byl1wel2x0yl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Бєдни људи</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2328</id>
    <revision>
      <id>45448</id>
      <parentid>44685</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:42:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>печатны грєшкы</comment>
      <origin>45448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4186" sha1="7js3vyog8iopet8d8c3c7usa1rv8lhp" xml:space="preserve">[[Fajl:Poor Folk-1.png|thumb]]
'''Бєдни људи''' ({{-|Бѣдные люди}}) јест првы роман русского писатеља [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Михајловича Достојевского]]. Он был написаны в 1844-1845 годах, в формє писм меджу главными персонажами. Је был изданы 21 јануара года 1846 в алманаху ''Петербугскы сборник'' под редакцијеју Николаја Некрасова. Был прєизданы Достојевским послє реакциј критиков с поправјенјами в 1846, 1860 и 1865 годах.

До сего романа Достојевскиј бєше прєводил иноземни романы на русскы језык. Але, јего прєводженја сут не имєли финансового успєха.

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Бєдни људи'' в сєчњу года 1844 недолго по доконченја прєводженја романа Оноре де Балзака ({{-|Honoré de Balzac}}) ''Јуджин Гранде'' ({{-|Eugénie Grandet}}). Впрво то споминаје се в јего писму својему брату Михаилу.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=XfDOcmJisn0C|last=Lantz|first=Kenneth A.|title=The Dostoevsky Encyclopedia|year=2004|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30384-5|page=333|access-date=2016-10-29|archive-date=2016-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20161217003953/https://books.google.com/books?id=XfDOcmJisn0C|url-status=live}}&lt;/ref&gt; В томже писму је споминал же је намєрјал дати роман критику и по одзывом хче печатати јего 14 рујња в журналу ''Отечественныя записки''.&lt;ref&gt;{{cite book
|author=[[Достоевский, Фёдор Михайлович|Ф. М. Достоевский]]
|part=Письмо [[Достоевский, Михаил Михайлович|M. M. Достоевскому]] от 30 сентября 1844 года
|url=http://rvb.ru/dostoevski/01text/vol15/01text/363.htm
|title=Собрание сочинений в пятнадцати томах
|place=Питербург
|publisher=[[Наука (издательство)|Наука]]
|year=1996
|volume=15. Письма 1834—1881
|page=44—46
|isbn=5-02-028-255-3
|circulation=18000
|access-date=2016-10-29
|archive-date=2018-04-16
|archive-url=https://web.archive.org/web/20180416115202/http://rvb.ru/dostoevski/01text/vol15/01text/363.htm
|url-status=live
}}&lt;/ref&gt; Але в писму брату 23 брєзња года 1845 он писал же је прєписал роман.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/?id=EExUdTF7iLYC|last=Sekirin|first=Peter|title=The Dostoevsky Archive: Firsthand Accounts of the Novelist from Contemporaries' Memoirs and Rare Periodicals, Most Translated Into English for the First Time, with a Detailed Lifetime Chronology and Annotated Bibliography|publisher=McFarland|year=1997|isbn=978-0-7864-0264-9|page=59}}&lt;/ref&gt;

Со врєсња года 1844 с Достојевским в једној квартирє је обывал Дмитриј Григорович. Он тако је возпаметал работу Достојевского над Бєдными људами:

&lt;blockquote&gt;Достојевскиј &lt;...&gt; проживал цєле дни и чест ночи за писемным столом. Он слова не говорил о тому же пише; на моји пытанја он одговарјал неохотно и лаконично; знајучи јего замкнутност, ја прєстал пытати.&lt;ref name=&quot;DVG&quot;&gt;{{cite book|author=Григорович Д. В.|title=Литературные воспоминания|place=Москва|year=1987}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>7js3vyog8iopet8d8c3c7usa1rv8lhp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:IJzeren Jan</title>
    <ns>3</ns>
    <id>4531</id>
    <revision>
      <id>45447</id>
      <parentid>44449</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27008" sha1="px9ciqo0wr4x0xpila6o1n9j4qfdrn6" xml:space="preserve">== Siberian prize ==
Будьте жывы-здоровы:-)

If you are a contributor now, you can win the &quot;Siberian prize&quot;. Voting every week on Fridays: http://samir74.livejournal.com/932177.html
This is just some present from Siberia:-) --[[User:Yaroslav Zolotaryov|Yaroslav Zolotaryov]] 09:36, 17 June 2006 (UTC)

:Thank you! But I'll have to read a lot of Siberian before I'll ever be able to contribute anything by myself. You know I was sort of cheating! ;) If there's anything that would warrant a &quot;Siberian prize&quot; for me, it would undoubtedly be my article on the Dutch wikipedia (which I'm quite satisfied with, to tell you the truth)! Cheers, [[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] 21:08, 17 June 2006 (UTC)

Hello! As soon as other admins will be allowed, we shall elect IJzeren Jan as A Honorable Siberian Wiki Admin:-)) --[[User:Yaroslav Zolotaryov|Yaroslav Zolotaryov]] 10:01, 4 September 2006 (UTC)

:Thank you! :) In the meantime, please have a look at [[Test-WP/chal/Польской говор|this]] and correct my (undoubtedly numerous) errors. Cheers, [[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] 10:32, 4 September 2006 (UTC)


Želajų vam zdravja i ščęstnosť! --[[User:Skorzeniewski|Skorzeniewski]] ([[User talk:Skorzeniewski|talk]]) 23:23, 4 October 2024 (UTC)

:Hvala vam lěpo i vzajemno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:32, 4 October 2024 (UTC)

== Category:Users:By language:isv ==

Ahoj! Ja sozdaval [[:Category:Users:By language:isv]] - mysli že isv-Latn i isv-Cyrl ne sut jeziki. Wp/isv nedostavaje kategoriju dla vse koristniki ktory mozhet pomogati.

Zdes ne imajemo spisok vseh koristnikov, da? [[User:TutČas|TutČas]] ([[User talk:TutČas|talk]]) 15:14, 29 January 2025 (UTC)

:Dobry denj! Da, toj problem ješče ne jest razrěšeny, že isv-Latn i isv-Cyrl uvažajut se odděljnymi jezykami. Myslju, že tuto vrěmenno razrěšenje jest dobro, a kogda MS Vikipedija bude realizovana, bude takože razrěšenje za tutu kvestiju. S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:48, 30 January 2025 (UTC)

== Meta &quot;artificial language&quot; ==

[[:meta:Talk:Language_proposal_policy#Replace_term_artificial_language_with_term_constructed_language]]. [[User:TutČas|TutČas]] ([[User talk:TutČas|talk]]) 10:59, 3 February 2025 (UTC)

== Hvala za popravky! Slovo -dozvaljati iz slovnika ==

Pozdrav, Jan! Hvala za popravky v člankah. 

Slovo ''dozvaljati'' v slovniku koristaje korenj ''-val,'' ale čto mysliš o tom, že večinstvo prirodnyh jezykov koristajut korenj ''-vol.'' Togda kako korenj ''-val'' koristaje se v smyslu ''-valiti.''

Kako gledaju iz slovnika, jedino poljsky i belorussky směnili korenj na ''-val'' v tutom slovu. 

V russkom jezyku my govorimo дазвалять (prěmo kako belorusi pišut!), ale pišemo дозволять. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 09:35, 8 May 2025 (UTC)

:Pozdrav! Da, v principu imaješ pravdu. Ale kombinacija dozvoliti/dozvoliti jest pytanje regularnosti. Uže davno jesmo izslědovali, kako najlěpje (i najregularněje) prěobratiti sovršene glagoly v nesovršene. Jesmo sdělali inventarizaciju srěd različnyh možnostij, napr. -iti &gt; -jati, -iti &gt; -ivati i t.d., s dolženjem prědhodnoj samoglasky ili bez. Nu i togda došli jesmo k izvodu, že najbolje razprostranjena opcija jest napr. odnoviti &gt; odnavjati, razsmotriti &gt; razsmatrjati, razgovoriti &gt; razgovarjati, stvoriti &gt; stvarjati, izvolniti &gt; izvalnjati... Ale sejčas vidžu, že slovnik takože ne jest sovsim konsekventny: jest obvadnjati i odvadnjati, ale navodnjati. Tutčas myslju, že mogli byhmo formy dozvoljati, razgovorjati, dozvoljati dodati kako dodatočne formy. Ili daže dozvolivati, razgovorivati...? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 8 May 2025 (UTC)
::Hah, zajmlivo. Ja ne znal, že to byl generaly princip formovanja slovnika. Budu znati tutčas. Hvala za pojasnenje. 
::Kako razumeju, prěměna glasok v korenju i jej pravila sut različne v različnyh slovjanskyh jezykah. 
::V cělom, izhodeči iz filozofskyh principov formovanja MS (najvysša razumlivost za vseh slovjan), za mene dobra ideja jest koristanje form korenjev, ktore sut harakteristične za večšu kolikost jezykov. Ale, može byti, v něktoryh momentah možlivo takože shranjati prvonačelno pisanje korenja.
::Takože napriklad, v slučaju s ''obnoviti &gt; obnavjati'' vidimo, že ukrajinsky, russky, cešsky, slovačsky, makedonsky i bulgarsky ne imajut prěmenu v ''-nov- &gt; -nav-,'' kogda dodajemo sufiks ''-jati'' i shranjajut iznačelny korenj ''-nov-'' navet s sufiksom ''-jati''
::A vot v slovu ''razgovarjati'' vo vseh jezykah, ktore koristajut tuty korenj (pomimo ukrajinskogo) jest prěmena korenja ''govor-govar'', kogda dodajemo prefiks (govoriti &gt; razgovarjati) i tut koristanje prěměny samoglasky za mene izgledaje dobro. 
::''obvodniti i obvadnjati'' takože kako i dozvoljati. Jedino poljsky i belorussky imajut prěměnu s sufiksom ''-jati'' s korenjem ''-vod-''
::Dodatočne formy igledajut za mene lěpym variantom, ibo togda vně zavistnosti od togo, imaje li prěměnu korenj v prirodnom jezyku ili ne imaje, vsegda člověk smože najti slovo v slovniku, a ostalym to bude razumlivo. Možlivo koristati jedino universalno pravilo, ale togda pojavjajut se neprirodne formy za mnogyh jezykov.
::Ne znam, to jest velika diskusija.  [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:17, 9 May 2025 (UTC)
:::takož napriklad 
:::''odobriti &gt; odobrjati'' v slovniku shranjaje prvonačelny korenj, bez obriza na vid glagola i na sufiks ''-jati'' [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:55, 9 May 2025 (UTC)

== Using the &lt;nowiki&gt;&lt;indicator&gt;&lt;/nowiki&gt; tag ==

I went to your user page and found you were using &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;span style=&quot;background:#FFFFFF;position:absolute;top:-32px; right:1px;z-index:1&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

Conveniently, I was just researching how the [[:w:Template:top icon|Template:Top icon]] worked, and I found the &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;indicator&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; tag. So I decided to try to apply it here too.

* I made one without the white span: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;indicator name=&quot;isv-mainpage&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/indicator&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
* Or with it, if you really need to have it for whatever reason: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;span style=&quot;background:#FFFFFF&gt;&lt;indicator name=&quot;isv-mainpage&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/indicator&gt;&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
[[User:Kxeon|Kxeon]] ([[User talk:Kxeon|talk]]) 02:22, 14 July 2025 (UTC)

== Translation request ==
Hi, could you please translate this to Interslavic?

Glosa is an artificial auxiliary language designed for international communication. It has several characteristics:
* Its pronunciation is regular, and its spelling is phonetic.
* Its structure is very simple and based on meaning.
Thanks. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 13:33, 1 August 2025 (UTC)

:Hey, it's been a while! Of course, no problem. And in return, you might want to write a few sentences about Interslavic in Basque, or Maltese, or whatever. Deal? ;-)
:Anyway, here goes:
:
:Glosa jest umětny pomočny jezyk, stvorjeny v lětah 1972–1992 Ronaldom Klarkom {{Wp/isv/-|(Ronald Clark)}} i Uendi Ešbi {{Wp/isv/-|(Wendy Ashby)}} na osnově jezyčnogo projekta Interglossa iz 1943 g. On imaje slědujuče harakteristiky:
:* regularny izgovor i fonetično pravopisanje,
:* mnogo prostu strukturu osnovanu na značenju.
:
:Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:19, 1 August 2025 (UTC)
::I created the article in [[:scn:Interslavu|Sicilian]]. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 08:27, 9 August 2025 (UTC)
:::Great, thank you @[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]]! Just send me the rest of the Glosa text, because I can't imagine that was all. ;) Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:51, 9 August 2025 (UTC)
::::That's the rest:
::::* It is an analytical language with no inflections or genders. A small number of words handle grammatical relations.
::::* Above all, Glosa is neutral and truly international due to the use of Latin and Greek roots, which are used in the international scientific vocabulary.
::::[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 16:06, 14 August 2025 (UTC)
:::::Well then, @[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]], here we go again, from the start:
:::::Glosa jest umětny pomočny jezyk, stvorjeny v lětah 1972–1992 Ronaldom Klarkom i Uendi Ešbi na osnově jezyčnogo projekta Interglossa iz 1943 g. On imaje slědujuče harakteristiky:
:::::* Izgovor jest regularny, a pravopisanje jest sovsěm regularno.
:::::* Struktura jezyka jest mnogo prosta i osnovana na značenju.
:::::* Glosa jest analitičny jezyk, bez fleksije i bez gramatičnyh rodov. Gramatične odnošenja oprěděljaje mala kolistkost slov.
:::::* Prěd vsim, upotrěba latinskyh i grečskyh korenjev koristajemyh v medžunarodnoj naučnoj leksikě v jezyku glosa prijaje jegovomu nevtralnomu i zaisto medžunarodnomu harakteru.
:::::I do have one question though: what exactly do you mean by &quot;its structure is based on meaning&quot;? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 14 August 2025 (UTC)

== korektorska prosba ==

Pozdrav, pane Jan!

Imaju tekst, ktory už něktory čas prěd tomu jesm prěklal na MS. Može byti, někogda sdělaju iz njego cělu knigu na MS... Mogu vas prositi ob korektrorskoj uslugě?🙂

Tekst ne jest veliky.

Hvala.


[[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:29, 12 August 2025 (UTC)

:Očevidno, s prijemnostju! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:33, 12 August 2025 (UTC)
::[https://docs.google.com/document/d/1vpXbaDiSSONUf6VtqEmMwE5lRErHx3_dJOa9M2MaDSE/edit?usp=sharing Tut jest tekst]
::To ne jest doslovny prěvod iz kitajskogo, ale prosto interpretacija několikyh tekstov na anglijskom. Kak vy znajete, [[:en:Tao_Te_Ching|Tao Te Ching]] ne jest možlivo prěkladati bukvalno na moderne jezyky. Moj cělj byl sdělati razumlivy tekst, zatom vitaju popravjenja leksiky, pravopisa, frazeologizmov, i t d. 
::Hvala. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 05:03, 14 August 2025 (UTC)
:::Krasiva rabota! Budu pročitati, ale prěduprědžaju, že to ne bude na dnes ili zautra! S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 14 August 2025 (UTC)

== Volapük ==

Hi, sorry to bother you with these things but could you please:
* delete [[:vo:Geban:Caro de Segeda/Jenotem Volapüka|this]] page?
* [[:vo:Lifamod balugik|this]], [[:vo:Feil|this]] and [[:vo:Glüg Katulik|this]] articles?
Thank you. As you can see they are quite short and I provided the text in English to make sure the translation is correct. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 09:14, 20 October 2025 (UTC)

== Big problem in the Interslavic community ==

Hello, Jan. 

I'm writing this to you as to member of Interslavic committee. I do have a problem that I would like to discuss privately first. I've sent you an email. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 14:44, 21 October 2025 (UTC)

== Reasoning behind the odd choice of numerals ==

''When added to other numbers, the number 1 has only one universal form jedna''

''in all cases and the subject remains in the plural genitive.''

''example: '''dvadesetjedna ljudij (N)''''' &lt;sub&gt;(I imagine there is a typo here, should be ''ljudi'' - Glěb)&lt;/sub&gt;''''', dvadesetjedna ljudij (G), dvadesetjedna'''''

'''''ljudij (D), dvadesetjedna žen (G), ...'''''

This is an extract from the 2023 Vojtěch Merunka's manual on Interslavic.

I'm just curious, why was a choice in favor of one universal form made? The only Slavic language that somewhat has it is Slovenian, but even there it's a little bit different: '''''enaintrideset žena, enaintrideset mož.''''' 

If you would indulge me, I'd appreciate your thoughts. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 04:40, 19 November 2025 (UTC)

:Hey Glěb, I'll move this to the Krčma, as it can also be of interest to others. Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:59, 20 November 2025 (UTC)

== {{Wp/isv/-|MediaWiki}} stranice ==

Zdrav i ščestnogo Novogo Goda, Jan! Naděju se da budemo dobyti polnocěnnu Vikipediju čim skorěje, zato že redaktovanje na Inkubatoru mně jest katastrofično loše (prěd vsem, zaradi prefiksanja &lt;code&gt;Wp/isv/&lt;/code&gt; vsim linkam). Može byti možlivo ovde sdělati lokalne versij {{Wp/isv/-|MediaWiki}} stranic ktore umožnjajut dodavanje osoblivyh medžuslovjanskyh bukv i standardnyh nazv za razděly člankov (plus &quot;Takože&quot; za &quot;{{Wp/isv/-|See also}}&quot;) podobno ovomu: https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Edittools ? Jesm priučil se funkciji razširjenja za [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Pomo%C4%8D/Metoda_vpisa metodu vpisa], jest bylo prostěje i bystrěje pisati članky. Lěpy pozdrav. – [[User:Vipz|Vipz]] ([[User talk:Vipz|talk]] · [[User:Vipz/isv|isv]]) 08:24, 6 January 2026 (UTC)

:@[[User:Vipz|Vipz]] Zdravo, i tobě takože želaju ščestlivogo novogo goda! Čto se tyče Edittools, jesm suglasny, že to trěba iměti, ale ne znaju, jest li možno zainstalovati tako něčto v Inkubatoru. I često govoreči, ne jesm uvěrjeny, imaje li to smysl tutčas (v oktobru 2024 ješče naivno myslil jesm, že naš vlastny domen bude može tri ili četyri měsecev pozdněje). Ale ako toj domen bude, absoluto povinno jest byti to orudje. &lt;br /&gt; Ale ne razuměju točno, v čem jest problem s &lt;code&gt;Wp/isv/&lt;/code&gt;. V člankah ne trěba togo pisati, ibo sistema sama dodavaje. Samo v šablonah i na besědnyh stranicah trěba to dodati. S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:38, 7 January 2026 (UTC)

== Одиссеј, Одиссејa ==

Ne imaje byti jedno &quot;s&quot;, Odisej, Odiseja? [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 07:57, 4 February 2026 (UTC)

:Dobro pytanje. Često govoreči, jesm sumněval. V principu da, v medžuslovjanskom vsegda imajemo pojedinnu suglasku. Ale v slučaju imen jest trohu inako. V ukrajinskom na priklad jest Одіссей, ne Одісей. Ale imaješ pravdu, že značno večinstvo jezykov imaje jedno s. Izměnju to, hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:46, 4 February 2026 (UTC)
::Hvala, Jane, a čto Rosija, ne Rossija že? [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 12:44, 4 February 2026 (UTC)
::i Одеса na ukrajinskom ne jest Одесса kako v ostalyh jeyzkah [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 12:46, 4 February 2026 (UTC)
:::Ne ne, Rosija imaje dva '''s''' samo v russkom, vse ostale jezyky imajut jedno. I nakoliko vidžu, s Odesoju menje-bolje jest tako samo. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:50, 5 February 2026 (UTC)

== Interslavic WP sibling projects ==

Hi @[[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] ! I see you are very productive with interslavic WP 

https://meta.toolforge.org/catanalysis/index.php?cat=0&amp;title=Wp/isv&amp;wiki=incubatorwiki

and I wonder if you would be interested in developing other Interslavic WP sibling projects?

I would be interested in Wikivoyage and Wikinews myself. [[User:Zblace|Zblace]] ([[User talk:Zblace|talk]]) 05:26, 17 March 2026 (UTC)

:Zdravo @[[User:Zblace|Zblace]]! It could be interesting, but if I'm being honest, I am sceptical about the odds for success. You see, those sister projects tend to attract only a fraction of the number of people who work on Wikipedia. With the exception of some of the largest languages, Wikinews is a total failure. For example, the Dutch Wikipedia has hundreds of regular, active users and is among the largest Wikipedias. The Dutch Wikinews, on the other hand, is probably going to be closed for the third time for lack of activity. I am not very familiar with Wikivoyage, but the situation there doesn't seem to be much better. So realistically speaking, any sister project in Interslavic is doomed to become a solo project before dying out entirely, and therefore it is highly unlikely that it will ever leave the Incubator. If you seriously intend to work on one of them, you are of course free to give it a try, but if you ask me, it would be much more worthwhile if we all concentrate on the Interslavic Wikipedia. Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:54, 17 March 2026 (UTC)

== Interslavic Wikipedia Approval ==

Hello! Did you already know that Jon Harald Søby published https://meta.wikimedia.org/wiki/Talk:Language_committee#c-Jon_Harald_Søby-20260615143400-Notification_about_proposed_approval_of_Interslavic_Wikipedia and that Interslavic Wikipedia will finally be approved in a week? People have been waiting for two years, and it's finally almost here! Cheers :) [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35330-09|&amp;#126;2026-35330-09]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35330-09|talk]]) 12:47, 16 June 2026 (UTC)

:By the way, I noticed a strange error. Why is Wp/isv called &quot;medžuslovjansky Wikipedia&quot; in the English incubator, not &quot;Interslavic Wikipedia&quot;? Why did &quot;Interslavic&quot; become &quot;medžuslovjansky&quot;? The same error, by the way, appears on your account page. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35418-38|&amp;#126;2026-35418-38]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35418-38|talk]]) 13:39, 16 June 2026 (UTC)

::Yes, I am aware of that. Thank you. As for the other problem, that's to be sorted out. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:19, 17 June 2026 (UTC)
:::I've got an interesting idea. Is it technically possible for Wikipedia to automatically show Cyrillic text when people open it from Russia, Ukraine, or Bulgaria, while automatically showing Latin text when they open it from Poland, Slovakia, or Croatia? I think this would slow down the influx of users from Cyrillic Slavic countries. I think if they open a text in Latin, they won't even want to read it; they'll immediately think it's incomprehensible. But if they see it in Cyrillic, they'll automatically try to read it, understand a lot, and become interested in the language. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35720-77|&amp;#126;2026-35720-77]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35720-77|talk]]) 03:05, 19 June 2026 (UTC)
:::''Approved! 🎉''! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[User talk:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:04, 23 June 2026 (UTC)

== Ja jesm někako slomil Krčmu ==

Prosim smilovati, ide li to izpraviti? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:27, 25 junij 2026 (CEST)

:Ne jesi ničto slomil! V Krčmě nikogda ne bylo opcije &quot;odgovoriti&quot;, ibo to ne jest besědna stranica. :) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:39, 25 junij 2026 (CEST)
:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: kako vidiš, tu na mojej besědnoj stranici jest ta opcija. Druga razlika jest, že na besědnyh stranicah rabotaje opcija &quot;@&quot;, a v Krčmě uže ne. I tu podpis javi se avtomatično. Teoretično možno jest prěobratiti Krčmu v besědnu stranicu, togda te možnosti budut dostupne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 25 junij 2026 (CEST)
::Sdělano, lp. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 05:16, 26 junij 2026 (CEST)
:::Hvala velika! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:16, 26 junij 2026 (CEST)

== Blagodarnost ==

@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] Považeny Pane Jane ja jesm priključil se k projektu toliko zaradi Vašego intervju panji Olgě Woźńiak &quot;Językotworzenie: jak słowa tworzą nowe światy&quot; i ja jesm gluboko blagodarny Vam kako za to intervju, tako i za pomoč v prověrkě mojih člankov v Inkubatorě. Ne smotrječi na to, že ja jesm znal o MS jezyku mnogo-mnogo lět, toliko Vaše intervju jest pobudilo mene pisati i izučati jego iznovo. Svoja Vikipedija to jest ogromny krok k razvitju našej občej literaturnoj normy i k stvorjenju literatury na medžuslovjanskom jezyku, čto dozvoli projektu žiti dalěje. Nehaj medžuslovjanska sila bude s Vami!

18:11, 25 junij 2026 (CEST) [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 18:11, 25 junij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Здраво! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an inter-Slavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[Koristnik:VadymTS1|VadymTS1]] ([[Besěda s koristnikom:VadymTS1|besěda]]) 07:53, 26 junij 2026 (CEST)


== Izbor Dnja Medžuslovjanskogo jezyka? ==

Pozdrav dragy gospodine Jane! 
Kako my vsi znajemo, ljudi v čatah někogda imajut pytanje, kogda jest svetok Denj Medžuslovjanskogo jezyka, i to jest dobro. 
Na čatah v Keetu i Telegramu něktori ljudi htěli, žeby někto spytal o tom Jana, i tomu ja pišem.

Něktori ljudi pytajut, či 23 Junja – to je denj tvorjenja MS Wiki, bude izbrany kako Denj Medžuslovjanskogo jezyka? 

Ini ljudi pytajut, či potrěbno imati MS Denj akurat na Denj Kirila i Metodija.

Drugi ljudi pytajut, či jest pravilno 03 Junja imati Denj Medžuslovjanskogo jezyka? Budu napisati historiju togo: Priblizno 3 lěta tomu nazad něktori ljudi počeli govorili v Diskordu o tom, že možno slaviti Dnje Konferencije CISLA, kde byli sjedinene različne projekty v jedin Medžuslovjansky jezyk. Kako my znajemo, CISLA byla v početku 6 měseca: od 01.06 i dalje ješče několiko dnej. Ljudi v čatu počeli čestitati 03.06, tomu čto 01.06 i 02.06 sut zajete drugymi medžunarodnymi svetkami, a cifra tri ima prědnost, to jest božska cifra. Ja jesm takož byla prisutna pri tamtyh razgovorah na Diskordu, to byl odvorjeny razgovor za vsih ohotnyh i prisutnyh tam ljudij. Tako něktori ljudi počeli imati Neoficialny Denj Medžuslovjanskogo jezyka i slavili 03 Junja. 
Potom toj neoficialny denj pošel dalje: něktori ljudi slavili jego na živo na 2 shodkah, kde ja jesm takož byla prisutna. Jedin iz učestnikov FSK (Foruma Slovjanskyh Kultur), «Biblioteka inostrannoj literatury – Centr slovjanskyh kultur», imal mnogo učestnikov na shodkě, ktori slavili 03.06 kako Denj Msa tomu čto vzeli informaciju i inspriraciju o tom iz oficijnogo Diskorda (https://libfl.ru/ru/news/v-inostranke-obsudili-mezhslavyanskiy-yazyk). V prědhodno lěto tam bylo takož, s 60 učestnikami.
Ako my vidimo, razvoj MSa ide prirodno i někogda iventy tvoret se prirodno. 

Ale ljudam takože jest prirodno potrěbno poznati, kaky Denj jest pravilny? Najprijetnějše za ljudi jest, že by Jan označil kaky denj jest oficijny svetok Denj Medžuslovjanskogo jezyka. (Ja jesm uvěrjena, ni jedin člověk ne bude smutny ako Denj bude ne v toj denj ktory uže byl, abo v toj denj ktory uže byl. Vse varianty sut dobre). Prosimo vas dragy Jane, naznačite oficijny svetok v někaky denj, ktory budemo slaviti vsako lěto kako Denj Medžuslovjanskogo jezyka. Vsaky variant jest dobry i bude radost to imati. [[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] ([[Besěda s koristnikom:Plameniled|besěda]]) 17:07, 8 julij 2026 (CEST)

:Zdravo, @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]]! Izvini, tvoje poslanje prišlo, kogda byl jesm na konferenciji v Daniji, a potom jesm sovsim zabyl ti odpisati! Interesna tema, očevidno ne imaju ničto protivno 3-emu juniju kako denj Medžuslovjanskogo jezyka – interesny pomysl. Mimohodom, 3 junija takože je moj denj rodženja! :) Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 23 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, Jane, v članku [[Jan van Steenbergen]] Vaš denj rodženja jest 3.7, trěba izpraviti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:13, 24 julij 2026 (CEST)
:::Podrav! Da, to je grěška, trěba izpraviti. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:16, 24 julij 2026 (CEST)
::Dobro! [[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] ([[Besěda s koristnikom:Plameniled|besěda]]) 08:56, 27 julij 2026 (CEST)

== Pytanje ==

Dobry večer.
Prěimenovali ste stranicu o pravilu o [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji da byste něčto dokazali|neprijemlivosti otegčanja práce]], napisavši, že glagola abyti ne istnuje. Da, to jest pravda, ale v kondicionálu se izměnja čestica by. V češskom jezyku jest sklonjenje sveznika aby, zato takože musi byti v medžuslovjanskom. Da, to ne bude razumlivo za južnyh slovjan, ale problem jest, že sveznik da v smyslu „že” može byti razumliv '''samo''' za južnyh slovjan. Zato myslim, že jest potrěbno najdti kompromis. --[[Koristnik:Vogand|Vogand]] ([[Besěda s koristnikom:Vogand|besěda]]) 23:05, 27 julij 2026 (CEST)

:Dobry večer, @[[Koristnik:Vogand|Vogand]]. Očevidno, vy imajete pravdu. Mimohodom, v poljskom je tako samo: ''abyśmy'', ''żebyście'' i tako dalje. Toliko to ne je sklonjenje, ale slučenje skračenogo glagola s sveznikom. V medžuslovjanskom za jasnost lěpje je ne slučiti slova v takyh slučajah. 
:Tutoj sveznik vsegda davaje problemy. Vozhodni slovjani imajut ''čto/što/ščo'', zapadni ''že'', bulgari ''če'' i ostali južni ''da'' (a v russkom takože istnuje arhaično slovo ''дабы'', i sut take kombinacije kako ''да здравствует''). Izbor za slovo ''da'' čestično veze se s tym, že medžuslovjansky slovosbor v občem je trohu menje razumlivy za južnyh slovjanov neželi za ostalyh. Iz toj pričiny poněkogda davajemo jim prědnost. Drugy priklad takoj prědnosti je prědrastka ''iz-'' zaměsto razprostranjenějšej prědrastky ''vy-''. S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:31, 28 julij 2026 (CEST)
::Sklonjenje, tako som rěkl aby bylo bystrěje (zakončenje se dodávka do častice). Odnosno prědrastky ''iz-'' imate pravdu.
::Mimohodom, aby izběgti krugovosti, bude lěpje na početku pisati ob iztočnikah ili o neprijemlivosti vlastnyh raziskyvanij? --[[Koristnik:Vogand|Vogand]] ([[Besěda s koristnikom:Vogand|besěda]]) 13:14, 28 julij 2026 (CEST)
:::Něčto uže jesm napisal na stranicah [[Vikipedija:Pet kolon]] i [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne je]]. Ale očevidno, vsegda možno je razširiti i utočniti, iztvorjajuči napr. [[Vikipedija:Izvory]], [[Vikipedija:Enciklopedična značimost]] i t.d. Jedino trěba pomysliti o tom, že jesmo maly projekt, a v svezi s tym ne možemo byti tako samo strogi, kako napr. na anglijskoj ili russkoj Vikipediji. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:42, 28 julij 2026 (CEST)
::::Nu, trěba jest go razvivati, kako možemo. --[[Koristnik:Vogand|Vogand]] ([[Besěda s koristnikom:Vogand|besěda]]) 14:55, 28 julij 2026 (CEST)

== Pomoč. Vandalizm? Zapros na prověrku dějanij učestnika== 
Prošu prověriti dějanja učestnika @Lpoj50, u mene skladaje se vraženje, že on koristaje programu avtomatičnogo prěvoda s umětnoju inteligencijeju. Myslju, že jego dějanja nesut veče škody, něž perspektivnoj koristi. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 09:36, 11 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>px9ciqo0wr4x0xpila6o1n9j4qfdrn6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mass Effect (igra)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5938</id>
    <revision>
      <id>45383</id>
      <parentid>45347</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T14:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45383</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33417" sha1="gn3e46pqpajni77ib63ky6unu2qfzko" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|razrabotniki=[[BioWare]]
|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]
|serija=[[Mass Effect]]
|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=Jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>gn3e46pqpajni77ib63ky6unu2qfzko</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45384</id>
      <parentid>45383</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T14:57:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45384</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33441" sha1="cw4ibjxh3lxeu6s9ippms9uc3w23hkh" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=Jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>cw4ibjxh3lxeu6s9ippms9uc3w23hkh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45385</id>
      <parentid>45384</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T14:58:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33468" sha1="kaa5afqzrgtlj0t6lgiiqvgisav3e58" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=Jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>kaa5afqzrgtlj0t6lgiiqvgisav3e58</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45386</id>
      <parentid>45385</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T15:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45386</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33516" sha1="jgkogigmy1sbwhfym6387eqgzn2q9q5" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>jgkogigmy1sbwhfym6387eqgzn2q9q5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45387</id>
      <parentid>45386</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T15:03:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33526" sha1="fm9hnpt0cszkg2r1vnjwulyadahyqfq" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>fm9hnpt0cszkg2r1vnjwulyadahyqfq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45450</id>
      <parentid>45387</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33531" sha1="b70xp2qufrjhmwrhatuqmlypjvgw1pq" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 lětu i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>b70xp2qufrjhmwrhatuqmlypjvgw1pq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45451</id>
      <parentid>45450</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T08:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33549" sha1="p02lduwk1mrftmqp9smxslh3go12oju" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>p02lduwk1mrftmqp9smxslh3go12oju</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45453</id>
      <parentid>45451</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T09:41:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gejmplej */</comment>
      <origin>45453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33555" sha1="2p31vrgx0mzm72gnrkg4hbiitlhg3np" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>2p31vrgx0mzm72gnrkg4hbiitlhg3np</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45454</id>
      <parentid>45453</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T10:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33576" sha1="g272gaevpg4ur1nh24l9c07zr3zzxsf" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh lětanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 lěta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 lěta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 lěta
|28 maj 2008 lěta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 lěta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 lěta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go lěta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go lěta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go lěta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go lěta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go lěta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go lěta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go lěta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go lěta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>g272gaevpg4ur1nh24l9c07zr3zzxsf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45455</id>
      <parentid>45454</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T10:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Muzika */</comment>
      <origin>45455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34020" sha1="9ch15kb4x0aafa6x8jvtg1wpt5wwy9e" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh lětanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 lěta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 lěta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 lěta
|28 maj 2008 lěta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 lěta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 lěta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go lěta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go lěta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go lěta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |{{-|Mass Effect Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Normandy}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |{{-|Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battle At Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Citadel}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Presidium}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Wards}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |{{-|Criminal Elements}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |{{-|Spectre Induction}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |{{-|Liara's World}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |{{-|A Very Dangerous Place}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |{{-|Feros}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |{{-|Protecting The Colony}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Thorian}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |{{-|Noveria}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Secret Labs}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Alien Queen}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |{{-|Fatal Confrontation}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren's Base}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |{{-|Breeding Ground}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |{{-|Virmire Ride}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |{{-|Exit}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |{{-|Love Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uncharted Worlds}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |{{-|Ilos}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |{{-|Vigil}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sovereign's Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uplink}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battling Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |{{-|In Pursuit Of Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |{{-|Infusion}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |{{-|Final Assault}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |{{-|Victory}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |{{-|From The Wreckage}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |{{-|The End (Reprise)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |{{-|M4 Part II (Faunts)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Faunts}}
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go lěta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go lěta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go lěta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go lěta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go lěta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>9ch15kb4x0aafa6x8jvtg1wpt5wwy9e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45457</id>
      <parentid>45455</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T10:29:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33953" sha1="t8eh7s8bndqh8gwvwz27dpa8n9q29mp" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh lětanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 6.&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 7-9.&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 8.&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 14-15.&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 10-11.&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 22.&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 16-17.&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 18-19.&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 20-21.&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 lěta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 lěta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 lěta
|28 maj 2008 lěta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 lěta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 lěta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 32.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go lěta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go lěta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go lěta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |{{-|Mass Effect Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Normandy}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |{{-|Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battle At Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Citadel}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Presidium}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Wards}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |{{-|Criminal Elements}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |{{-|Spectre Induction}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |{{-|Liara's World}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |{{-|A Very Dangerous Place}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |{{-|Feros}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |{{-|Protecting The Colony}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Thorian}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |{{-|Noveria}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Secret Labs}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Alien Queen}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |{{-|Fatal Confrontation}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren's Base}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |{{-|Breeding Ground}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |{{-|Virmire Ride}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |{{-|Exit}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |{{-|Love Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uncharted Worlds}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |{{-|Ilos}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |{{-|Vigil}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sovereign's Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uplink}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battling Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |{{-|In Pursuit Of Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |{{-|Infusion}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |{{-|Final Assault}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |{{-|Victory}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |{{-|From The Wreckage}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |{{-|The End (Reprise)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |{{-|M4 Part II (Faunts)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Faunts}}
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go lěta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go lěta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go lěta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go lěta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go lěta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>t8eh7s8bndqh8gwvwz27dpa8n9q29mp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45458</id>
      <parentid>45457</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T10:43:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniky */</comment>
      <origin>45458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33953" sha1="p4p9oz765pt0aucmode8tthtkm7s7rh" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh lětanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 6.&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 7-9.&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 8.&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 14-15.&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 10-11.&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 22.&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 16-17.&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 18-19.&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 20-21.&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 lěta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 lěta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 lěta
|28 maj 2008 lěta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 lěta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 lěta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 32.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go lěta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go lěta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go lěta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |{{-|Mass Effect Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Normandy}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |{{-|Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battle At Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Citadel}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Presidium}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Wards}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |{{-|Criminal Elements}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |{{-|Spectre Induction}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |{{-|Liara's World}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |{{-|A Very Dangerous Place}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |{{-|Feros}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |{{-|Protecting The Colony}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Thorian}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |{{-|Noveria}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Secret Labs}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Alien Queen}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |{{-|Fatal Confrontation}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren's Base}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |{{-|Breeding Ground}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |{{-|Virmire Ride}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |{{-|Exit}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |{{-|Love Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uncharted Worlds}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |{{-|Ilos}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |{{-|Vigil}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sovereign's Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uplink}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battling Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |{{-|In Pursuit Of Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |{{-|Infusion}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |{{-|Final Assault}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |{{-|Victory}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |{{-|From The Wreckage}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |{{-|The End (Reprise)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |{{-|M4 Part II (Faunts)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Faunts}}
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go lěta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go lěta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go lěta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go lěta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go lěta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>p4p9oz765pt0aucmode8tthtkm7s7rh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45459</id>
      <parentid>45458</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T11:29:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodane iztočniky</comment>
      <origin>45459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35302" sha1="6wpqkyt2ee4v2onah902lrxmhw59sqd" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra
|obložka=
|nazva = {{-|Mass Effect}}
|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}
|izdatelji={{-|[[Microsoft Game Studios]]}}
|serija={{-|[[Mass Effect]]}}
|dataizdanja={{-|[[Xbox 360]]}}:
[[Severna Amerika]]: 20 novembra 2007
[[Avstralija]]: 22 novembra 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 novembra 2007

{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}:

[[Severna Amerika]]: 28 maja 2008
[[Avstralija]]: 5 junija 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junija 2008

{{-|[[PlayStation 3]]}}:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembra 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembra 2012
|žanr={{-|action role-playing}}
|platformy={{-|[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]}}
|igrovy motor={{-|[[Unreal Engine 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|režim igry=jedin igrač
|glava=[[Casey Hudson|Kejsi Hadson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|gejmdizajner=Preston Wataman{{-|iu|jу}}k&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;
|kompozitori=[[Jack Wall|Džek Vol]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick|Sam Hulik]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques|Rišar Žak]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David {{-|Kates|Кеjтс}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}
'''''{{-|Mass Effect}}''''' ({{Jezyky|isv|Efekt masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru {{-|action-role-play}}, ktoru stvorila studija {{-|[[BioWare]]}} i izdala {{-|[[Microsoft Game Studios]]}} v lětu 2007 &lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prvoju čestju [[Mass Effect|serije {{-|Mass Effect}}]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na {{-|[[Xbox 360]]}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na {{-|[[PlayStation 3]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[člověčstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvětlovyh lětanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nulovogo elementa, ktory obnuloval masu-težinu (toj moment vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stolětje ljudi zakontaktovali se s inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 6.&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-sověta Citadely, i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 lětu za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry {{-|[[Mass Effect 2]]}} v 2010 lětu i {{-|[[Mass Effect 3]]}} v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore stvorili trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja {{-|[[Mass Effect: Legendary Edition]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru {{-|action-rpg}} za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 7-9.&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 8.&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 14-15.&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 10-11.&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 22.&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 16-17.&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 18-19.&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 20-21.&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}})&lt;ref&gt;[[BioWare]]. Mass Effect (2007). Igrovy Kodeks: &quot;Inoplanetjani: Rasy v Sovetě Citadely&quot; ({{Jezyky|en|Aliens: Council Races}}).&lt;/ref&gt;. Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi&lt;ref&gt;[[BioWare]]. Mass Effect (2007). Igrovy Kodeks: &quot;Inoplanetjani: Rasy ne v Sovetě Citadely&quot; ({{Jezyky|en|Aliens: Non-Council Races}}).&lt;/ref&gt;. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;[[BioWare]]. Mass Effect (2007). Igrovy Kodeks: &quot;Človečstvo i Alians Sistem&quot; ({{Jezyky|en|Humanity and the Systems Alliance}}).&lt;/ref&gt;

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely&lt;ref&gt;[[BioWare]]. Mass Effect (2007). Igrovy Kodeks: &quot;Citadel i Galaktičska vlada&quot; ({{Jezyky|en|Citadel and Galactic Government}}).&lt;/ref&gt;.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}&lt;ref&gt;[https://www.mobygames.com/person/266203/seth-b-green/credits/ Seth B. Green - Video Game Credits - MobyGames], &quot;Mass Effect (2007, Xbox 360) Jeff “Joker” Moreau&quot;&lt;/ref&gt;.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}&lt;ref&gt;[https://www.mobygames.com/person/1179/roger-labon-jackson/credits/ Roger Labon Jackson - Video Game Credits - MobyGames], &quot;Mass Effect (2007, Xbox 360) Additional Voices&quot;&lt;/ref&gt;.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymour]]}}&lt;ref&gt;[https://www.mobygames.com/person/17150/carolyn-seymour/credits/ Carolyn Seymour - Video Game Credits - MobyGames], &quot;Mass Effect (2007, Xbox 360) Additional Voices&quot;&lt;/ref&gt;.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}&lt;ref&gt;[https://www.mobygames.com/person/122414/josh-dean/credits/ Josh  Dean - Video Game Credits - MobyGames], &quot;Mass Effect (2007, Xbox 360) Additional Voices&quot;&lt;/ref&gt;.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 lěta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 lěta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 lěta
|28 maj 2008 lěta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 lěta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 lěta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 32.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go lěta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na {{-|[[IMDb]]}}&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go lěta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go lěta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |{{-|Mass Effect Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Normandy}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |{{-|Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battle At Eden Prime}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Citadel}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Presidium}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Wards}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |{{-|Criminal Elements}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |{{-|Spectre Induction}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |{{-|Liara's World}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |{{-|A Very Dangerous Place}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |{{-|Feros}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |{{-|Protecting The Colony}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Thorian}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |{{-|Noveria}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Secret Labs}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |{{-|The Alien Queen}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |{{-|Fatal Confrontation}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |{{-|Saren's Base}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |{{-|Breeding Ground}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |{{-|Virmire Ride}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |{{-|Exit}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |{{-|Love Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uncharted Worlds}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |{{-|Ilos}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |{{-|Vigil}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sovereign's Theme}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |{{-|Uplink}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |{{-|Battling Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall}}
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |{{-|In Pursuit Of Saren}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |{{-|Infusion}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |{{-|Final Assault}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |{{-|Victory}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |{{-|From The Wreckage}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |{{-|The End (Reprise)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Jack Wall, Sam Hulick}}
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |{{-|M4 Part II (Faunts)}}
| align=&quot;left&quot; |{{-|Faunts}}
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go lěta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go lěta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go lěta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go lěta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go lěta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go lěta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>6wpqkyt2ee4v2onah902lrxmhw59sqd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paradoks Kondorseta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5988</id>
    <revision>
      <id>45375</id>
      <parentid>45196</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T13:08:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45375</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8542" sha1="ikzyxufgbo4q52u79fdxhkt2fpprb7y" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{Cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Zaisto, ako li glas někogo byl sebe protivrěčnym (iměl ciklične prědpočitanja), jego slěduje ne sčitati, i naslědno musimo ustanoviti taku formu glasovanja, ktora by dělala take absurdnosti nemožnymi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Tut Kondorset priměčaje, že my imajemo 'protivrěčnu sistemu' koja prědstavjaje tutčasno tako nazyvany paradoks Kondorseta.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodže Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;3&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;3&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>ikzyxufgbo4q52u79fdxhkt2fpprb7y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Latino sine flexione</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5996</id>
    <revision>
      <id>45427</id>
      <parentid>45217</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:57:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36413" sha1="aydg118w3bogb6q4b1pgws2kk64i3mb" xml:space="preserve">
{{Kartka jezyk
| altname          = ''Interlingua''
| nativename       = IL de A.p.I.
| pronunciation    = {{IPA|[laˈtino ˈsine fleksiˈone]}}
| image            = Interlingua_sign_1911.jpg
| imagecaption     = Interlingua znak v 1911
| creator          = [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom [[Giuseppe Peano]]
| created          = 1887–1914&lt;ref&gt;''Grammatico'' sekcija ''Vocabulario Commune'', 1915 {{URL|https://sites.google.com/site/latinosineflexio/-1915-vocabulario-pre#grammatica}}&lt;/ref&gt;
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| familycolor      = Indo-evropsky
| fam2             = [[Italski języky|Italski]], [[Medžunarodny pomoćny język|Pomoćny język]]
| fam3             = [[Latino-faliski języky|Latino-faliski]], [[A posteriori język]]
| script           = [[Latinski alfabet]]&amp;nbsp;&lt;!--&amp;nbsp; needed to prevent default link to Latin script--&gt;
| fam4             = [[Latina]], [[Kontrolovany język]]
| ancestor         = [[Neo-latina]]
| posteriori       = Bazovany na [[Latina|Latini]], ale influencovany idejami v drugih [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnyh językih]]
| agency           = [[Academia pro Interlingua]] (–1945), děl Peano i ApI (na pr. Discussiones 1909–1915)
| ietf             = la-peano
| iso3             = ilc
| glotto           = none
| notice           = IPA
| name             = Latino sine flexione
| iso3comment      = (odrinuły)
}}

'''Latino sine flexione''' (&quot;[[Latina]] bez [[infleksija|infleksij]]&quot;), '''Interlingua de Academia pro Interlingua''' ('''IL de ApI''') ili '''Peanovo Interlingua''' (skraćeno '''IL''') je [[medžunarodny pomoćny język]] sastavjeny od [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom italskogo matematika [[Giuseppe Peano]] (1858–1932) od 1887 do 1914. To je pojednostavjena verzija [[Latina|Latine]] i zadržava svoj [[leksikon|slovnik]].

Interlingua-IL byla opisana v žurnale ''[[Revue de Mathématiques]]'' v članku iz 1903 pod naslovom ''De Latino Sine Flexione, Lingua Auxiliare Internationale'' (znači ''O Latini bez Infleksij, Medžunarodny Pomoćny Język''),&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1903). ''[http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm De Latino Sine Flexione. Lingua Auxiliare Internationale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210504093022/http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm |date=2021-05-04 }}'', ''Revista de Mathematica'' (''Revue de Mathématiques''), Tomo VIII, pp. 74-83. Fratres Bocca Editores: Torino.&lt;/ref&gt; ktory objasnil razlog za jeje stvorenje. Članek argumentoval, že druge pomoćne języky ne su potrebne, jer latina je već utvrđena jako světovy medžunarodny język. Članek je napisany v klasičnoj latini, ale postupno je izgubil svoje [[infleksija|infleksije]] dok ne ostały żadne.

Językove kody [[ISO 639]]: [[ISO 639-2]] i -1 były pożądane 23 julija 2017 v Biblioteki Kongresa (predložene: ''IL'' i ''ILA''); [[ISO-639-3]] był pożądany 10 avgusta 2017 v SIL (predloženy: ''ILC'') i był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|title=2017-022 &amp;#124; Iso 639-3|access-date=2020-12-30|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420072045/https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Historija==

V 1903, Peano publikoval članek ''De Latino Sine Flexione'' da bi predstavil svoj język.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V tom dělě, Peano citoval seriju sugestij od [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]] o pojednostavjenoj formi latine.&lt;ref&gt;[[Louis Couturat|Couturat, Louis]] (1901). ''La Logique de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Couturat, Louis (1903). ''Opuscules et fragments inédits de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt; Članek izgledał jako serjezny razvoj ideje, i Peano potom stekl reputaciju medźu pokretom za pomoćne języky.

V 1904, Peano poduzeł esej o načinu kako dobiti minimalnu gramatiku eventualne minimalne latine (''Latino minimo''), s minimalnym slovnikom čisto medžunarodnym.&lt;ref name=&quot;vocabulario&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1904). ''Vocabulario de Latino internationale comparato cum Anglo, Franco, Germano, Hispano, Italo, Russo, Græco et Sanscrito'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160323111121/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904 |date=2016-03-23 }}. Torino.&lt;/ref&gt;

Peano i nektory kolegowie publikovali članky v Latino sine flexione několiko let v ''Revue de Mathématiques''. Zbog svoje želje da dokaže že to je zaista medžunarodny język, Peano smělo publikoval konačnu ediciju svojego znamogo [[Formulario mathematico]] v Latino sine flexione. Však, kako [[Hubert Kennedy]] priměćuje, većina matematikow była odvraćena od uměleho izgleda języka i ne probali da čytaju go.&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot;&gt;Kennedy, Hubert (2006). ''Peano. Life and Works of Giuseppe Peano''. Concord, CA: Peremptory Publications: p. 169 (''a''), p. 185 (''b'').&lt;/ref&gt;

V oktobru 1907, Peano był na [[Collège de France]] v [[Paris|Parizu]] da bi učestvoval v [[Delegacija za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka|Delegaciji za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka]]. Po tomu že deklaroval za Latino sine flexione da bude prijato, konačno ne mogł učestvovati v konačnom glasovanju, zbog radnyh del v Turine.&lt;ref&gt;Academia pro Interlingua (Nov. 1909). Délégation pour l'Adoption d'une Langue Auxiliaire Internationale [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160411124140/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37 |date=2016-04-11 }}. Discussiones (2): p. 37-9.&lt;/ref&gt;

26 decembra 1908, Peano był izbrany članom i direktorom ''Akademi internasional de lingu universal'' koji ješte koristil [[Idiom Neutral]], ktory był preosnovan jedan rok pozdněje pod nazvom [[Academia pro Interlingua]]. Každy akademik mogł koristiti svoju ljubimu formu Interlingue, termin byvši na početku koristany v općem smyslu jako sinonim za medžunarodny język, ali ubrzo počel byti posebno koristany za označavanje reformovane Latino sine flexione bazovane na občnyh pravilih ktore akademiki dosegali častym glasovanjem. Tako, nazv Interlingua ubrzo počel označavati język evolvujući od Akademije Pro Interlingua,&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; s odgovarajućim skraćenjem ''IL''.

Však, každy član był slobodny pisati v svojem osobnom stylu, i zaista nektory članovi predlagali radikalne reformy ktore konačno mogły skončiti jako nezavisne języky (na pr. Michauxov Romanal ili De Wahlov [[Interlingue]]). Zbog togo, nazv ''Peanovo Interlingua'' ili ''Interlingua (IL)''&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; może być smatran najtočnijim za posebny standard od Peano. (Jako je najdeno v &quot;Interglossa and its predecessors&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot;&gt;Hogben, Lancelot (1943). ''Interglossa. A draft of an auxiliary for a democratic world order, being an attempt to apply semantic principles to language design''. [https://sites.google.com/site/interglossa1943/contents] Harmondsworth, Middlesex, Eng. / New York: Penguin Books: p. 10-11. OCLC 1265553.&lt;/ref&gt;)

Diskusije da bi se dosegł standardno Interlingua mogu byti vidźene na stranicah ''Discussiones'', oficijalnogo žurnala Akademije pro Interlingua od 1909 do 1913. Te i slědujuće žurnaly akademije były nedavno publikovane na CD-Romu od matematičkogo departmana Univerzity v [[Turin]]e,&lt;ref&gt;Silvia Roero, Clara (coord.) (2003). ''Le Riviste di Giuseppe Peano'' {{cite web|url=http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |title=Dipartimento di Matematica - Università di Torino |access-date=2011-03-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722063830/http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |archive-date=2011-07-22 }} (CD-Rom N. 4). Dipartimento di Matematica dell' Università di Torino.&lt;/ref&gt; mesto gdźe Peano razvijal svoje učenje i istraživanje.

Pošto ''De Latino Sine Flexione'' był postavil princip da se uzmu latinske imenice ili v ablatyvnoj ili nominatyvnoj formě ({{lang|la|nomen}} był preferovany pred {{lang|la|nomine}}), v 1909 Peano publikoval slovnik da bi pomogł pri izboru pravilne forme vsake imenice,&lt;ref&gt;Peano, Giuseppe (1909). ''Vocabulario Commune ad linguas de Europa'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160421231112/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909 |date=2016-04-21 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt; ali esencijalna vrednost Peanovogo Interlingua była że leksikon może być najden priamo v vsakom latinskom slovniku (przez dobivanje [[tematyčna vokala|tematyčne vokaly]] od [[korjen|korjena]] iz genityvneho zakončenja, to jest: ''-a -o -e -u -e'' iz ''-ae -i -is -us -ei'').
Konačno, veliky slovnik s 14.000 slovami był publikovan v 1915.&lt;ref name=&quot;Peano&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1915). ''Vocabulario Commune ad Latino-Italiano-Français-English-Deutsch pro usu de interlinguistas'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105223741/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915 |date=2015-01-05 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt;

Reformovane [[Interlingua]] było predstavlene v 1951 od [[Alexander Gode|Alexandra Gode]] jako poslednji direktor [[Medžunarodna Asocijacija za Pomoćne Języky|Medžunarodne Asocijacije za Pomoćne Języky]]. Trvdilo se že je nezavisno od Peanovogo Interlingua, jer je razvilo novu metodu za detekciju ''najnovših občnyh prototypov''. Ali ta metoda obično vodi do latinskogo ablatyvu, tako že većina slovnika Peanovogo Interlingua by była zadržana. Shodno tomu, sam nazv ''Interlingua'' był zadržany, ali bylo prijato odlično skraćenje: ''IA'' umesto ''IL''.

== Alfabet i izgovor==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Interlingua alfabet i digrafy, s typičnymi izgovorami
|-
! [[Velike bukvy]] 
| [[A]]
| [[Ae (digraf)|Ae]]
| [[B]]
| [[C]]
| [[Ch (digraf)|Ch]]
| [[D]]
| [[E]]
| [[F]]
| [[G]]
| [[H]]
| [[I]]
| [[J]]
| [[K]]
| [[L]]
| [[M]]
| [[N]]
| [[O]]
| [[Oe (digraf)|Oe]]
| [[P]]
| [[Ph (digraf)|Ph]]
| [[Q]]u
| [[R]]
| [[Rh (digraf)|Rh]]
| [[S]]
| [[T]]
| [[Th (digraf)|Th]]
| [[U]]
| [[V]]
| [[W]]
| [[X]]
| [[Y]]
| [[Z]]
|-
! [[Male bukvy]]
| a
| ae
| b
| c
| ch
| d
| e
| f
| g
| h
| i
| j
| k
| l
| m
| n
| o
| oe
| p
| ph
| qu
| r
| rh
| s
| t
| th
| u
| v
| w
| x
| y
| z
|-
! {{small|{{nowrap|Odlične izgovory ([[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]])}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|ai̯}}
|rowspan=2|{{nowrap|{{IPAlink|b}}, {{IPAlink|p}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|kʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|d}}
|rowspan=2|{{IPAlink|e}}
|rowspan=2|{{IPAlink|f}}
|rowspan=2|{{IPAlink|ɡ}}
|{{IPAlink|h}}
|rowspan=2|{{IPAlink|i}}
|rowspan=2|{{IPAlink|j}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|rowspan=2|{{IPAlink|l}}
|rowspan=2|{{IPAlink|m}}
|rowspan=2|{{IPAlink|n}}
|rowspan=2|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|oi̯}}
|rowspan=2|{{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|pʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|kʷ}}
|colspan=2 rowspan=2|{{IPAlink|r}}
|rowspan=2|{{IPAlink|s}}
|rowspan=2|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|tʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|w}}
|{{IPAlink|w}}
|rowspan=2|ks
|{{IPAlink|y}}
|rowspan=2|{{IPAlink|z}}
|-
! {{small|Spojene izgovory}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|k}}
| -
|{{IPAlink|e}}
|{{nowrap|{{IPAlink|p}}, {{IPAlink|f}}}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|i}}
|}

{{Anchor|Vowels}}Po Peanovomu vodiču za język iz 1931, &quot;većina interlingvistov je za staru latinsku izgovoru.&quot; To daje izgovoru vokalov takto:

* a—jako v f'''a'''ther: {{IPA|[a]}}
* e—jako v th'''e'''y: {{IPA|[e]}}
* i—jako v f'''ee'''t: {{IPA|[i]}}
* o—jako v t'''o'''ne: {{IPA|[o]}}
* u—jako v r'''u'''le: {{IPA|[u]}}
* y—jako francuska '''u''': {{IPA|[y]}}
* j—jako v '''y'''es: {{IPA|[j]}}
* ae—jako v '''eye''': {{IPA|[ai̯]}}
* oe—jako v b'''oy''': {{IPA|[oi̯]}}

{{Anchor|Consonants}}Konsonanty su izgovarane većinom jako v anglijskom, s slědujućimi objasnjenjami:

* b—jako anglijsko b, ale jako p ako je slěduje s ili t: {{IPA|[b, p]}}
* g—jako g v '''g'''o, '''g'''et: {{IPA|[ɡ]}}
* h—němo v rh inače jako anglijsko h: {{IPA|[h]}}
* qu—jako qu v '''qu'''arrel: {{IPA|[kʷ]}}
* r—jako v co'''rr'''{{not a typo|ect}} (drhtava): {{IPA|[r]}}
* v—jako anglijsko w.: {{IPA|[w]}}
* x—jako ks.: {{IPA|[ks]}}
* ch, ph, th—jako c, p, t v '''c'''an, '''p'''an, '''t'''an: {{IPA|[kʰ, pʰ, tʰ]}}
* c—jako k vsegda, jako v s'''c'''an, s'''c'''at: {{IPA|[k]}} (ne aspirovana)
* p—jako v s'''p'''an
* t—jako v s'''t'''and

{{Anchor|Variant pronunciations}}Ne vsi konsonanty i vokaly su izgovarane odlično od vsih ljudij. Slědujuće variantne izgovory su dozvolene:

* y jako {{angle bracket|i}} 
* ae i oe jako {{angle bracket|e}}
* h němo
* ch, ph, th jako {{angle bracket|c, p, t}}
* ph jako {{angle bracket|f}}
* v jako anglijsko v, {{IPA|[v]}}
* w jako anglijsko v

{{Anchor|Stress}}[[Naglas|Naglas]] je bazovany na klasičnom latinskom pravilu:

* Slova s dvěma sylabami imaju naglas na [[penult]]u.
* Slova s trima ili više sylabami imaju naglas na penultu jedino ako je težky (zatvoreny ili imal dugy vokal v Klasičnoj Latini), inače na [[antepenult]]u&lt;ref name=&quot;Peano&quot; /&gt;  (p. xii).
Sekundarny naglas może być postavjeny kogda je potrebno jako govornik smatra odgovarajućim.

== Časti řeči==

Iako Peano odstranil infleksije latine od [[imenica|imenic]] i [[pridjevnik|pridjevnikov]], ne odstranil potpuno [[gramatičny rod|gramatičny rod]], dozvoljajući opciju [[žensky rod|ženskogo]] zakončenja za [[wikt:occupation|profesije]]. Rod životinov je neproměnlivy. Vse formy imenic se končaju na [[vokal]] i su vzete iz [[ablatyvny padež|ablatyvnogo padeža]], ali jako to ne bylo navedeno v većini latinskih slovnikov, on dal pravilo za jeje izvodenje iz [[genityvny padež|genityvnogo padeža]]. Množina nie je potrebna kogda nie je potrebna, jako kogda je číslo naznačeno, množina może być čitana iz konteksta, i tako dale; však Peano daje opciju koristiti sufix -s da bi je označil kogda je potrebno. [[Glagol|Glagoly]] imaju malo [[infleksija|infleksij]] konjugacije; vremena i načiny su umesto togo označene glagolskymi dopolniteljami. Rezultat je změna na [[slovosled|pozicionalny język]].

=== Častice===

Častice ktore nemaju infleksiju v klasičnoj latini su koristene v svojej prirodnoj formě:

* ''Supra, infra, intra, extra''... (ale ''superiore, inferiore, interiore, exteriore'' iz ''superior, -oris'' i tako dale.)
* ''Super, subter, inter, praeter, semper''... (ale ''nostro, vestro, dextro...'' iz ''noster, -tra, -trum'' i tako dale.)
* ''Tres, quattuor, quinque, sex, septem, octo, novem, decem''... (ale ''uno'' iz ''unus, -a, -um''; ''duo'' iz ''duo, -ae, -o''; ''nullo'' iz ''nullus, -a, -um''; ''multo'' iz ''multus, -a, -um'', itd.)

=== Imenice===

Forma imenic zavisi od latinskih deklinacij.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Latinski deklinacijny broj (genityvne zakončenje)
| 1: -ae
| 2: -i
| 3: -is
| 4: -us
| 5: -ei
|-
! Latino zakončenje
| -a
| -o
| -e
| -u
| -e
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; |Latinska deklinacija/nominativna forma
! scope=&quot;col&quot; | Latinsky genitiv
! scope=&quot;col&quot; | Latino (latinsky ablatyv)
! scope=&quot;col&quot; | Anglijsky
|-
| 1.: rosa
| ros'''ae'''
| ros'''a'''
| rose
|-
| 2.: laurus
| laur'''i'''
| laur'''o'''
| laurel
|-
| 3.: pax
| pac'''is'''
| pac'''e'''
| peace
|-
| 4.: casus
| cas'''us'''
| cas'''u'''
| case
|-
| 5.: series
| seri'''ei'''
| seri'''e'''
| series
|}

Te vlastne imenice pisane latinskim alfabetom su zadržane čim bliže originalu jako je moguće. Slědujuće su priměry: München, New York, Roma, Giovanni.

=== Zaimenice===
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Pronomines: p. 29.&lt;/ref&gt;

* Osobne

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Broj
! scope=&quot;col&quot; | Jednina
! scope=&quot;col&quot; | Množina
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1. osoba
| me
| nos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2. osoba
| te
| vos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3. osoba
| illo (mužsky), illa (žensky), id (sredny)
| illos
|-
! scope=&quot;row&quot; | Povratna
| se
| se
|}

* Ukazatelne: ''illo'' (tamty, jako v &quot;tamta kniga&quot;), ''isto'' (tuty, jako v &quot;tuta kniga&quot;), ''ipso'' (samo); za veznik: ''que'' (''me vide '''que''' illo es rapide'' = ja vidim '''že''' to je brzo)
* Prisvojne: ''meo'', ''tuo'', ''suo'', ''nostro'', ''vestro'', (''suo'')
* Odnosne i veznikove: ''qui'' (kto, ktory člověk), ''quod'' (ktory, ktora stvar)
* Povratna: ''se''
* Neodređene: ''un'', ''uno'' (''Jedny'' kaže...), ''ullo'' (ktorykoli), ''omne'' ili ''omni'' (vsy, vsaky, každy), ''aliquo'' (ktokoliv), ''nullo'' (ničto), ''nemo'' (nikto)

=== Glagoly===

Glagoly su formovane iz latine odbacivanjem konačnogo ''-re'' infinitivu. [[Gramatično vreme|Vreme]], [[Gramatičny način|Način]], itd., su označene časticami, pomoćnymi glagolami, ili prislovami, ale ničto nie je potrebno ako je smysl jasan iz konteksta. Ako je potrebno, prošlo vreme może być označeno predglagolskim ''e'', a buduće s ''i''.

Postoje posebna zakončenja za stvorenje [[infinitiv|infinitivu]] i [[particip|participov]]:

* Osnovna forma: ama (ljubi)
* Infinitiv: ama'''re''' (ljubiti)
* Pasivny particip: ama'''to''' (ljubjeny)
* Aktivny particip: ama'''nte''' (ljubeći)

=== Pobočna zakončenja===
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

* Imperfekt (prošlo): ama'''ba''' (ljubil), lege'''ba''' (čytal)
* Futur: ama'''rà''' (bude ljubiti), lege'''rà''' (bude čytati)
* Kondicional: ama'''rè''' (by ljubil), lege'''rè''' (by čytal)

Zakončenja ''-rà'' i ''-rè'' su naglašene.

== Složena vremena==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

Složena vremena mogu byti izražena pomoćnymi slovami:

* Perfekt: '''habe''' ama'''to''' (je ljubil)
* Futur: '''debe''' ama'''re''' / '''vol''' ama'''re''' / '''habe ad''' ama'''re''' (mora ljubiti / bude ljubiti / ima ljubiti)
* Trajna vremena: me '''es''' scribe'''nte''' (ja pišem)

== Pridjevniki i prislovi==

Pridjevniki su formovani takto:

* Ako se nominativ srednjega roda konča na -e, latino forma se ne měnja.
* Ako se nominativ srednjega roda konča na -um, latino forma se měnja na -o: novum &gt; novo (novy).
* V vsih drugih slučajah, pridjevniki su formovani s ablatyvnim padežom iz genityvu, jako je to slučaj s imenicami.

Pridjevniki mogu byti koristene jako prislovi ako je kontekst jasan, ili ''cum mente'' ili ''in modo'' mogu byti koristene:

* Diligente (přilěžny): ''Cum mente diligente'', ''cum diligente mente'', ''in modo diligente'', ''in diligente modo'' = přilěžno.

== Komparativ i superlativ==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 28.&lt;/ref&gt;

* Pozitiv: ''illo es tam habile quam te'' (on je tak spravny jako ty)
* Komparativ: ''illo es magis habile quam te'' ili ''illo es plus habile quam te'' (on je spravnějši od tebe) i ''illo es minus habile quam te'' (on je mněje spravny od tebe)
* Superlativ: ''maxim de...'' i ''minim de...''

== Nepravilnosti==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 29.&lt;/ref&gt;
* Bono: meliore: optimo
* Malo: pejore: pessimo
* Magno: majore: maximo
* Parvo: minore: minimo

== Členy==

Jako v latini, ni određeny ni neodređeny člen ne postoji v Latino sine flexione. Kogda je potrebno, mogu byti prevedene zaimenicami ili slovami jako ''illo'' (to, tamto), ''isto'' ili ''hoc'' (tuto), ili ''uno'' (jedny):

* Da ad me libro = daj mi (tu) knigu
* Da ad me hoc (isto) libro = daj mi tutu knigu
* Da ad me illo libro = daj mi tamtu knigu
* Da ad me uno libro = daj mi jednu knigu
* Da ad me illo meo libro = daj mi tamtu moju knigu
* Da ad me uno meo libro = daj mi jednu moju knigu

== Čislovniky==

**Medžuslovjansky/Меџусловјанскы:**

Źródło:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf]. Numeratione: p. 30-31.&lt;/ref&gt;

* **Glavne čislovniky (kardinalne):** 1 ''jedyn'' (uno), 2 ''dva'' (duo), 3 ''tri'' (tres), 4 ''četyri'' (quatuor), 5 ''pet'' (quinque), 6 ''šest'' (sex), 7 ''sedem'' (septem), 8 ''osem'' (octo), 9 ''devet'' (novem), 10 ''deset'' (decem), 20 ''dvadeset'' (viginti), 30 ''trideset'' (triginta), 40 ''štirideset'' (quadraginta), 50 ''petdeset'' (quinquaginta), 60 ''šestdeset'' (sexaginta), 70 ''sedemdeset'' (septuaginta), 80 ''osemdeset'' (octoginta), 90 ''devetdeset'' (nonaginta), 100 ''sto'' (centum), 1.000 ''tysiąc'' (mille), 1.000.000 ''milion'' (millione)
* **Glavne čislovniky (pokračovanje):** 11 ''jedynnaće'' (decem-uno), 12 ''dvanacja'' (decem-duo), 19 ''devetnaće'' (decem-novem), 21 ''dvadeset jedyn'' (viginti-uno), 101 ''sto (i) jedyn'' (centum (et) uno), 102 ''sto (i) dva'' (centum (et) duo), 200 ''dvě stě'' (duo cento), 300 ''tri sta'' (tres cento)
* **Redne čislovniky (ordinalne):** 1° ''pierwy'' (primo), 2° ''vtory'' (secundo), 3° ''tretij'' (tertio), 4° ''četvrty'' (quarto), 5° ''pjaty'' (quinto), 6° ''šesty'' (sexto), 7° ''sédy'' (septimo), 8° ''ósmy'' (octavo), 9° ''devjaty'' (nono), 10° ''desjaty'' (decimo), 20° ''dvadesiaty'' (vigesimo), 30° ''tridsiaty'' (trigesimo), 40° ''štiridsiaty'' (quadragesimo), 50° ''petdesiaty'' (quinquagesimo), 60° ''šestdesiaty'' (sexagesimo), 70° ''sedemdesiaty'' (septuagesimo), 80° ''osemdesiaty'' (octogesimo), 90° ''devetdesiaty'' (nonagesimo), 100° ''sotny'' (centesimo), 1.000° ''tysiąčny'' (millesimo), 1.000.000 ''milionowy'' (millionesimo)
* **Redne čislovniky (pokračovanje):** 45° ''štiridsiaty pjaty'' (quadragesimo quinto) abo ''štirideset pjaty'' (quadraginta quinto), 58° ''petdesiaty ósmy'' (quinquagesimo octavo) abo ''petdeset ósmy'' (quinquaginta octavo), 345° ''tri sta štirideset pjaty'' (tres cento quadraginta quinto)
* **Množitelne čislovniky:** ''jedyn raz'' (uno vice – once), ''dva razy'' (duo vice – twice), ''tri razy'' (tres vice – three times)

---

== Przykłady języka==

{{quotation
| ''Latino es lingua internationale in occidente de Europa ab tempore de imperio romano, per toto medio aevo, et in scientia usque ultimo seculo. Seculo vigesimo es primo que non habe lingua commune. Hodie quasi omne auctore scribe in proprio lingua nationale, id es in plure lingua neo-latino, in plure germanico, in plure slavo, in nipponico et alio. Tale multitudine de linguas in labores de interesse commune ad toto humanitate constitute magno obstaculo ad progressu.''
| Latina była medžunarodnym językom na zapadě Evropy od vremena Rimskogo imperija, cělym středověkom, i v naukah do posledněgo stoletja. Dvadcate stoleće je prve, ktore nima občny język. Dnes skoro vsi avtory pišu v svojih narodnyh językih, to jest v novo-latinskih, germanskih, slovjanskih, japonskom i drugih. Taka množina językov v dělah občego interesa za vsu ludzkost stvara veliku překážku progresu.
}}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Otče naš (The Lord's Prayer)
|-
! scope=&quot;row&quot; | Latino sine flexione verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Interlingua]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Latina]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;row&quot; | Angličsky ([[English Language Liturgical Consultation|ELLC]] - 1988)
|-
| {{lang|la-peano|&lt;poem&gt;Nostro patre, qui es in caelos,
que tuo nomine fi sanctificato;
que tuo regno adveni;
que tuo voluntate es facto
sicut in caelo et in terra.
Da hodie ad nos nostro pane quotidiano,
et remitte ad nos nostro debitos,
sicut et nos remitte ad nostro debitores.
Et non induce nos in tentatione,
sed libera nos ab malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|ia|&lt;poem&gt;Patre nostre, qui es in le celos,
que tu nomine sia sanctificate;
que tu regno veni;
que tu voluntate sia facite
como in le celo, etiam super le terra.
Da nos hodie nostre pan quotidian,
e pardona a nos nostre debitas
como etiam nos los pardona a nostre debitores.
E non induce nos in tentation,
sed libera nos del mal.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|la|&lt;poem&gt;Pater noster, qui es in caelis,
sanctificetur nomen tuum.
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua,
sicut in caelo, et in terra.
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie,
et dimitte nobis debita nostra,
sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem,
sed libera nos a malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| &lt;poem&gt;Otče naš, ktory je na nebesah,
nech svęti se imę Tvoje;
nech prijde kraljevstvo Tvoje;
nech budje volja Tvoja,
kako na nebu, tako i na zemji.
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes;
i odpusti nam našy grěhy,
kako i my odpušćajemo našym grěšnikom.
I ne vvedi nas v napastovanje,
ale izbavi nas od zlogo.
Amin.&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Our Father (who are) in heaven,
hallowed be your name,
your kingdom come,
your will be done,
on earth as in heaven.
Give us today our daily bread.
Forgive us our sins
as we forgive those who sin against us.
Save us from the time of trial
and deliver us from evil.
Amen.&lt;/poem&gt;
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Latinske poslovice prevedene do Latino sine flexione i Medžuslovjanskogo
|-
! scope=&quot;col&quot; | Latina
! scope=&quot;col&quot; | Latino sine flexione
! scope=&quot;col&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;col&quot; | Angličsky
|-
| [[Vox populi, vox Dei]].
| Voce de populo, voce de Deo.
| Hlas ludu, hlas Božy.
| The voice of the people is the voice of God.
|-
| [[Hodie mihi, cras tibi]].
| Hodie ad me, cras ad te.
| Dnes mně, sutra tebě.
| It is my lot today, yours to-morrow.
|-
| Gratia gratiam generat, lis litem.
| Gratia genera gratia, lite genera lite.
| Dobrota rodi dobrotu, svada rodi svadu.
| Goodwill begets goodwill, bickering begets bickering.
|-
| In medio stat virtus.
| Virtute sta in medio.
| Cnota stoji v sredině.
| Virtue stands in the middle.
|-
| Qui non laborat, non manducet.
| Qui non labora, non debe manducare.
| Kto ne rabota, neka ne jě.
| [[He who does not work, neither shall he eat]].
|-
| Medice, cura te ipsum.
| Medico, cura te ipso.
| Lěkarju, izcěli sebe samogo.
| [[Physician, heal thyself]].
|-
| [[De gustibus non est disputandum]].
| Nos non debe disputare de gustu.
| O vkusah ne dyskutujemo.
| There is no disputing about tastes.
|-
| Ars imitatio naturae est.
| Arte imita natura.
| Umětnost imituje prirodu.
| Art imitates nature.
|-
| [[Glossary of ancient Roman religion#do ut des|Do ut des]].
| Me da ut te da.
| Dajem, byś ty dal.
| I give so that you give.
|-
| Designatio unius est exclusio alterius.
| Qui designa uno, exclude alio.
| Kto izbira jedyn, isklučuje drugogo.
| Who chooses one excludes another.
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Publius Cornelius Tacitus]], ''De origine et situ Germanorum (Germania)'' (fragmentum initiale)
! [[Latina]] classica (ex [http://la.wikisource.org/wiki/De_origine_et_situ_Germanorum_(Germania) Vicifonte])
! Latino sine flexione / Interlingua (IL) de [[Academia pro Interlingua|A.p.I.]]
! Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! Angličsky (translated by [[Alfred John Church|A.J. Church]] and W.J. Brodribb, 1876)
|-
| {{lang|la|Germania omnis a Gallis Raetisque et Pannoniis Rheno et Danuvio fluminibus, a Sarmatis Dacisque mutuo metu aut montibus separatur: cetera Oceanus ambit, latos sinus et insularum inmensa spatia complectens, nuper cognitis quibusdam gentibus ac regibus, quos bellum aperuit. Rhenus, Raeticarum Alpium inaccesso ac praecipiti vertice ortus, modico flexu in occidentem versus septentrionali Oceano miscetur. Danuvius molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus pluris populos adit, donec in Ponticum mare sex meatibus erumpat: septimum os paludibus hauritur.}}
| {{lang|la-peano|Fluvios Rheno et Danuvio separa toto Germania ab Gallos, Raetos et Pannonios; montes, aut metu mutuo, separa illo ab Sarmatas et Dacos: Oceano ambi ceteros, complectente sinus lato de mari et spatios immenso de insulas, ad certo gentes et reges recente cognito, aperto ab bello. Rheno, orto in vertice inaccesso et praecipite de Alpes Raetico, flecte se parvo versus occidente et misce se in Oceano septentrionale. Danuvio, effuso in jugo molle et clemente edito de monte Abnoba, visita plure populo, usque illo erumpe in mari Pontico per sex cursu: ore septimo perde se in paludes.}}
| {{lang|la-peano|Reka Ryn i Dunaj děliju vsu Germaniju od Galov, Retov i Pannonov; gory, abo vzajemny strah, děliju ju od Sarmatov i Dakov: Oceano okruža ostale, obymajući široke zalivy i bezměrne prostore ostrovov, gdzie nektore plemena i krali su nam novo znani, otkryti vojnom. Ryn, izvirujući iz nedostupne i strmne vysiny Retijskih Alp, skręča se malo k zapadu i směšava se s Sjevernym Oceanom. Dunaj, izlivajući se s blagog i łagodno podignutogo hrbta gory Abnoby, posěća mnoge narody, dok konačno ne prorve se kroz šest rukavov v Pontsko more; sedmy usta ginu v močvarah.}}
| Germany as a whole is separated from the Galli, the Rhaeti, and Pannonii, by the rivers Rhine and Danube; mountain ranges, or the fear which each feels for the other, divide it from the Sarmatae and Daci. Elsewhere ocean girds it, embracing broad peninsulas and islands of unexplored extent, where certain tribes and kings are newly known to us, revealed by war. The Rhine springs from a precipitous and inaccessible height of the Rhaetian Alps, bends slightly westward, and mingles with the Northern Ocean. The Danube pours down from the gradual and gently rising slope of Mount Abnoba, and visits many nations, to force its way at last through six channels into the Pontus; a seventh mouth is lost in marshes.
|-
|}

---

== Kritika ==

Peano formalno branil maksimu, že ''najlěpša gramatika je bez gramatiky'', imajući na umě przykład [[Činski jazyk|Činskogo języka]]. (V modernoj lingvistice, na protivječje popularnomu i Peanovomu užitju, ''[[gramatika]]'' ne označa samo [[Morfologija (lingvistika)|morfologične]] struktury, ale takože [[syntax|syntaxu]] i [[fonologija|fonologiju]], na pr., ktore oba Latino sine flexione i Činski ješte imaju. V tom smyslu, &quot;języky bez gramatiky&quot; ne mogu egzistovati.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Anderson|first=Catherine|title=1.4 Fundamental Properties of Language|url=https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language//|work=Essentials of Linguistics|date=15 March 2018|publisher=McMaster University|language=en|access-date=2021-11-19|archive-date=2021-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211119192229/https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;) Podle [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]], Peanovo Interlingua ješte sdělja glavnu manu s mnogimi drugimi [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnymi językami]], majući &quot;abo priveć gramatiky zlého typu, abo nedostatok pravej&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;10) Hogben argumentuje, že priněmňe imenice i glagoly by měly byti łahko različene po charakterističnyh zakončenjah, aby čitatel mogł łahko dobiti početno razuměnje věty. Tedy, v Peanovom Interlingua, glagoly by mogły dobiti nektoru specifičnu, standardizovanu verbalnu formu, kao [[infinitiv]], ktory je dostatočny v latinskoj [[nepřima reč|nepřimej reči]]. Uměsto togo, surovy imperativ je predloženy v ''De Latino Sine Flexione'':

{{ quotation
| Lingua latino habet discurso directo, ut: &quot;''Amicitia inter malos esse non potest&quot;'', et discurso indirecto: &quot;(''Verum est'' ) ''amicitiam inter malos esse non posse&quot;''. Si nos utimur semper de discurso indirecto, in verbo evanescit desinentia de persona, de modo, et saepe de tempore. Sumimus ergo nomen inflexibile (...), sub forma magis simplice, qui es imperativo.
| [''Překlad:''] Latinski język ima direktnu reč, kao: &quot;''Prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;'', i indirektnu reč: &quot;(''Je pravda, že'') ''prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;''. Ako vsegda koristamo indirektnu reč, na glagolu izčezavaju zakončenja osoby, načina, i (často) vremena. Tedy beremo nesklonjivu imenicu (...), v najjednostavnijoj formě, ktora je imperativ.
| Peano (1903, § 4)
}}

Podle Hogbena, druga prepreka je nedostatak čistogo [[člen (gramatika)|člena]], ktory by mogł jasno označiti imenice. Však, Peano někdy predlagal, že ''illo'' (to) i ''uno'' (jedyn) by mogły być koristane kao členy.

Još jedanput podle Hogbena, syntaxa Peanovogo Interlingua ostala konservativna:

{{quotation
| [Peanovo Interlingua] (...) ima aristokratičnu indiferentnost k potřebě prostyh pravil za konstrukciju vět. Fakt je, że nijedyn pionir jezykovogo planiranja – a już ně Peano – ne poduzeł zadatju istraživanja, ktore pravila porjadka slov najviše prispevaju k vnutrennej jasnotě značenja i łahkosti rozpoznavanja.
| Lancelot Hogben (1943, p. 11).
}}

Pregledajući listu znanijih latinskih nazvov, možemo zaključiti da je sekvenca ''imenica-pridavnik'' norma v latini, ali obrnuta sekvenca je takože aktualna.&lt;ref name=&quot;latinosineflexio&quot;&gt;&quot;Note on Peano's Interlingua&quot; [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130622120941/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota |date=2013-06-22 }}. Updated: June 2014.&lt;/ref&gt; Odnos je preko 2 prema 1 v listě latinskih nazvov komentovanyh od Stroha.&lt;ref&gt;Stroh, Wilfried (2009). ''Le latin est mort. Vive la latin!'' [2007. ''Latein ist tot, es lebe Latein'']. Paris: Les Belles Lettres. {{ISBN|978-2-251-34601-4}}.&lt;/ref&gt; N.pr. &quot;''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica|Principia Mathematica]]''&quot;.
Čo se tiče sekvence ''nominativ-genitiv'', to může być norma v latini v sličnom odnosu. N.pr. &quot;''[[Systema Naturae]]''&quot;. Zaista, sekvenca ''nominativ-genitiv'' mora vsegda być norma v Peanovom Interlingua, jer predlog ''de'' mora uvesti genitiv. Tedy, ''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica]]'' by se pretvorilo v ''Principio Mathematico '''de''' Philosophia Naturale''. Pošto je funkcija i pridavnika i genitiva často ista, možemo zaključiti da sekvenca ''imenica-pridavnik'' może vsegda być norma.

{{ quotation
| Adiectivo qui deriva ab sustantivo vale genitivo: &quot;aureo&quot;, &quot;de auro&quot;.
| [''Překlad:''] Pridavnik izvedeny od imenice je ekvivalent genitivu: &quot;zlatny&quot;, &quot;od zlata&quot;.
| Peano (1903, § 6).
}}

---

== Takože vidźte==

{{Portal|Konstruovane języky}}

* [[Medžuslovjansky/Меџусловјанскы]] (Interslavic)

---
== Iztočniky == 

{{Iztočniky}}

---

== Vněšnje linky ==

* [http://mono.eik.bme.hu/~galantai/LSF/ Instituto pro Latino sine flexione] - Stranka v Latino sine flexione; Peanove originalne spisy o tom języku, blog v Latino sine flexione, itd.
* [http://latinosineflexione.wordpress.com Blog v Latino sine Flexione]
* (Latino sine flexione) [[:oldwikisource:100 exemplo de Interlingua|100 exemplo de Interlingua, ab Giuseppe Peano]]
* (Latino sine flexione) [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ Revista &quot;Discussiones&quot;, de Academia Pro Interlingua (1909-13)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160216053722/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ |date=2016-02-16 }}
* [http://nuntios.blogspot.com/search/label/Latino%20sine%20Flexione Nuntios: Latino sine Flexione] na http://nuntios.blogspot.com/

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomočne jezyky]]
[[Kategorija:Izolovane jezyky]]</text>
      <sha1>aydg118w3bogb6q4b1pgws2kk64i3mb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45428</id>
      <parentid>45427</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:06:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Alfabet i izgovor */</comment>
      <origin>45428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36253" sha1="im1xtbbphwzb3uoo8qmjaj4141qvkhj" xml:space="preserve">
{{Kartka jezyk
| altname          = ''Interlingua''
| nativename       = IL de A.p.I.
| pronunciation    = {{IPA|[laˈtino ˈsine fleksiˈone]}}
| image            = Interlingua_sign_1911.jpg
| imagecaption     = Interlingua znak v 1911
| creator          = [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom [[Giuseppe Peano]]
| created          = 1887–1914&lt;ref&gt;''Grammatico'' sekcija ''Vocabulario Commune'', 1915 {{URL|https://sites.google.com/site/latinosineflexio/-1915-vocabulario-pre#grammatica}}&lt;/ref&gt;
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| familycolor      = Indo-evropsky
| fam2             = [[Italski języky|Italski]], [[Medžunarodny pomoćny język|Pomoćny język]]
| fam3             = [[Latino-faliski języky|Latino-faliski]], [[A posteriori język]]
| script           = [[Latinski alfabet]]&amp;nbsp;&lt;!--&amp;nbsp; needed to prevent default link to Latin script--&gt;
| fam4             = [[Latina]], [[Kontrolovany język]]
| ancestor         = [[Neo-latina]]
| posteriori       = Bazovany na [[Latina|Latini]], ale influencovany idejami v drugih [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnyh językih]]
| agency           = [[Academia pro Interlingua]] (–1945), děl Peano i ApI (na pr. Discussiones 1909–1915)
| ietf             = la-peano
| iso3             = ilc
| glotto           = none
| notice           = IPA
| name             = Latino sine flexione
| iso3comment      = (odrinuły)
}}

'''Latino sine flexione''' (&quot;[[Latina]] bez [[infleksija|infleksij]]&quot;), '''Interlingua de Academia pro Interlingua''' ('''IL de ApI''') ili '''Peanovo Interlingua''' (skraćeno '''IL''') je [[medžunarodny pomoćny język]] sastavjeny od [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom italskogo matematika [[Giuseppe Peano]] (1858–1932) od 1887 do 1914. To je pojednostavjena verzija [[Latina|Latine]] i zadržava svoj [[leksikon|slovnik]].

Interlingua-IL byla opisana v žurnale ''[[Revue de Mathématiques]]'' v članku iz 1903 pod naslovom ''De Latino Sine Flexione, Lingua Auxiliare Internationale'' (znači ''O Latini bez Infleksij, Medžunarodny Pomoćny Język''),&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1903). ''[http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm De Latino Sine Flexione. Lingua Auxiliare Internationale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210504093022/http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm |date=2021-05-04 }}'', ''Revista de Mathematica'' (''Revue de Mathématiques''), Tomo VIII, pp. 74-83. Fratres Bocca Editores: Torino.&lt;/ref&gt; ktory objasnil razlog za jeje stvorenje. Članek argumentoval, že druge pomoćne języky ne su potrebne, jer latina je već utvrđena jako světovy medžunarodny język. Članek je napisany v klasičnoj latini, ale postupno je izgubil svoje [[infleksija|infleksije]] dok ne ostały żadne.

Językove kody [[ISO 639]]: [[ISO 639-2]] i -1 były pożądane 23 julija 2017 v Biblioteki Kongresa (predložene: ''IL'' i ''ILA''); [[ISO-639-3]] był pożądany 10 avgusta 2017 v SIL (predloženy: ''ILC'') i był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|title=2017-022 &amp;#124; Iso 639-3|access-date=2020-12-30|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420072045/https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Historija==

V 1903, Peano publikoval članek ''De Latino Sine Flexione'' da bi predstavil svoj język.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V tom dělě, Peano citoval seriju sugestij od [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]] o pojednostavjenoj formi latine.&lt;ref&gt;[[Louis Couturat|Couturat, Louis]] (1901). ''La Logique de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Couturat, Louis (1903). ''Opuscules et fragments inédits de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt; Članek izgledał jako serjezny razvoj ideje, i Peano potom stekl reputaciju medźu pokretom za pomoćne języky.

V 1904, Peano poduzeł esej o načinu kako dobiti minimalnu gramatiku eventualne minimalne latine (''Latino minimo''), s minimalnym slovnikom čisto medžunarodnym.&lt;ref name=&quot;vocabulario&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1904). ''Vocabulario de Latino internationale comparato cum Anglo, Franco, Germano, Hispano, Italo, Russo, Græco et Sanscrito'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160323111121/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904 |date=2016-03-23 }}. Torino.&lt;/ref&gt;

Peano i nektory kolegowie publikovali članky v Latino sine flexione několiko let v ''Revue de Mathématiques''. Zbog svoje želje da dokaže že to je zaista medžunarodny język, Peano smělo publikoval konačnu ediciju svojego znamogo [[Formulario mathematico]] v Latino sine flexione. Však, kako [[Hubert Kennedy]] priměćuje, većina matematikow była odvraćena od uměleho izgleda języka i ne probali da čytaju go.&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot;&gt;Kennedy, Hubert (2006). ''Peano. Life and Works of Giuseppe Peano''. Concord, CA: Peremptory Publications: p. 169 (''a''), p. 185 (''b'').&lt;/ref&gt;

V oktobru 1907, Peano był na [[Collège de France]] v [[Paris|Parizu]] da bi učestvoval v [[Delegacija za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka|Delegaciji za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka]]. Po tomu že deklaroval za Latino sine flexione da bude prijato, konačno ne mogł učestvovati v konačnom glasovanju, zbog radnyh del v Turine.&lt;ref&gt;Academia pro Interlingua (Nov. 1909). Délégation pour l'Adoption d'une Langue Auxiliaire Internationale [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160411124140/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37 |date=2016-04-11 }}. Discussiones (2): p. 37-9.&lt;/ref&gt;

26 decembra 1908, Peano był izbrany članom i direktorom ''Akademi internasional de lingu universal'' koji ješte koristil [[Idiom Neutral]], ktory był preosnovan jedan rok pozdněje pod nazvom [[Academia pro Interlingua]]. Každy akademik mogł koristiti svoju ljubimu formu Interlingue, termin byvši na početku koristany v općem smyslu jako sinonim za medžunarodny język, ali ubrzo počel byti posebno koristany za označavanje reformovane Latino sine flexione bazovane na občnyh pravilih ktore akademiki dosegali častym glasovanjem. Tako, nazv Interlingua ubrzo počel označavati język evolvujući od Akademije Pro Interlingua,&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; s odgovarajućim skraćenjem ''IL''.

Však, každy član był slobodny pisati v svojem osobnom stylu, i zaista nektory članovi predlagali radikalne reformy ktore konačno mogły skončiti jako nezavisne języky (na pr. Michauxov Romanal ili De Wahlov [[Interlingue]]). Zbog togo, nazv ''Peanovo Interlingua'' ili ''Interlingua (IL)''&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; może być smatran najtočnijim za posebny standard od Peano. (Jako je najdeno v &quot;Interglossa and its predecessors&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot;&gt;Hogben, Lancelot (1943). ''Interglossa. A draft of an auxiliary for a democratic world order, being an attempt to apply semantic principles to language design''. [https://sites.google.com/site/interglossa1943/contents] Harmondsworth, Middlesex, Eng. / New York: Penguin Books: p. 10-11. OCLC 1265553.&lt;/ref&gt;)

Diskusije da bi se dosegł standardno Interlingua mogu byti vidźene na stranicah ''Discussiones'', oficijalnogo žurnala Akademije pro Interlingua od 1909 do 1913. Te i slědujuće žurnaly akademije były nedavno publikovane na CD-Romu od matematičkogo departmana Univerzity v [[Turin]]e,&lt;ref&gt;Silvia Roero, Clara (coord.) (2003). ''Le Riviste di Giuseppe Peano'' {{cite web|url=http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |title=Dipartimento di Matematica - Università di Torino |access-date=2011-03-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722063830/http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |archive-date=2011-07-22 }} (CD-Rom N. 4). Dipartimento di Matematica dell' Università di Torino.&lt;/ref&gt; mesto gdźe Peano razvijal svoje učenje i istraživanje.

Pošto ''De Latino Sine Flexione'' był postavil princip da se uzmu latinske imenice ili v ablatyvnoj ili nominatyvnoj formě ({{lang|la|nomen}} był preferovany pred {{lang|la|nomine}}), v 1909 Peano publikoval slovnik da bi pomogł pri izboru pravilne forme vsake imenice,&lt;ref&gt;Peano, Giuseppe (1909). ''Vocabulario Commune ad linguas de Europa'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160421231112/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909 |date=2016-04-21 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt; ali esencijalna vrednost Peanovogo Interlingua była że leksikon może być najden priamo v vsakom latinskom slovniku (przez dobivanje [[tematyčna vokala|tematyčne vokaly]] od [[korjen|korjena]] iz genityvneho zakončenja, to jest: ''-a -o -e -u -e'' iz ''-ae -i -is -us -ei'').
Konačno, veliky slovnik s 14.000 slovami był publikovan v 1915.&lt;ref name=&quot;Peano&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1915). ''Vocabulario Commune ad Latino-Italiano-Français-English-Deutsch pro usu de interlinguistas'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105223741/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915 |date=2015-01-05 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt;

Reformovane [[Interlingua]] było predstavlene v 1951 od [[Alexander Gode|Alexandra Gode]] jako poslednji direktor [[Medžunarodna Asocijacija za Pomoćne Języky|Medžunarodne Asocijacije za Pomoćne Języky]]. Trvdilo se že je nezavisno od Peanovogo Interlingua, jer je razvilo novu metodu za detekciju ''najnovših občnyh prototypov''. Ali ta metoda obično vodi do latinskogo ablatyvu, tako že većina slovnika Peanovogo Interlingua by była zadržana. Shodno tomu, sam nazv ''Interlingua'' był zadržany, ali bylo prijato odlično skraćenje: ''IA'' umesto ''IL''.

== Alfabet i izgovor==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Interlingua alfabet i digrafy, s typičnymi izgovorami
|-
! [[Velike bukvy]] 
| [[A]]
| [[Ae (digraf)|Ae]]
| [[B]]
| [[C]]
| [[Ch (digraf)|Ch]]
| [[D]]
| [[E]]
| [[F]]
| [[G]]
| [[H]]
| [[I]]
| [[J]]
| [[K]]
| [[L]]
| [[M]]
| [[N]]
| [[O]]
| [[Oe (digraf)|Oe]]
| [[P]]
| [[Ph (digraf)|Ph]]
| [[Q]]u
| [[R]]
| [[Rh (digraf)|Rh]]
| [[S]]
| [[T]]
| [[Th (digraf)|Th]]
| [[U]]
| [[V]]
| [[W]]
| [[X]]
| [[Y]]
| [[Z]]
|-
! [[Male bukvy]]
| a
| ae
| b
| c
| ch
| d
| e
| f
| g
| h
| i
| j
| k
| l
| m
| n
| o
| oe
| p
| ph
| qu
| r
| rh
| s
| t
| th
| u
| v
| w
| x
| y
| z
|-
! {{small|{{nowrap|Odlične izgovory ([[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]])}}}}
|rowspan=2|{{MFA|a}}
|{{MFA|ai̯}}
|rowspan=2|{{nowrap|{{MFA|b}}, {{MFA|p}}}}
|rowspan=2|{{MFA|k}}
|{{MFA|kʰ}}
|rowspan=2|{{MFA|d}}
|rowspan=2|{{MFA|e}}
|rowspan=2|{{MFA|f}}
|rowspan=2|{{MFA|ɡ}}
|{{MFA|h}}
|rowspan=2|{{MFA|i}}
|rowspan=2|{{MFA|j}}
|rowspan=2|{{MFA|k}}
|rowspan=2|{{MFA|l}}
|rowspan=2|{{MFA|m}}
|rowspan=2|{{MFA|n}}
|rowspan=2|{{MFA|o}}
|{{MFA|oi̯}}
|rowspan=2|{{MFA|p}}
|{{MFA|pʰ}}
|rowspan=2|{{MFA|kʷ}}
|colspan=2 rowspan=2|{{MFA|r}}
|rowspan=2|{{MFA|s}}
|rowspan=2|{{MFA|t}}
|{{MFA|tʰ}}
|rowspan=2|{{MFA|u}}
|{{MFA|w}}
|{{MFA|w}}
|rowspan=2|ks
|{{MFA|y}}
|rowspan=2|{{MFA|z}}
|-
! {{small|Spojene izgovory}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|k}}
| -
|{{MFA|e}}
|{{nowrap|{{MFA|p}}, {{MFA|f}}}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|v}}
|{{MFA|v}}
|{{MFA|i}}
|}

{{Anchor|Vowels}}Po Peanovomu vodiču za język iz 1931, &quot;većina interlingvistov je za staru latinsku izgovoru.&quot; To daje izgovoru vokalov takto:

* a—jako v f'''a'''ther: {{MFA|[a]}}
* e—jako v th'''e'''y: {{MFA|[e]}}
* i—jako v f'''ee'''t: {{MFA|[i]}}
* o—jako v t'''o'''ne: {{MFA|[o]}}
* u—jako v r'''u'''le: {{MFA|[u]}}
* y—jako francuska '''u''': {{MFA|[y]}}
* j—jako v '''y'''es: {{MFA|[j]}}
* ae—jako v '''eye''': {{MFA|[ai̯]}}
* oe—jako v b'''oy''': {{MFA|[oi̯]}}

{{Anchor|Consonants}}Konsonanty su izgovarane većinom jako v anglijskom, s slědujućimi objasnjenjami:

* b—jako anglijsko b, ale jako p ako je slěduje s ili t: {{MFA|[b, p]}}
* g—jako g v '''g'''o, '''g'''et: {{MFA|[ɡ]}}
* h—němo v rh inače jako anglijsko h: {{MFA|[h]}}
* qu—jako qu v '''qu'''arrel: {{MFA|[kʷ]}}
* r—jako v co'''rr'''{{not a typo|ect}} (drhtava): {{MFA|[r]}}
* v—jako anglijsko w.: {{MFA|[w]}}
* x—jako ks.: {{MFA|[ks]}}
* ch, ph, th—jako c, p, t v '''c'''an, '''p'''an, '''t'''an: {{IPA|[kʰ, pʰ, tʰ]}}
* c—jako k vsegda, jako v s'''c'''an, s'''c'''at: {{MFA|[k]}} (ne aspirovana)
* p—jako v s'''p'''an
* t—jako v s'''t'''and

{{Anchor|Variant pronunciations}}Ne vsi konsonanty i vokaly su izgovarane odlično od vsih ljudij. Slědujuće variantne izgovory su dozvolene:

* y jako {{angle bracket|i}} 
* ae i oe jako {{angle bracket|e}}
* h němo
* ch, ph, th jako {{angle bracket|c, p, t}}
* ph jako {{angle bracket|f}}
* v jako anglijsko v, {{IPA|[v]}}
* w jako anglijsko v

{{Anchor|Stress}}[[Naglas|Naglas]] je bazovany na klasičnom latinskom pravilu:

* Slova s dvěma sylabami imaju naglas na [[penult]]u.
* Slova s trima ili više sylabami imaju naglas na penultu jedino ako je težky (zatvoreny ili imal dugy vokal v Klasičnoj Latini), inače na [[antepenult]]u&lt;ref name=&quot;Peano&quot; /&gt;  (p. xii).
Sekundarny naglas może być postavjeny kogda je potrebno jako govornik smatra odgovarajućim.

== Časti řeči==

Iako Peano odstranil infleksije latine od [[imenica|imenic]] i [[pridjevnik|pridjevnikov]], ne odstranil potpuno [[gramatičny rod|gramatičny rod]], dozvoljajući opciju [[žensky rod|ženskogo]] zakončenja za [[wikt:occupation|profesije]]. Rod životinov je neproměnlivy. Vse formy imenic se končaju na [[vokal]] i su vzete iz [[ablatyvny padež|ablatyvnogo padeža]], ali jako to ne bylo navedeno v većini latinskih slovnikov, on dal pravilo za jeje izvodenje iz [[genityvny padež|genityvnogo padeža]]. Množina nie je potrebna kogda nie je potrebna, jako kogda je číslo naznačeno, množina może być čitana iz konteksta, i tako dale; však Peano daje opciju koristiti sufix -s da bi je označil kogda je potrebno. [[Glagol|Glagoly]] imaju malo [[infleksija|infleksij]] konjugacije; vremena i načiny su umesto togo označene glagolskymi dopolniteljami. Rezultat je změna na [[slovosled|pozicionalny język]].

=== Častice===

Častice ktore nemaju infleksiju v klasičnoj latini su koristene v svojej prirodnoj formě:

* ''Supra, infra, intra, extra''... (ale ''superiore, inferiore, interiore, exteriore'' iz ''superior, -oris'' i tako dale.)
* ''Super, subter, inter, praeter, semper''... (ale ''nostro, vestro, dextro...'' iz ''noster, -tra, -trum'' i tako dale.)
* ''Tres, quattuor, quinque, sex, septem, octo, novem, decem''... (ale ''uno'' iz ''unus, -a, -um''; ''duo'' iz ''duo, -ae, -o''; ''nullo'' iz ''nullus, -a, -um''; ''multo'' iz ''multus, -a, -um'', itd.)

=== Imenice===

Forma imenic zavisi od latinskih deklinacij.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Latinski deklinacijny broj (genityvne zakončenje)
| 1: -ae
| 2: -i
| 3: -is
| 4: -us
| 5: -ei
|-
! Latino zakončenje
| -a
| -o
| -e
| -u
| -e
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; |Latinska deklinacija/nominativna forma
! scope=&quot;col&quot; | Latinsky genitiv
! scope=&quot;col&quot; | Latino (latinsky ablatyv)
! scope=&quot;col&quot; | Anglijsky
|-
| 1.: rosa
| ros'''ae'''
| ros'''a'''
| rose
|-
| 2.: laurus
| laur'''i'''
| laur'''o'''
| laurel
|-
| 3.: pax
| pac'''is'''
| pac'''e'''
| peace
|-
| 4.: casus
| cas'''us'''
| cas'''u'''
| case
|-
| 5.: series
| seri'''ei'''
| seri'''e'''
| series
|}

Te vlastne imenice pisane latinskim alfabetom su zadržane čim bliže originalu jako je moguće. Slědujuće su priměry: München, New York, Roma, Giovanni.

=== Zaimenice===
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Pronomines: p. 29.&lt;/ref&gt;

* Osobne

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Broj
! scope=&quot;col&quot; | Jednina
! scope=&quot;col&quot; | Množina
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1. osoba
| me
| nos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2. osoba
| te
| vos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3. osoba
| illo (mužsky), illa (žensky), id (sredny)
| illos
|-
! scope=&quot;row&quot; | Povratna
| se
| se
|}

* Ukazatelne: ''illo'' (tamty, jako v &quot;tamta kniga&quot;), ''isto'' (tuty, jako v &quot;tuta kniga&quot;), ''ipso'' (samo); za veznik: ''que'' (''me vide '''que''' illo es rapide'' = ja vidim '''že''' to je brzo)
* Prisvojne: ''meo'', ''tuo'', ''suo'', ''nostro'', ''vestro'', (''suo'')
* Odnosne i veznikove: ''qui'' (kto, ktory člověk), ''quod'' (ktory, ktora stvar)
* Povratna: ''se''
* Neodređene: ''un'', ''uno'' (''Jedny'' kaže...), ''ullo'' (ktorykoli), ''omne'' ili ''omni'' (vsy, vsaky, každy), ''aliquo'' (ktokoliv), ''nullo'' (ničto), ''nemo'' (nikto)

=== Glagoly===

Glagoly su formovane iz latine odbacivanjem konačnogo ''-re'' infinitivu. [[Gramatično vreme|Vreme]], [[Gramatičny način|Način]], itd., su označene časticami, pomoćnymi glagolami, ili prislovami, ale ničto nie je potrebno ako je smysl jasan iz konteksta. Ako je potrebno, prošlo vreme może być označeno predglagolskim ''e'', a buduće s ''i''.

Postoje posebna zakončenja za stvorenje [[infinitiv|infinitivu]] i [[particip|participov]]:

* Osnovna forma: ama (ljubi)
* Infinitiv: ama'''re''' (ljubiti)
* Pasivny particip: ama'''to''' (ljubjeny)
* Aktivny particip: ama'''nte''' (ljubeći)

=== Pobočna zakončenja===
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

* Imperfekt (prošlo): ama'''ba''' (ljubil), lege'''ba''' (čytal)
* Futur: ama'''rà''' (bude ljubiti), lege'''rà''' (bude čytati)
* Kondicional: ama'''rè''' (by ljubil), lege'''rè''' (by čytal)

Zakončenja ''-rà'' i ''-rè'' su naglašene.

== Složena vremena==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

Složena vremena mogu byti izražena pomoćnymi slovami:

* Perfekt: '''habe''' ama'''to''' (je ljubil)
* Futur: '''debe''' ama'''re''' / '''vol''' ama'''re''' / '''habe ad''' ama'''re''' (mora ljubiti / bude ljubiti / ima ljubiti)
* Trajna vremena: me '''es''' scribe'''nte''' (ja pišem)

== Pridjevniki i prislovi==

Pridjevniki su formovani takto:

* Ako se nominativ srednjega roda konča na -e, latino forma se ne měnja.
* Ako se nominativ srednjega roda konča na -um, latino forma se měnja na -o: novum &gt; novo (novy).
* V vsih drugih slučajah, pridjevniki su formovani s ablatyvnim padežom iz genityvu, jako je to slučaj s imenicami.

Pridjevniki mogu byti koristene jako prislovi ako je kontekst jasan, ili ''cum mente'' ili ''in modo'' mogu byti koristene:

* Diligente (přilěžny): ''Cum mente diligente'', ''cum diligente mente'', ''in modo diligente'', ''in diligente modo'' = přilěžno.

== Komparativ i superlativ==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 28.&lt;/ref&gt;

* Pozitiv: ''illo es tam habile quam te'' (on je tak spravny jako ty)
* Komparativ: ''illo es magis habile quam te'' ili ''illo es plus habile quam te'' (on je spravnějši od tebe) i ''illo es minus habile quam te'' (on je mněje spravny od tebe)
* Superlativ: ''maxim de...'' i ''minim de...''

== Nepravilnosti==
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 29.&lt;/ref&gt;
* Bono: meliore: optimo
* Malo: pejore: pessimo
* Magno: majore: maximo
* Parvo: minore: minimo

== Členy==

Jako v latini, ni određeny ni neodređeny člen ne postoji v Latino sine flexione. Kogda je potrebno, mogu byti prevedene zaimenicami ili slovami jako ''illo'' (to, tamto), ''isto'' ili ''hoc'' (tuto), ili ''uno'' (jedny):

* Da ad me libro = daj mi (tu) knigu
* Da ad me hoc (isto) libro = daj mi tutu knigu
* Da ad me illo libro = daj mi tamtu knigu
* Da ad me uno libro = daj mi jednu knigu
* Da ad me illo meo libro = daj mi tamtu moju knigu
* Da ad me uno meo libro = daj mi jednu moju knigu

== Čislovniky==

**Medžuslovjansky/Меџусловјанскы:**

Źródło:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf]. Numeratione: p. 30-31.&lt;/ref&gt;

* **Glavne čislovniky (kardinalne):** 1 ''jedyn'' (uno), 2 ''dva'' (duo), 3 ''tri'' (tres), 4 ''četyri'' (quatuor), 5 ''pet'' (quinque), 6 ''šest'' (sex), 7 ''sedem'' (septem), 8 ''osem'' (octo), 9 ''devet'' (novem), 10 ''deset'' (decem), 20 ''dvadeset'' (viginti), 30 ''trideset'' (triginta), 40 ''štirideset'' (quadraginta), 50 ''petdeset'' (quinquaginta), 60 ''šestdeset'' (sexaginta), 70 ''sedemdeset'' (septuaginta), 80 ''osemdeset'' (octoginta), 90 ''devetdeset'' (nonaginta), 100 ''sto'' (centum), 1.000 ''tysiąc'' (mille), 1.000.000 ''milion'' (millione)
* **Glavne čislovniky (pokračovanje):** 11 ''jedynnaće'' (decem-uno), 12 ''dvanacja'' (decem-duo), 19 ''devetnaće'' (decem-novem), 21 ''dvadeset jedyn'' (viginti-uno), 101 ''sto (i) jedyn'' (centum (et) uno), 102 ''sto (i) dva'' (centum (et) duo), 200 ''dvě stě'' (duo cento), 300 ''tri sta'' (tres cento)
* **Redne čislovniky (ordinalne):** 1° ''pierwy'' (primo), 2° ''vtory'' (secundo), 3° ''tretij'' (tertio), 4° ''četvrty'' (quarto), 5° ''pjaty'' (quinto), 6° ''šesty'' (sexto), 7° ''sédy'' (septimo), 8° ''ósmy'' (octavo), 9° ''devjaty'' (nono), 10° ''desjaty'' (decimo), 20° ''dvadesiaty'' (vigesimo), 30° ''tridsiaty'' (trigesimo), 40° ''štiridsiaty'' (quadragesimo), 50° ''petdesiaty'' (quinquagesimo), 60° ''šestdesiaty'' (sexagesimo), 70° ''sedemdesiaty'' (septuagesimo), 80° ''osemdesiaty'' (octogesimo), 90° ''devetdesiaty'' (nonagesimo), 100° ''sotny'' (centesimo), 1.000° ''tysiąčny'' (millesimo), 1.000.000 ''milionowy'' (millionesimo)
* **Redne čislovniky (pokračovanje):** 45° ''štiridsiaty pjaty'' (quadragesimo quinto) abo ''štirideset pjaty'' (quadraginta quinto), 58° ''petdesiaty ósmy'' (quinquagesimo octavo) abo ''petdeset ósmy'' (quinquaginta octavo), 345° ''tri sta štirideset pjaty'' (tres cento quadraginta quinto)
* **Množitelne čislovniky:** ''jedyn raz'' (uno vice – once), ''dva razy'' (duo vice – twice), ''tri razy'' (tres vice – three times)

---

== Przykłady języka==

{{quotation
| ''Latino es lingua internationale in occidente de Europa ab tempore de imperio romano, per toto medio aevo, et in scientia usque ultimo seculo. Seculo vigesimo es primo que non habe lingua commune. Hodie quasi omne auctore scribe in proprio lingua nationale, id es in plure lingua neo-latino, in plure germanico, in plure slavo, in nipponico et alio. Tale multitudine de linguas in labores de interesse commune ad toto humanitate constitute magno obstaculo ad progressu.''
| Latina była medžunarodnym językom na zapadě Evropy od vremena Rimskogo imperija, cělym středověkom, i v naukah do posledněgo stoletja. Dvadcate stoleće je prve, ktore nima občny język. Dnes skoro vsi avtory pišu v svojih narodnyh językih, to jest v novo-latinskih, germanskih, slovjanskih, japonskom i drugih. Taka množina językov v dělah občego interesa za vsu ludzkost stvara veliku překážku progresu.
}}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Otče naš (The Lord's Prayer)
|-
! scope=&quot;row&quot; | Latino sine flexione verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Interlingua]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Latina]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;row&quot; | Angličsky ([[English Language Liturgical Consultation|ELLC]] - 1988)
|-
| {{lang|la-peano|&lt;poem&gt;Nostro patre, qui es in caelos,
que tuo nomine fi sanctificato;
que tuo regno adveni;
que tuo voluntate es facto
sicut in caelo et in terra.
Da hodie ad nos nostro pane quotidiano,
et remitte ad nos nostro debitos,
sicut et nos remitte ad nostro debitores.
Et non induce nos in tentatione,
sed libera nos ab malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|ia|&lt;poem&gt;Patre nostre, qui es in le celos,
que tu nomine sia sanctificate;
que tu regno veni;
que tu voluntate sia facite
como in le celo, etiam super le terra.
Da nos hodie nostre pan quotidian,
e pardona a nos nostre debitas
como etiam nos los pardona a nostre debitores.
E non induce nos in tentation,
sed libera nos del mal.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|la|&lt;poem&gt;Pater noster, qui es in caelis,
sanctificetur nomen tuum.
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua,
sicut in caelo, et in terra.
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie,
et dimitte nobis debita nostra,
sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem,
sed libera nos a malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| &lt;poem&gt;Otče naš, ktory je na nebesah,
nech svęti se imę Tvoje;
nech prijde kraljevstvo Tvoje;
nech budje volja Tvoja,
kako na nebu, tako i na zemji.
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes;
i odpusti nam našy grěhy,
kako i my odpušćajemo našym grěšnikom.
I ne vvedi nas v napastovanje,
ale izbavi nas od zlogo.
Amin.&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Our Father (who are) in heaven,
hallowed be your name,
your kingdom come,
your will be done,
on earth as in heaven.
Give us today our daily bread.
Forgive us our sins
as we forgive those who sin against us.
Save us from the time of trial
and deliver us from evil.
Amen.&lt;/poem&gt;
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Latinske poslovice prevedene do Latino sine flexione i Medžuslovjanskogo
|-
! scope=&quot;col&quot; | Latina
! scope=&quot;col&quot; | Latino sine flexione
! scope=&quot;col&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;col&quot; | Angličsky
|-
| [[Vox populi, vox Dei]].
| Voce de populo, voce de Deo.
| Hlas ludu, hlas Božy.
| The voice of the people is the voice of God.
|-
| [[Hodie mihi, cras tibi]].
| Hodie ad me, cras ad te.
| Dnes mně, sutra tebě.
| It is my lot today, yours to-morrow.
|-
| Gratia gratiam generat, lis litem.
| Gratia genera gratia, lite genera lite.
| Dobrota rodi dobrotu, svada rodi svadu.
| Goodwill begets goodwill, bickering begets bickering.
|-
| In medio stat virtus.
| Virtute sta in medio.
| Cnota stoji v sredině.
| Virtue stands in the middle.
|-
| Qui non laborat, non manducet.
| Qui non labora, non debe manducare.
| Kto ne rabota, neka ne jě.
| [[He who does not work, neither shall he eat]].
|-
| Medice, cura te ipsum.
| Medico, cura te ipso.
| Lěkarju, izcěli sebe samogo.
| [[Physician, heal thyself]].
|-
| [[De gustibus non est disputandum]].
| Nos non debe disputare de gustu.
| O vkusah ne dyskutujemo.
| There is no disputing about tastes.
|-
| Ars imitatio naturae est.
| Arte imita natura.
| Umětnost imituje prirodu.
| Art imitates nature.
|-
| [[Glossary of ancient Roman religion#do ut des|Do ut des]].
| Me da ut te da.
| Dajem, byś ty dal.
| I give so that you give.
|-
| Designatio unius est exclusio alterius.
| Qui designa uno, exclude alio.
| Kto izbira jedyn, isklučuje drugogo.
| Who chooses one excludes another.
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Publius Cornelius Tacitus]], ''De origine et situ Germanorum (Germania)'' (fragmentum initiale)
! [[Latina]] classica (ex [http://la.wikisource.org/wiki/De_origine_et_situ_Germanorum_(Germania) Vicifonte])
! Latino sine flexione / Interlingua (IL) de [[Academia pro Interlingua|A.p.I.]]
! Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! Angličsky (translated by [[Alfred John Church|A.J. Church]] and W.J. Brodribb, 1876)
|-
| {{lang|la|Germania omnis a Gallis Raetisque et Pannoniis Rheno et Danuvio fluminibus, a Sarmatis Dacisque mutuo metu aut montibus separatur: cetera Oceanus ambit, latos sinus et insularum inmensa spatia complectens, nuper cognitis quibusdam gentibus ac regibus, quos bellum aperuit. Rhenus, Raeticarum Alpium inaccesso ac praecipiti vertice ortus, modico flexu in occidentem versus septentrionali Oceano miscetur. Danuvius molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus pluris populos adit, donec in Ponticum mare sex meatibus erumpat: septimum os paludibus hauritur.}}
| {{lang|la-peano|Fluvios Rheno et Danuvio separa toto Germania ab Gallos, Raetos et Pannonios; montes, aut metu mutuo, separa illo ab Sarmatas et Dacos: Oceano ambi ceteros, complectente sinus lato de mari et spatios immenso de insulas, ad certo gentes et reges recente cognito, aperto ab bello. Rheno, orto in vertice inaccesso et praecipite de Alpes Raetico, flecte se parvo versus occidente et misce se in Oceano septentrionale. Danuvio, effuso in jugo molle et clemente edito de monte Abnoba, visita plure populo, usque illo erumpe in mari Pontico per sex cursu: ore septimo perde se in paludes.}}
| {{lang|la-peano|Reka Ryn i Dunaj děliju vsu Germaniju od Galov, Retov i Pannonov; gory, abo vzajemny strah, děliju ju od Sarmatov i Dakov: Oceano okruža ostale, obymajući široke zalivy i bezměrne prostore ostrovov, gdzie nektore plemena i krali su nam novo znani, otkryti vojnom. Ryn, izvirujući iz nedostupne i strmne vysiny Retijskih Alp, skręča se malo k zapadu i směšava se s Sjevernym Oceanom. Dunaj, izlivajući se s blagog i łagodno podignutogo hrbta gory Abnoby, posěća mnoge narody, dok konačno ne prorve se kroz šest rukavov v Pontsko more; sedmy usta ginu v močvarah.}}
| Germany as a whole is separated from the Galli, the Rhaeti, and Pannonii, by the rivers Rhine and Danube; mountain ranges, or the fear which each feels for the other, divide it from the Sarmatae and Daci. Elsewhere ocean girds it, embracing broad peninsulas and islands of unexplored extent, where certain tribes and kings are newly known to us, revealed by war. The Rhine springs from a precipitous and inaccessible height of the Rhaetian Alps, bends slightly westward, and mingles with the Northern Ocean. The Danube pours down from the gradual and gently rising slope of Mount Abnoba, and visits many nations, to force its way at last through six channels into the Pontus; a seventh mouth is lost in marshes.
|-
|}

---

== Kritika ==

Peano formalno branil maksimu, že ''najlěpša gramatika je bez gramatiky'', imajući na umě przykład [[Činski jazyk|Činskogo języka]]. (V modernoj lingvistice, na protivječje popularnomu i Peanovomu užitju, ''[[gramatika]]'' ne označa samo [[Morfologija (lingvistika)|morfologične]] struktury, ale takože [[syntax|syntaxu]] i [[fonologija|fonologiju]], na pr., ktore oba Latino sine flexione i Činski ješte imaju. V tom smyslu, &quot;języky bez gramatiky&quot; ne mogu egzistovati.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Anderson|first=Catherine|title=1.4 Fundamental Properties of Language|url=https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language//|work=Essentials of Linguistics|date=15 March 2018|publisher=McMaster University|language=en|access-date=2021-11-19|archive-date=2021-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211119192229/https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;) Podle [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]], Peanovo Interlingua ješte sdělja glavnu manu s mnogimi drugimi [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnymi językami]], majući &quot;abo priveć gramatiky zlého typu, abo nedostatok pravej&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;10) Hogben argumentuje, že priněmňe imenice i glagoly by měly byti łahko različene po charakterističnyh zakončenjah, aby čitatel mogł łahko dobiti početno razuměnje věty. Tedy, v Peanovom Interlingua, glagoly by mogły dobiti nektoru specifičnu, standardizovanu verbalnu formu, kao [[infinitiv]], ktory je dostatočny v latinskoj [[nepřima reč|nepřimej reči]]. Uměsto togo, surovy imperativ je predloženy v ''De Latino Sine Flexione'':

{{ quotation
| Lingua latino habet discurso directo, ut: &quot;''Amicitia inter malos esse non potest&quot;'', et discurso indirecto: &quot;(''Verum est'' ) ''amicitiam inter malos esse non posse&quot;''. Si nos utimur semper de discurso indirecto, in verbo evanescit desinentia de persona, de modo, et saepe de tempore. Sumimus ergo nomen inflexibile (...), sub forma magis simplice, qui es imperativo.
| [''Překlad:''] Latinski język ima direktnu reč, kao: &quot;''Prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;'', i indirektnu reč: &quot;(''Je pravda, že'') ''prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;''. Ako vsegda koristamo indirektnu reč, na glagolu izčezavaju zakončenja osoby, načina, i (často) vremena. Tedy beremo nesklonjivu imenicu (...), v najjednostavnijoj formě, ktora je imperativ.
| Peano (1903, § 4)
}}

Podle Hogbena, druga prepreka je nedostatak čistogo [[člen (gramatika)|člena]], ktory by mogł jasno označiti imenice. Však, Peano někdy predlagal, že ''illo'' (to) i ''uno'' (jedyn) by mogły być koristane kao členy.

Još jedanput podle Hogbena, syntaxa Peanovogo Interlingua ostala konservativna:

{{quotation
| [Peanovo Interlingua] (...) ima aristokratičnu indiferentnost k potřebě prostyh pravil za konstrukciju vět. Fakt je, że nijedyn pionir jezykovogo planiranja – a już ně Peano – ne poduzeł zadatju istraživanja, ktore pravila porjadka slov najviše prispevaju k vnutrennej jasnotě značenja i łahkosti rozpoznavanja.
| Lancelot Hogben (1943, p. 11).
}}

Pregledajući listu znanijih latinskih nazvov, možemo zaključiti da je sekvenca ''imenica-pridavnik'' norma v latini, ali obrnuta sekvenca je takože aktualna.&lt;ref name=&quot;latinosineflexio&quot;&gt;&quot;Note on Peano's Interlingua&quot; [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130622120941/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota |date=2013-06-22 }}. Updated: June 2014.&lt;/ref&gt; Odnos je preko 2 prema 1 v listě latinskih nazvov komentovanyh od Stroha.&lt;ref&gt;Stroh, Wilfried (2009). ''Le latin est mort. Vive la latin!'' [2007. ''Latein ist tot, es lebe Latein'']. Paris: Les Belles Lettres. {{ISBN|978-2-251-34601-4}}.&lt;/ref&gt; N.pr. &quot;''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica|Principia Mathematica]]''&quot;.
Čo se tiče sekvence ''nominativ-genitiv'', to může być norma v latini v sličnom odnosu. N.pr. &quot;''[[Systema Naturae]]''&quot;. Zaista, sekvenca ''nominativ-genitiv'' mora vsegda być norma v Peanovom Interlingua, jer predlog ''de'' mora uvesti genitiv. Tedy, ''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica]]'' by se pretvorilo v ''Principio Mathematico '''de''' Philosophia Naturale''. Pošto je funkcija i pridavnika i genitiva často ista, možemo zaključiti da sekvenca ''imenica-pridavnik'' może vsegda być norma.

{{ quotation
| Adiectivo qui deriva ab sustantivo vale genitivo: &quot;aureo&quot;, &quot;de auro&quot;.
| [''Překlad:''] Pridavnik izvedeny od imenice je ekvivalent genitivu: &quot;zlatny&quot;, &quot;od zlata&quot;.
| Peano (1903, § 6).
}}

---

== Takože vidźte==

{{Portal|Konstruovane języky}}

* [[Medžuslovjansky/Меџусловјанскы]] (Interslavic)

---
== Iztočniky == 

{{Iztočniky}}

---

== Vněšnje linky ==

* [http://mono.eik.bme.hu/~galantai/LSF/ Instituto pro Latino sine flexione] - Stranka v Latino sine flexione; Peanove originalne spisy o tom języku, blog v Latino sine flexione, itd.
* [http://latinosineflexione.wordpress.com Blog v Latino sine Flexione]
* (Latino sine flexione) [[:oldwikisource:100 exemplo de Interlingua|100 exemplo de Interlingua, ab Giuseppe Peano]]
* (Latino sine flexione) [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ Revista &quot;Discussiones&quot;, de Academia Pro Interlingua (1909-13)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160216053722/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ |date=2016-02-16 }}
* [http://nuntios.blogspot.com/search/label/Latino%20sine%20Flexione Nuntios: Latino sine Flexione] na http://nuntios.blogspot.com/

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomočne jezyky]]
[[Kategorija:Izolovane jezyky]]</text>
      <sha1>im1xtbbphwzb3uoo8qmjaj4141qvkhj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Прєступанје и кара</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6004</id>
    <revision>
      <id>45445</id>
      <parentid>45319</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>/* Твор */</comment>
      <origin>45445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4814" sha1="q1owtfb9vh1dil8uqfj27a67b310kj5" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru }} 216 s.&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref name = &quot;Frank 1995&quot;&gt;{{Cite book |last=Frank |first=Joseph |author-link=Joseph Frank (writer) |date=1995 |title=Dostoevsky: The Miraculous Years, 1865–1871 |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=0-691-01587-2 |url=https://archive.org/details/dostoevskymiracu00fran |url-access=registration |quote=Katkov, Crime and Punishment.}} s. 96.&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt; Створенје того персонажа је было надыхоно дєлом [[:fr:Pierre François Lacenaire|Пјерра Франсуа Лансера]] ({{-|Pierre François Lacenaire}}).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://books.imhonet.ru/selection/7059620/|title=Имхонет: Литературные герои и их прототипы|author=Редакторская подборка|date=|work=|publisher=ИМХОНЕТ|accessdate=2014-08-12|language=rusca|archive-date=2015-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150619025048/http://books.imhonet.ru/selection/7059620/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>q1owtfb9vh1dil8uqfj27a67b310kj5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45446</id>
      <parentid>45445</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:15:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>/* Твор */</comment>
      <origin>45446</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4828" sha1="bp5lpyi22dj5xtc2x1rp5145uhqxvmt" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru }} 216 s.&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref name = &quot;Frank 1995&quot;&gt;{{Cite book |last=Frank |first=Joseph |author-link=Joseph Frank (writer) |date=1995 |title=Dostoevsky: The Miraculous Years, 1865–1871 |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=0-691-01587-2 |url=https://archive.org/details/dostoevskymiracu00fran |url-access=registration |quote=Katkov, Crime and Punishment.}} s. 96.&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt; Створенје того персонажа је было надыхоно дєлом [[:fr:Pierre François Lacenaire|Пјерра Франсуа Лансера]] ({{-|Pierre François Lacenaire}}).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://books.imhonet.ru/selection/7059620/|title=Имхонет: Литературные герои и их прототипы|author=Редакторская подборка|date=|work=|publisher=ИМХОНЕТ|accessdate=2014-08-12|language=на русском|archive-date=2015-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150619025048/http://books.imhonet.ru/selection/7059620/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>bp5lpyi22dj5xtc2x1rp5145uhqxvmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gornomarijsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6015</id>
    <redirect title="Gorskomarijsky jezyk" />
    <revision>
      <id>45374</id>
      <timestamp>2026-08-10T12:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Gorskomarijsky jezyk]]</comment>
      <origin>45374</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="jlmnv1i63a3p8kpj69ej2ohn3eppu8o" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Gorskomarijsky_jezyk]]</text>
      <sha1>jlmnv1i63a3p8kpj69ej2ohn3eppu8o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vozgijsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6016</id>
    <revision>
      <id>45376</id>
      <timestamp>2026-08-10T13:41:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka jezyk | name             = Vozgijsky jezyk | nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt; | image            =  | imagesize        = 300px | imagecaption     =  | creator          = [[Jan van Steenbergen]] | created          = 1996 (revidovany v 2003) | speakers         = fiktivny jezyk | ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўо...»</comment>
      <origin>45376</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4683" sha1="b4xhutcie4wykzgwe07mdazrkr71c2h" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Republikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Respublika Petrograd i Novgorod, Moskovija i Respublika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kirilskym pismom, ale dlja meždunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Sěvernoslovjanske jezyky]]</text>
      <sha1>b4xhutcie4wykzgwe07mdazrkr71c2h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45377</id>
      <parentid>45376</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T13:48:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45377</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4797" sha1="51061rz73r26msd5tca0zkvo6wftcyn" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Republikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Respublika Petrograd i Novgorod, Moskovija i Respublika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kirilskym pismom, ale dlja meždunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/vozgian/index.html Gramatika vozgijskogo]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>51061rz73r26msd5tca0zkvo6wftcyn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45379</id>
      <parentid>45377</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T13:50:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opisanje */</comment>
      <origin>45379</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4798" sha1="4c5nnbqmrn5kdb119n3vvs2qzuo6af2" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Republikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Republika Petrograda i Novgoroda, Moskovija i Respublika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kirilskym pismom, ale dlja meždunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/vozgian/index.html Gramatika vozgijskogo]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>4c5nnbqmrn5kdb119n3vvs2qzuo6af2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45382</id>
      <parentid>45379</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T14:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opisanje */</comment>
      <origin>45382</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4797" sha1="mdsxa2xr5zsbssob3undhtu4kd4xo87" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Republikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Republika Petrograda i Novgoroda, Moskovija i Republika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kirilskym pismom, ale dlja meždunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/vozgian/index.html Gramatika vozgijskogo]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>mdsxa2xr5zsbssob3undhtu4kd4xo87</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45449</id>
      <parentid>45382</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T07:46:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pismennost i alfabet */ pravka</comment>
      <origin>45449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4799" sha1="pzdshdh5gv01jjr7curr0ef5m5lpqzk" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Republikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Republika Petrograda i Novgoroda, Moskovija i Republika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kiriličnym pismom, ale dlja medžunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/vozgian/index.html Gramatika vozgijskogo]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>pzdshdh5gv01jjr7curr0ef5m5lpqzk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45452</id>
      <parentid>45449</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T08:14:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13393" sha1="mitp5njey4wzr6b9s25iviudywrqkcs" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Vozgijsky jezyk
| nativename       = &lt;center&gt;'''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')''&lt;/center&gt;
| image            = 
| imagesize        = 300px
| imagecaption     = 
| creator          = [[Jan van Steenbergen]]
| created          = 1996 (revidovany v 2003)
| speakers         = fiktivny jezyk
| ref              = &lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| date             = 2025
| script           = [[Kirilica|kirilica]], [[Latinica|latinica]]
| family           =
* [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Slovjanske jezyky]]
**** Jezyky [[Sěvernoslovjanske jezyky]]
***** Vozgijsky jezyk
| iso3             = nema
| glotto           = nema
}}

'''Vozgijsky''' ('''vozg.:''' ''(гўор вўозгашхы, ''gŭor vŭozgašchai'')'')&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/vozgian/index.html |title=Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language |first=Jan |last=van Steenbergen |website=steen.free.fr |access-date=2025-12-22 |language=en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji [[Ill Bethisad]], bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: ''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ'' («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).&lt;ref&gt;Бергер (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Opisanje ==

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut [[Uralske jezyky|uralske jezyky]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|jezyk komi]]. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji [[Ill Bethisad]]. On jest govorjeny v Vozgijskoj Respublikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju [[Rosija|Rosijskoj Federacije]]. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]], a jegove bezposrědnje susědy sut Republika Petrograda i Novgoroda, Moskovija i Republika Komi.

== Lingvistična harakteristika ==

=== Pismennost i alfabet ===

Vozgijsky jezyk piše se kiriličnym pismom, ale dlja medžunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Kirilica !! Romanizacija !! ASCII !! MFA
|-
| А а || A a || A a || [a]
|-
| Б б || B b || B b || [b]
|-
| В в || V v || V v || [v], [β]
|-
| Г г || G g || G g || [g]
|-
| Ғ ғ || H h || GH gh || [ɣ]
|-
| Д д || D d || D d || [d̪], [d]
|-
| Ђ ђ || Ð ð || DH dh || [ð]
|-
| Е е || E e || E e || [ɛ]
|-
| Ж ж || Ž ž || ZH zh || [ʒ]
|-
| З з || Z z || Z z || [z]
|-
| І і || I i || I i || [i]
|-
| И и || Y y || Y y || [ɨ]
|-
| Й й (Ј ј) || J j || J j || [j]
|-
| К к || K k || K k || [k]
|-
| Л л || L l || L l || [l]
|-
| М м || M m || M m || [m]
|-
| Н н || N n || N n || [n̪], [ŋ]
|-
| О о || O o || O o || [ɔ]
|-
| Ö ö || Ö ö || OE oe || [ø], [ə]
|-
| П п || P p || P p || [p]
|-
| Р р || R r || R r || [r]
|-
| С с || S s || S s || [s]
|-
| Т т || T t || T t || [t̪], [t]
|-
| Ћ ћ || Þ þ || TH th || [θ]
|-
| У у || U u || U u || [u]
|-
| Ў ў || Ŭ ŭ || U u || [w]
|-
| Ф ф || F f || F f || [f]
|-
| Х х || CH ch || KH kh || [x]
|-
| Ц ц || C c || TS ts || [ts]
|-
| Ч ч || Č č || CH ch || [tʃ]
|-
| Ш ш || Š š || SH sh || [ʃ]
|-
| Ы ы || AI ai || AI ai || [ɑj]
|-
| Ю ю || Ü ü || UE ue || [y]
|-
| Я я || Ä ä || AE ae || [æ], [ə]
|}

=== Imenniky ===

Vozgijske imenniky, zaimenniky i pridavniky imajut bogato sklonjenje, različajuči medžu trěmi rodami, trěmi čislami i trinadsetju padežami. Kromě togo, vozgijske imenniky imajut označiteljne i neoznačiteljne sklonjenje. Kombinacija tutyh faktorov rezultuje v veliku sumu 75 form na imennik, davajuči jezyku legko aglutinativny izgled.

Rody sut: mužsky, žensky i srědnji. V tutom odnošenju vozgijsky ne različaje se od nikakogo drugogo slovjanskogo jezyka, ni od večinstva drugyh indoevropejskyh jezykov.

Čisla sut: jednina, dvojina i množina. Dvojina ne koristi se prěmnogo često; ona pojavjaje se prěvažno v roskošnoj ili prěmnogo oficijalnoj rěči, i v oficijalnyh dokumentah.

Jestvuje 13 padežev:
* '''Nominativ''' — označaje podmet rěčenja.
* '''Vokativ''' — koristi se dlja obračenja ko ljudem ili objektam (različny od nominativa jedino v několiko slučajah).
* '''Akuzativ''' — označaje objekt rěčenja.
* '''Genitiv''' — označaje posědanje.
* '''Dativ''' — označaje neprěmy objekt (osobu ili objekt, kotoroj něčto jest dano ili kazano).
* '''Benefaktiv''' — imaje značenje «dlja» i označaje, že tutoj imennik jest prijemnik ili bere korist akcije (proizhodi iz *dlja).
* '''Instrumental''' — koristi se dlja označenja instrumenta ili srědstva, ktorym akcija jest izvršena, i dlja označenja predikata.
* '''Komitativ''' — izražaje suprovodženje («s», proizhodi iz *su).
* '''Lokativ''' — označaje město. Može byti koriščeny s prědlogom ili bez prědloga («goly» lokativ).
* '''Elativ''' — izražaje dviženje iz lokacije (proizhodi iz *iz).
* '''Ilativ''' — izražaje dviženje v lokaciju (proizhodi iz *do).
* '''Ablativ''' — izražaje dviženje od lokacije (proizhodi iz *odu).
* '''Alativ''' — izražaje dviženje k lokaciji (proizhodi iz *ku).

==== Artikly ====

Vozgijsky ne imaje istinnyh artiklov. Jednako, vsaky imennik imaje dva sklonjenja: označiteljne i neoznačiteljne sklonjenje. Označiteljne sklonjenje jest harakterizovano postpozicijami, ktore izpolnjajut funkciju označiteljnyh artiklov:

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Padež !! colspan=&quot;2&quot; | Jednina !! Dvojina !! Množina
|-
! m. / sr. !! ž. !! m. / ž. / sr. !! m. / ž. / sr.
|-
! Nom.
| -t / -tu || -ta || -tai / -the / -te || -the / -tai / -ta
|-
! Aku.
| -t / -tu || -te || -tai / -the / -te || -the / -tai / -ta
|-
! Gen.
| -tu || -tuj || -tu || -tach
|-
! Dat.
| -tumu || -tuj || -tama || -tam
|-
! Ben.
| -tola || -tola || -tula || -tala
|-
! Ins.
| -tam || -tjo || -tama || -tame
|-
! Kom.
| -tames || -tuz || -tamas || -tamis
|-
! Lok.
| -tum || -tuj || -tu || -tach
|-
! Ela.
| -toz || -tuz || -tuz || -taz
|-
! Ila.
| -todu || -todu || -tudu || -tadu
|-
! Abl.
| -tuod || -tuod || -tuvuod || -tachuod
|-
! Ala.
| -tuk || -tuk || -tamak || -tamek
|}

==== Sklonjenje imennikov ====

Vozgijske imenniky mogut byti razděljene na 16 klas (5 mužskyh, 5 ženskyh, 6 srědnjih).

'''Ženske imenniky'''

* '''Klasa 1:''' Ženske imenniky s končinoju ''-a'', prěd kotoroju jest tvrdy suglasnik (napriměr: ''žena'' — «žena»).
* '''Klasa 2:''' Ženske imenniky s končinoju ''-a'', prěd kotoroju jest mekky suglasnik (napriměr: ''zemja'' — «zemja»).

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%; text-align: center;&quot;
|+ Sklonjenje ženskyh imennikov (Klasa 1: ''žena'')
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Padež !! colspan=&quot;2&quot; | Jednina !! colspan=&quot;2&quot; | Dvojina !! colspan=&quot;2&quot; | Množina
|-
! neoznač. !! označ. !! neoznač. !! označ. !! neoznač. !! označ.
|-
! Nom. / Vok.
| žena (-u) || ženata || žene || ženäþe || ženai || ženaitai
|-
! Aku.
| ženo || ženonte || žene || ženäþe || ženai || ženaitai
|-
! Gen.
| ženai || ženaituj || ženu || ženutü || žen || ženutäch
|-
! Dat.
| žene || ženätuj || ženama || ženantäma || ženam || ženantäm
|-
! Ben.
| ženaila || ženaitöla || ženula || ženutüla || ženela || ženutäla
|-
! Ins.
| ženjö || ženontjö || ženama || ženantäma || žename || ženantäme
|-
! Kom.
| ženjöns || ženontjöns || ženamas || ženantämas || ženamis || ženantämis
|-
! Lok.
| žene || ženätuj || ženu || ženutü || ženach || ženatäch
|-
! Ela.
| ženaz || ženaituz || ženuz || ženutüz || ženez || ženutäz
|-
! Ila.
| ženaidu || ženaitödu || ženudu || ženutüdu || ženedu || ženutädu
|-
! Abl.
| ženajöd || ženaitŭod || ženuvŭod || ženutüvŭod || ženjöd || ženutächŭod
|-
! Ala.
| ženäk || ženätuk || ženamak || ženantämak || ženamek || ženantämek
|}

'''Mužske imenniky'''

* '''Klasa 6:''' Mužske imenniky s končinoju ''-a'' (tvrdy suglasnik). Priměr: ''sluha'' — «sluha».
* '''Klasa 7:''' Mužske imenniky s končinoju ''-a'' (mekky suglasnik).
* '''Klasa 8:''' Mužske imenniky na suglasnik (obščeslovjanske *o-korenje). Priměr: ''rav'' — «rob».
* '''Klasa 9:''' Mužske imenniky na suglasnik (obščeslovjanske *u-sklonjenje). Priměr: ''pol'' — «pol, strana».
* '''Klasa 10:''' Mužske imenniky na mekky suglasnik (obščeslovjanske *i-sklonjenje). Priměr: ''ponþ'' — «put».

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 85%; text-align: center;&quot;
|+ Sklonjenje mužskyh imennikov (Klasy 6, 8, 9, 10)
|-
! Klasa !! Padež !! Jednina (neozn. / ozn.) !! Dvojina (neozn. / ozn.) !! Množina (neozn. / ozn.)
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Klasa 6&lt;br /&gt;(''sluha'')
| Nom. || sluha (-u) / sluhat || sluhe / sluhetai || sluhai / sluhaiþe
|-
| Gen. || sluhaitu / sluhaitu || sluhut / sluhutü || sluh / sluhutäch
|-
| Dat. || sluhe / sluhätumu || sluhama / sluhantäma || sluham / sluhantäm
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Klasa 8&lt;br /&gt;(''rav'')
| Nom. || rav (-e) / ravut || rava / ravatai || rävje / räviþe
|-
| Gen. || rava / ravatu || ravut / ravutü || ravai / ravaiþe
|-
| Dat. || ravu / ravutumu || ravuma / ravontäma || ravum / ravontäm
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Klasa 9&lt;br /&gt;(''pol'')
| Nom. || pol (-u) / polet || polai / polaitai || polove / poloveþe
|-
| Gen. || polu / polutu || polŭo / polotü || polŭo / polotäch
|-
| Dat. || poluje / polutumu || poluma / polentäma || polum / polentäm
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Klasa 10&lt;br /&gt;(''ponþ'')
| Nom. || ponþ (-e) / pönþet || pönþe / pönþitai || pönþe / pönþeþe
|-
| Gen. || pönþe / pönþitu || pönþü / pönþütü || pönþej / pönþetäch
|-
| Dat. || pönþe / pönþitumu || pönþema / pönþentäma || pönþem / pönþentäm
|}

'''Srědnje imenniky'''

* '''Klasa 11:''' Srědnje imenniky s končinoju ''-u'' (obščeslovjanske *o-korenje). Priměr: ''ognu'' — «okno».
* '''Klasa 12:''' Srědnje imenniky s končinoju ''-e'' po mekkom suglasniku (obščeslovjanske *jo-korenje). Priměr: ''morje'' — «morje».
* '''Klasa 13:''' Glagolne imenniky s končinoju ''-nje''. Priměr: ''imanje'' — «posědanje».
* '''Klasa 14:''' Srědnje imenniky s končinoju ''-e'', gen. ''-enje'' (obščeslovjanske *n-korenje). Priměr: ''ime'' — «ime».
* '''Klasa 15:''' Srědnje imenniky s končinoju ''-e'', gen. ''-ente'' (obščeslovjanske *nt-korenje). Priměr: ''däte'' — «děte».
* '''Klasa 16:''' Srědnje imenniky s končinoju ''-u'', gen. ''-ese'' (obščeslovjanske *s-korenje). Priměr: ''slohu'' — «slovo».

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 85%; text-align: center;&quot;
|+ Sklonjenje srědnjih imennikov (Klasy 11, 12, 13, 14, 15, 16)
|-
! Klasa !! Padež !! Jednina (neozn. / ozn.) !! Dvojina (neozn. / ozn.) !! Množina (neozn. / ozn.)
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 11&lt;br /&gt;(''ognu'')
| Nom. || ognu / ognotu || okne / oknäte || okna / oknata
|-
| Gen. || ogna / ognatu || oknu / oknutü || oken / oknetäch
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 12&lt;br /&gt;(''morje'')
| Nom. || morje / morjetu || mörje / mörjete || mörja / mörjata
|-
| Gen. || morja / morjatu || mörü / mörütü || mör / mörjetäch
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 13&lt;br /&gt;(''imanje'')
| Nom. || imanje / imantu || imanje / imante || imanja / imanta
|-
| Gen. || imanja / imantu || imanü / imantü || iman / imantäch
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 14&lt;br /&gt;(''ime'')
| Nom. || ime / imentu || imene / imente || imena / imenta
|-
| Gen. || imenje / imentu || imenu / imentü || imen / imentäch
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 15&lt;br /&gt;(''däte'')
| Nom. || däte / dätentu || denente / detentete || detanta / detantata
|-
| Gen. || detente / detentu || detentu / detentü || detent / detentäch
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Klasa 16&lt;br /&gt;(''slohu'')
| Nom. || slohu / slohutu || slovese / slovestete || slovesa / slovesta
|-
| Gen. || slovese / slovestu || slovesu / slovestü || sloves / slovestutäch
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/vozgian/index.html Gramatika vozgijskogo]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>mitp5njey4wzr6b9s25iviudywrqkcs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hermes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6017</id>
    <revision>
      <id>45381</id>
      <timestamp>2026-08-10T14:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Fajl:Statue Hermes Chiaramonti.jpg|thumb|200px|Hermes so svojeju krugloju šapkoju (''{{-|petasos}}''), putničskym plaščem, kaducejem i mošnoju]] [[Fajl:Hermes Ingenui Pio-Clementino Inv544.jpg|thumb|200px|{{-|Hermes Ingenui}}]] '''Hermes''' ({{Jezyky|grc|Ἑρμῆς}}, poněkogda {{Lang|grc|Ἑρμείας}}, v dorijskom dialektu: {{Lang|grc|Ἑρμᾶς}}, Hermas) je personaž v [[grečska mitologija|grečskoj mitologiji]], jedin iz olimpijsky...»</comment>
      <origin>45381</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5287" sha1="5rnco39hzk2byvt80glk2tu4yl1egx7" xml:space="preserve">[[Fajl:Statue Hermes Chiaramonti.jpg|thumb|200px|Hermes so svojeju krugloju šapkoju (''{{-|petasos}}''), putničskym plaščem, kaducejem i mošnoju]]
[[Fajl:Hermes Ingenui Pio-Clementino Inv544.jpg|thumb|200px|{{-|Hermes Ingenui}}]]
'''Hermes''' ({{Jezyky|grc|Ἑρμῆς}}, poněkogda {{Lang|grc|Ἑρμείας}}, v dorijskom dialektu: {{Lang|grc|Ἑρμᾶς}}, Hermas) je personaž v [[grečska mitologija|grečskoj mitologiji]], jedin iz olimpijskyh bogov. On je syn vrhovnogo boga [[Zevs|Zevsa]] i gorskoj nimfy [[Maja|Maje]], znajemy prěvažno kako bog [[trgovja|trgovje]], putnikov, drag i kradcev. Kromě togo, on takože je věstnik bogov.

Prvopočetno Hermes proizhodil iz krajiny pastyrev, [[Arkadija|Arkadije]], kde on byl ''nomios'', bog pastvišč, ktory ohranjaje pastyrev i stada. Pozdněje byli mu priděljene ješče druge svojstva i cěnnosti. Na priklad, od bogynje [[Iris]] on prějel rolju věstnika bogov, čto činilo go {{-|''Hermes Psychopompos''}}: provodnik, ktory vodi duše do zagrobnogo světa. On stal patron putnikov iz pričiny jegovogo postojannogo putovan‌ja, patron atletov i sporta iz pričiny svojego mladogo, atletičnogo izgleda, patron kradcev iz pričiny jegovyh mladežnyh prigod, a patron krasnorěčivosti iz pričiny jegovoj zlatoustosti. Zato že on s pomočju svojih krilatyh atributov cěly čas prěměščal se po nebu, Hermes stal bog trafika i trgovje. On takože byl uvažany za boga span‌ja i snov: dotknutjem svojim [[kaducej|kaducejem]] on uměl pričiniti, že někto usne ili probudi se.

Jednakože Hermes ne byl jedino mnogo atletičny božstvo: pozdnějši daže viděli v njim iznahodnika [[pismo|pisma]], [[matematika|matematiky]] i [[zvězdoznavstvo|zvězdoznavstva]]. Kromě togo bylo mu pripisanyh ješče mnogo inyh koristnyh i prijemnyh věčij, na priklad [[lira]], [[flejta]], [[měrjenje|měry]] i [[vaga|vagy]]. On takože byl patron [[živopis|živopiscev]].

Često uvažaje se, že [[Merkurij]] v [[rimska mitologija|rimskoj mitologiji]] je ekvivalent Hermesa, čto jednakože ne je cělkovito pravda. Merkurij je zaisto inspirovany Hermesom: on je bog trgovje i nosi te same atributy, ktore nosi Hermes. Ale greki jedva čtili Hermesa kako boga trgovje – u njih on prěd vsim byl bog putnikov i věstnik bogov. 

== Mity vokrug Hermesa ==
=== Hermes i Apolon ===
Hermes urodil se v jamě v Arkadiji. Kratko poslě jegovo narodžen‌ja on iznašel liru, nategajuči struny na pancyr žolvi. Nemnožko pozdněje on izběgl iz svojih jaslov i skradl se iz jamy. On strětl se s velikoju grupoju volov, ktori prinaležili bogu [[Apolon|Apolonu]]. Hermes mněl, že oni sut prěkrasni, i rěšil, že jih zabere. Byl jedin pastyr ktory vse uviděl, ale Hermes prinudil go zarěkti se, že nikogda ne bude o tom govoriti. Pastyr, imenovany Batt, prisegnul mladomu bogu, po čem Hermes prodolžil svoju put i vratil se do jamy, kde urodil se. 

Kogda Apolon odkryl, že jegove kravy byli ukradene, on prinudil Batta skazati mu, kto je ukradl. On všel v jamu, kde Hermes uže ležal spokojno v svojih jaslah, i nakazal mu vratiti jegove kravy. Ale kogda Hermes i Apolon zajedno šli do města, kde Hermes skryl te kravy, Hermes načel igrati melodiju na svojej lirě. Apolon byl pod glubokym vpečatljen‌jem, natoliko, že sprosil Hermesa darovati mu toj instrument kako podarok. Jednakože v zaměn za liru Hermes htěl iměti Apolonovo stado volov. Takym sposobom narodila se trgovja.

Za pastyra Batta historija skončila se menje veselo: za jegovu nelojalnost Hermes prěměnil go v kamenny blok.

Pozdněje odnošen‌ja medžu bratami Apolonom i Hermesem mnogo ulěpšili se. Apolon daže podaroval mu svoj kaducej, obvitu zmijami palku, ktory od tamtyh časov je postojanny atribut Hermesa.

=== Hermes i Argos ===
Žila krasiva nimfa, imenovana [[Io]], ktora pristupila v službu [[Hera|Hery]] kako služebnica. Ona zapravdu byla prěkrasna i bystro vpadla Zevsu v oko. Hera, ktora dobro znala, že Io je krasiva žena, postupno stala revniva. Da by shranil Io protiv Herinoj zavisti, Zevs prěměnil ju v kravu. Ale Hera, takože ne glupa, znala o tom i nakazala Zevsu, že podaruje jej tu kravu kako podarok, po čem ona prědala ju pastyru Argosu. Argos byl stooky velikan i daže kogda on spal, on vsegda iměl dva oči odkryte, da by stražil svoje stado.

Tym ne menje Zevs ne poddal se, ale zaměsto togo nakazal umnomu Hermesu, že osvobodi Io. Hermes, ne moguči ignorovati prosbu od vrhovnogo boga, pošel v dragu do Nemeje – města, kde Argos zadržival Io. Poslě kratkogo razgovora s Argosom Hermes igral na svojej flejtě melodijku, ktora byla tako usypjajuča, že daže poslědnje dva oči Argosa zatvorili se. Potom Hermes odsěkl Argosovu glavu i osvobodil Io. 

Kogda Hera to primětila, ona poslala ovada, ktora pričinila, že bědna krava razběgla se v panikě. Io běgala po vsem kraju i nakonec, nědaleko Epira, vskočila v morje; pozdněje tuto morje bylo imenovano [[Ionsko morje|Ionskym morjem]]. V Egiptu Zevs vrnul Io jejin obyčny izgled. Argosovo mrtvo tělo takože ne ostalo nedotknuto: Hera sobrala vse sto očij velikana i njimi obsypala hvost svojego obljubjenogo pava.

== Izvor ==
{{Prěvod|nl|Hermes (mythologie)}}

[[Kategorija:Grečska mitologija]]</text>
      <sha1>5rnco39hzk2byvt80glk2tu4yl1egx7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adunaik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6018</id>
    <revision>
      <id>45388</id>
      <timestamp>2026-08-10T15:06:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: « {{short description|Fiktivny język v fantasy dělah J. R. R. Tolkiena}} {{Kartka jezyk |name=Adûnaic |creator=[[J. R. R. Tolkien]] |setting=[[Fantasy]] svět [[Středozemě]] |fam1=[[konstruovany język]]y |fam2=[[umělecky język]]y |fam3=[[fiktivny język]]y |fam4=[[języky Ardy]] |posteriori=[[a priori język]], ale srodny z drugimi [[językami Ardy]] |iso3=none |glotto=none |ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-adunaic] }}  '''Adûna...»</comment>
      <origin>45388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9750" sha1="9sdoqce9tioq9q1x423lv8550vpmsff" xml:space="preserve"> {{short description|Fiktivny język v fantasy dělah J. R. R. Tolkiena}}
{{Kartka jezyk
|name=Adûnaic
|creator=[[J. R. R. Tolkien]]
|setting=[[Fantasy]] svět [[Středozemě]]
|fam1=[[konstruovany język]]y
|fam2=[[umělecky język]]y
|fam3=[[fiktivny język]]y
|fam4=[[języky Ardy]]
|posteriori=[[a priori język]], ale srodny z drugimi [[językami Ardy]]
|iso3=none
|glotto=none
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-adunaic]
}}

'''Adûnaic''' (ili '''Númenórean''') (&quot;język Zapada&quot;) je jednym z [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|fiktivnyh językov]] stvorenyh od [[J. R. R. Tolkien]]a za jego fantasy děla.

Jednym z [[języky Ardy]] v Tolkienovoj [[Středozemě|Středozemi]] [[Tolkienov legendarium|legendarium]], Adûnaic był govoreny od [[Člověk (Středozemě)|Ludźi]] [[Númenor]]u v [[Druha Věk|Druhej Věce]]. Do časa [[Vojna Prstena]] na koncu [[Treća Věk|Trećej Věky]], on razvil se v občny język ili [[Westron]].

== Fiktivna historija ==

Adûnaic był izuměny od prvnyh Ludźi, kogda oni probudili se v Hildórien. To był język [[Númenor]]u,&lt;ref&gt;{{ME-ref|Silm|p. 313, vstup za Adûnakhor}}&lt;/ref&gt; a po jego zničenju v [[Akallabêth]], &quot;rodny język&quot; ludu [[Elendil]]a v kraljevstvah Arnor i [[Gondor]] na zapadě Středozemě, iako oni obično govorili elbsky język [[Sindarin]]. Do časa [[Vojna Prstena]], on razvil se v občny język ili [[Westron]].&lt;ref name=&quot;Hammond Scull 2005&quot;&gt;{{ME-ref|RC|pp. 16, 78–79, 686}}&lt;/ref&gt; Tolkien nazval Adûnaic &quot;językom kulturno i politično vplyvnyh Númenóreanow.&quot;&lt;ref name=&quot;Solopova 2009&quot;/&gt;

== Koncept i stvorenje ==

{{further|Númenor}}

Iako Tolkien stvoril vělo malo originalnyh slov v Adûnaicu, većinom imen, język słuži jego konceptu kao predok [[lingua franca|občnogo języka]] za [[Středozemě]], Westronu, sděljenogo języka za [[Ludźi Středozemě|mnoge různe narody]].&lt;ref name=&quot;Solopova 2009&quot;&gt;{{ME-ref|Solopova|pp. 70, 84}}&lt;/ref&gt;

Tolkien izuměl Adûnaic (ili Númenórean), język govoreny v [[Númenor]]u, nedugo po Druhej světovej vojně, a tako priblizno v čase kogda on dokončil ''[[Pán Prstenow]]'', ale před tym než napisal lingvistične informacije v Dodatkah. Adûnaic je zamysleny kao język iz ktorogo [[Westron]] (takože nazyvany ''Adûni'') je izvedeny.
To dodalo hlboku historičnu razvojnost k Ludzkim językom. Adûnaic był zamysleny da ima &quot;slabo semitsky prizvuk&quot;.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;&gt;{{ME-ref|Sauron Defeated|pp. 241, 247–250, 413–440}}&lt;/ref&gt; Jeho razvoj počel s jeho dělom iz 1945 ''[[The Notion Club Papers]]''. Tam je najden najobširny vzorek języka, odkryty jednomu od (sodobnyh) protagonistov, Lowdhamu, v vizionarskom snu o [[Atlantida|Atlantidě]]. Jeho gramatika je skicovana v nedokončanom &quot;Lowdham's Report on the Adunaic Language&quot;, vključenom v ''[[Sauron Defeated]]''.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;
 
Tolkien ostal nerozhodnuty, da li język Ludźi Númenoru ma byti izvedeny iz originalnogo Ludzkogo języka (kako v Adûnaicu), ili da li ma byti izvedeny iz &quot;elbskogo Noldorin&quot; (tj. [[Quenya]]) umesto.&lt;ref&gt;{{ME-ref|Peoples|p. 63}}&lt;/ref&gt; V ''[[The Lost Road and Other Writings]]'' je naznačeno že Númenóreanci govorili Quenya, i że [[Sauron]], nenavideći vse elbske věci, naučil Númenóreanow stary Ludzki język ktory oni sami zabudli.&lt;ref&gt;{{ME-ref|LROW|p. 68 and note p. 75}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija ==

Fonologija je taka:&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
! &amp;nbsp;
! [[Labialny konsonant|Labialny]]
! [[Dentalny konsonant|Dentalny]]
! [[Alveolarny konsonant|Alveolarny]]
! [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! [[Velarny konsonant|Velarny]]
! [[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[stopa|Okluzivny]]
| {{IPA|p}} {{IPA|b}}
|
| {{IPA|t}} {{IPA|d}}
|
| {{IPA|k}} {{IPA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny]]
| {{IPA|f}}
| {{IPA|θ}}
| {{IPA|s}} {{IPA|z}}
|
| {{IPA|x}}
| {{IPA|h}}
|-
! [[Nazalny|Nazalny]]
| {{IPA|m}}
|
| {{IPA|n}}
|
| {{IPA|ŋ}}
|
|-
! [[Tremulant|Tremulant]]
|
|
| {{IPA|r}}
|
|
|
|-
! [[Aproksimant|Aproksimant]]
|
|
| {{IPA|l}}
| {{IPA|j}}
| {{IPA|w}}
|
|}

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!
![[Predny vokal|Predny]]
![[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
||{{IPA|i}} {{IPA|iː}}||{{IPA|u}} {{IPA|uː}}
|-
! [[Srednje-zatvoreny vokal|Srednje-zatvoreny]]
||{{IPA|eː}}&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;||{{IPA|oː}}&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
|colspan=2|{{IPA|a}} {{IPA|aː}}
|}
&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Adûnaic je fundamentalno trzyvokalny język, s razlikovanjem po dlužině; dluge {{IPA|eː}} i {{IPA|oː}} su izvedene iz diftongov {{IPA|aj}} i {{IPA|aw}}, kako je to slučaj v [[Hebrejsky język|Hebrejskom]] i v većině [[Varijety arabščiny|arabskih dialektyh]], v liniji sa semitskym prizvukom ktory Tolkien zamyslel za Adûnaic i Khuzdul, ktory na něj vplyval.&lt;/small&gt;

== Gramatika ==

Većina informacij o Adûnaic gramatice pochodi iz nedokončanogo tipskopta ''Lowdham's Report on the Adûnaic Language'', napisanogo od Tolkiena da bi sprevadzał ''The Notion Club Papers''.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt; Raport razpravlja o fonologiji i morfoloških procesah v něktoryh detaljah, i počinje razpravljati o imenicah, ale prekida pred tym niż wiele powě o glagolah, drugih časteh řeči ili gramatice ako celku. Izgleda že Tolkien opustil rad na języku po napisanju togo dělą Raportu, a nikda ne vratil se k němu.&lt;ref name=sauron_defeated/&gt;

== Imenice ==

Većina Adûnaic imenic je triconsonantalna, ale jest takože čislo biconsonantalnyh imenic. Imenice mogu byti razdělene na tri deklinacije, nazyvane Silna I, Silna II i Slaba. Dvě silne deklinacije tvore svoje padeže modifikacijom poslednje vokaly, podobno kako anglicky ''man/men''. Slaba deklinacija tvori svoje padeže dodavanjem sufiksa.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;{{rp|413–440}}

Su tri čísla, singulár, plural i dual. Dual je koristany hlavně za &quot;prirodne pary&quot;, kao oči i obuvy. Su tri padeže, Normalny, Subjektivny i Objektivny. Subjektivny padež je koristany kao subjekt glagola. Objektivny padež je koristany jen v složennyh izrazah i pojavljuje se jen v singuláru. Normalny padež je koristany v vsih drugih okolnostih, kao objekt glagola.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;

Priměry deklinacij:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! Silna I
! Silna II
! Slaba
|-
| Značenje
| dom
| more
| sila
|-
| Singulár Normalny
| ''zadan''
| ''azra''
| ''abār''
|-
| Singulár Subjektivny
| ''zadān''
| ''azrā''
| ''abārā''
|-
| Singulár Objektivny
| ''zadun''
| ''azru''
| ''abāru''
|-
| Dual Normalny
| ''zadnat''
| ''azrāt, azrat''
| ''abārat''
|-
| Dual Subjektivny
| ''zadnāt''
| ''azrāt''
| ''abārāt''
|-
| Plural Normalny
| ''zadīn''
| ''azrī''
| ''abārī''
|-
| Plural Subjektivny
| ''zadīna''
| ''azrīya''
| ''abārīya''
|}

== Vzorkovy tekst ==

{{further|The Notion Club Papers}}

Tento Adûnaic tekst, čast pripověsti o Padu [[Númenor]]u, pojavljuje se v ''The Notion Club Papers''. Je fragmentarny, jer se pojavil v snu [[Tolkienovy ramkowe pripověsti|Tolkienovomu ramkovomu liku]] Lowdhamu, a je jen častično prevedeny od něgo, jer on ne znał języka. Slova v '''tłustym pismě''' su ne prevedena na městě v teksta gdźe je prevod prvy put dan, ale jejich prevod je dan pozdněje v pripověsti.&lt;ref name=sauron_defeated/&gt;

{{interlinear|indent=3
|Kadō   zigūrun zabathān unakkha ... ēruhīnim
|{i tako} '''[[Sauron]]'''  ponizil  on-prišel ... {'''Děti Božje'''}|}}
{{interlinear|indent=3
|dubdam ugru-dalad    ... ar-pharazōnun azaggara
|padl   pod-senkom  ... '''[[Ar-Pharazôn|Ar-Pharazon]]'''   {vojevał}|}}
{{interlinear|indent=3
|avalōiyada     ... bārim an-adūn yurahtam dāira
|{proti Silam} ... Gospodari Zapada  razbili  Zemju|}}
{{interlinear|indent=3
|sāibēth-mā   ēruvō    ... azrīya du-phursā    akhāsada
|soglasiem-s '''Bog'''-od ... morja  tak-že-by-bryzgnula {v propast}|}}
{{interlinear|indent=3
|... anadūnē zīrān    hikallaba    ... bawība dulgī
|... Numenor ljubeny {ona-padla-dolu} ... větry čarne|}}
{{interlinear|indent=3
|... balīk hazad an-nimruzīr azūlada
|... korabjev sedm od-'''[[Elendil]]a'''  na vshod|}}
{{interlinear|indent=3
|Agannālō     burōda nēnud ... zāira   nēnud
|Smrt-senka  těžka  na-nas ... tęsknota na-nas|}}
{{interlinear|indent=3
|... adūn izindi   batān tāidō ayadda: īdō kātha batīna lōkhī
|... zapad [[Stara Prosta Droga|prosta]] droga  nekdaj  šla    nyni vse   drogy  krive|}}
{{interlinear|indent=3
|Ēphalak   īdō    Yōzāyan
|{daleko} {nyni (je)} Zemja-Dara|}}
{{interlinear|indent=3
|Ēphal ēphalak   īdō    hi-Akallabēth
|daleko {daleko} {nyni (je)} Ona-ktoraja-padla|}}

== Reference ==

{{reflist|30em}}

== Eksterny linky ==

* {{cite web | work=Ardalambion | url=http://www.uib.no/People/hnohf/adunaic.htm | archive-url=https://web.archive.org/web/19970618184403/http://www.uib.no/People/hnohf/adunaic.htm | url-status=dead | archive-date=June 18, 1997 | title=Adûnaic – the vernacular of Númenor | access-date=10 January 2006 }}
* [https://web.archive.org/web/20090706090619/http://lalaith.vpsurf.de/Tolkien/Grammar.html Andreas Moehn – Lalaith's Guide to Adûnaic Grammar]
* [http://www.science-and-fiction.org/elvish/index.html#course_adunaic Thorsten Renk's ''Ni-bitha Adûnâyê'']
* [http://www.ilfossodihelm.it/id_nav8.asp?id_nav=8&amp;id_sottonav=130#sottonav Adûnaic from Almavarno in Italian] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190420062748/http://www.ilfossodihelm.it/id_nav8.asp?id_nav=8&amp;id_sottonav=130#sottonav |date=2019-04-20 }}

{{Języky Středozemě}}
{{Středozemě}}
{{Konstruovane języky}}

{{DEFAULTSORT:Adunaic}}
[[Kategorija:Języky Středozemě]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]</text>
      <sha1>9sdoqce9tioq9q1x423lv8550vpmsff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45389</id>
      <parentid>45388</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T15:08:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9769" sha1="b1wk0dn2cxu9qy7ujfdjwmn06rza3ek" xml:space="preserve"> {{short description|Fiktivny język v fantasy dělah J. R. R. Tolkiena}}
{{Kartka jezyk
|name=Adûnaic
|creator=[[J. R. R. Tolkien]]
|setting=[[Fantasy]] svět [[Středozemě]]
|fam1=[[konstruovany język]]y
|fam2=[[umělecky język]]y
|fam3=[[fiktivny język]]y
|fam4=[[języky Ardy]]
|posteriori=[[a priori język]], ale srodny z drugimi [[językami Ardy]]
|iso3=none
|glotto=none
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-adunaic]
}}

'''Adûnaic''' (ili '''Númenórean''') (&quot;język Zapada&quot;) je jednym z [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|fiktivnyh językov]] stvorenyh od [[J. R. R. Tolkien]]a za jego fantasy děla.

Jednym z [[języky Ardy]] v Tolkienovoj [[Středozemě|Středozemi]] [[Tolkienov legendarium|legendarium]], Adûnaic był govoreny od [[Člověk (Středozemě)|Ludźi]] [[Númenor]]u v [[Druha Věk|Druhej Věce]]. Do časa [[Vojna Prstena]] na koncu [[Treća Věk|Trećej Věky]], on razvil se v občny język ili [[Westron]].

== Fiktivna historija ==

Adûnaic był izuměny od prvnyh Ludźi, kogda oni probudili se v Hildórien. To był język [[Númenor]]u,&lt;ref&gt;{{ME-ref|Silm|p. 313, vstup za Adûnakhor}}&lt;/ref&gt; a po jego zničenju v [[Akallabêth]], &quot;rodny język&quot; ludu [[Elendil]]a v kraljevstvah Arnor i [[Gondor]] na zapadě Středozemě, iako oni obično govorili elbsky język [[Sindarin]]. Do časa [[Vojna Prstena]], on razvil se v občny język ili [[Westron]].&lt;ref name=&quot;Hammond Scull 2005&quot;&gt;{{ME-ref|RC|pp. 16, 78–79, 686}}&lt;/ref&gt; Tolkien nazval Adûnaic &quot;językom kulturno i politično vplyvnyh Númenóreanow.&quot;&lt;ref name=&quot;Solopova 2009&quot;/&gt;

== Koncept i stvorenje ==

{{further|Númenor}}

Iako Tolkien stvoril vělo malo originalnyh slov v Adûnaicu, većinom imen, język słuži jego konceptu kao predok [[lingua franca|občnogo języka]] za [[Středozemě]], Westronu, sděljenogo języka za [[Ludźi Středozemě|mnoge různe narody]].&lt;ref name=&quot;Solopova 2009&quot;&gt;{{ME-ref|Solopova|pp. 70, 84}}&lt;/ref&gt;

Tolkien izuměl Adûnaic (ili Númenórean), język govoreny v [[Númenor]]u, nedugo po Druhej světovej vojně, a tako priblizno v čase kogda on dokončil ''[[Pán Prstenow]]'', ale před tym než napisal lingvistične informacije v Dodatkah. Adûnaic je zamysleny kao język iz ktorogo [[Westron]] (takože nazyvany ''Adûni'') je izvedeny.
To dodalo hlboku historičnu razvojnost k Ludzkim językom. Adûnaic był zamysleny da ima &quot;slabo semitsky prizvuk&quot;.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;&gt;{{ME-ref|Sauron Defeated|pp. 241, 247–250, 413–440}}&lt;/ref&gt; Jeho razvoj počel s jeho dělom iz 1945 ''[[The Notion Club Papers]]''. Tam je najden najobširny vzorek języka, odkryty jednomu od (sodobnyh) protagonistov, Lowdhamu, v vizionarskom snu o [[Atlantida|Atlantidě]]. Jeho gramatika je skicovana v nedokončanom &quot;Lowdham's Report on the Adunaic Language&quot;, vključenom v ''[[Sauron Defeated]]''.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;
 
Tolkien ostal nerozhodnuty, da li język Ludźi Númenoru ma byti izvedeny iz originalnogo Ludzkogo języka (kako v Adûnaicu), ili da li ma byti izvedeny iz &quot;elbskogo Noldorin&quot; (tj. [[Quenya]]) umesto.&lt;ref&gt;{{ME-ref|Peoples|p. 63}}&lt;/ref&gt; V ''[[The Lost Road and Other Writings]]'' je naznačeno že Númenóreanci govorili Quenya, i że [[Sauron]], nenavideći vse elbske věci, naučil Númenóreanow stary Ludzki język ktory oni sami zabudli.&lt;ref&gt;{{ME-ref|LROW|p. 68 and note p. 75}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija ==

Fonologija je taka:&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
! &amp;nbsp;
! [[Labialny konsonant|Labialny]]
! [[Dentalny konsonant|Dentalny]]
! [[Alveolarny konsonant|Alveolarny]]
! [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! [[Velarny konsonant|Velarny]]
! [[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[stopa|Okluzivny]]
| {{IPA|p}} {{IPA|b}}
|
| {{IPA|t}} {{IPA|d}}
|
| {{IPA|k}} {{IPA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny]]
| {{IPA|f}}
| {{IPA|θ}}
| {{IPA|s}} {{IPA|z}}
|
| {{IPA|x}}
| {{IPA|h}}
|-
! [[Nazalny|Nazalny]]
| {{IPA|m}}
|
| {{IPA|n}}
|
| {{IPA|ŋ}}
|
|-
! [[Tremulant|Tremulant]]
|
|
| {{IPA|r}}
|
|
|
|-
! [[Aproksimant|Aproksimant]]
|
|
| {{IPA|l}}
| {{IPA|j}}
| {{IPA|w}}
|
|}

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!
![[Predny vokal|Predny]]
![[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
||{{IPA|i}} {{IPA|iː}}||{{IPA|u}} {{IPA|uː}}
|-
! [[Srednje-zatvoreny vokal|Srednje-zatvoreny]]
||{{IPA|eː}}&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;||{{IPA|oː}}&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
|colspan=2|{{IPA|a}} {{IPA|aː}}
|}
&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;Adûnaic je fundamentalno trzyvokalny język, s razlikovanjem po dlužině; dluge {{IPA|eː}} i {{IPA|oː}} su izvedene iz diftongov {{IPA|aj}} i {{IPA|aw}}, kako je to slučaj v [[Hebrejsky język|Hebrejskom]] i v većině [[Varijety arabščiny|arabskih dialektyh]], v liniji sa semitskym prizvukom ktory Tolkien zamyslel za Adûnaic i Khuzdul, ktory na něj vplyval.&lt;/small&gt;

== Gramatika ==

Većina informacij o Adûnaic gramatice pochodi iz nedokončanogo tipskopta ''Lowdham's Report on the Adûnaic Language'', napisanogo od Tolkiena da bi sprevadzał ''The Notion Club Papers''.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt; Raport razpravlja o fonologiji i morfoloških procesah v něktoryh detaljah, i počinje razpravljati o imenicah, ale prekida pred tym niż wiele powě o glagolah, drugih časteh řeči ili gramatice ako celku. Izgleda že Tolkien opustil rad na języku po napisanju togo dělą Raportu, a nikda ne vratil se k němu.&lt;ref name=sauron_defeated/&gt;

== Imenice ==

Većina Adûnaic imenic je triconsonantalna, ale jest takože čislo biconsonantalnyh imenic. Imenice mogu byti razdělene na tri deklinacije, nazyvane Silna I, Silna II i Slaba. Dvě silne deklinacije tvore svoje padeže modifikacijom poslednje vokaly, podobno kako anglicky ''man/men''. Slaba deklinacija tvori svoje padeže dodavanjem sufiksa.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;{{rp|413–440}}

Su tri čísla, singulár, plural i dual. Dual je koristany hlavně za &quot;prirodne pary&quot;, kao oči i obuvy. Su tri padeže, Normalny, Subjektivny i Objektivny. Subjektivny padež je koristany kao subjekt glagola. Objektivny padež je koristany jen v složennyh izrazah i pojavljuje se jen v singuláru. Normalny padež je koristany v vsih drugih okolnostih, kao objekt glagola.&lt;ref name=&quot;sauron_defeated&quot;/&gt;

Priměry deklinacij:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
! Silna I
! Silna II
! Slaba
|-
| Značenje
| dom
| more
| sila
|-
| Singulár Normalny
| ''zadan''
| ''azra''
| ''abār''
|-
| Singulár Subjektivny
| ''zadān''
| ''azrā''
| ''abārā''
|-
| Singulár Objektivny
| ''zadun''
| ''azru''
| ''abāru''
|-
| Dual Normalny
| ''zadnat''
| ''azrāt, azrat''
| ''abārat''
|-
| Dual Subjektivny
| ''zadnāt''
| ''azrāt''
| ''abārāt''
|-
| Plural Normalny
| ''zadīn''
| ''azrī''
| ''abārī''
|-
| Plural Subjektivny
| ''zadīna''
| ''azrīya''
| ''abārīya''
|}

== Vzorkovy tekst ==

{{further|The Notion Club Papers}}

Tento Adûnaic tekst, čast pripověsti o Padu [[Númenor]]u, pojavljuje se v ''The Notion Club Papers''. Je fragmentarny, jer se pojavil v snu [[Tolkienovy ramkowe pripověsti|Tolkienovomu ramkovomu liku]] Lowdhamu, a je jen častično prevedeny od něgo, jer on ne znał języka. Slova v '''tłustym pismě''' su ne prevedena na městě v teksta gdźe je prevod prvy put dan, ale jejich prevod je dan pozdněje v pripověsti.&lt;ref name=sauron_defeated/&gt;

{{interlinear|indent=3
|Kadō   zigūrun zabathān unakkha ... ēruhīnim
|{i tako} '''[[Sauron]]'''  ponizil  on-prišel ... {'''Děti Božje'''}|}}
{{interlinear|indent=3
|dubdam ugru-dalad    ... ar-pharazōnun azaggara
|padl   pod-senkom  ... '''[[Ar-Pharazôn|Ar-Pharazon]]'''   {vojevał}|}}
{{interlinear|indent=3
|avalōiyada     ... bārim an-adūn yurahtam dāira
|{proti Silam} ... Gospodari Zapada  razbili  Zemju|}}
{{interlinear|indent=3
|sāibēth-mā   ēruvō    ... azrīya du-phursā    akhāsada
|soglasiem-s '''Bog'''-od ... morja  tak-že-by-bryzgnula {v propast}|}}
{{interlinear|indent=3
|... anadūnē zīrān    hikallaba    ... bawība dulgī
|... Numenor ljubeny {ona-padla-dolu} ... větry čarne|}}
{{interlinear|indent=3
|... balīk hazad an-nimruzīr azūlada
|... korabjev sedm od-'''[[Elendil]]a'''  na vshod|}}
{{interlinear|indent=3
|Agannālō     burōda nēnud ... zāira   nēnud
|Smrt-senka  těžka  na-nas ... tęsknota na-nas|}}
{{interlinear|indent=3
|... adūn izindi   batān tāidō ayadda: īdō kātha batīna lōkhī
|... zapad [[Stara Prosta Droga|prosta]] droga  nekdaj  šla    nyni vse   drogy  krive|}}
{{interlinear|indent=3
|Ēphalak   īdō    Yōzāyan
|{daleko} {nyni (je)} Zemja-Dara|}}
{{interlinear|indent=3
|Ēphal ēphalak   īdō    hi-Akallabēth
|daleko {daleko} {nyni (je)} Ona-ktoraja-padla|}}

== Reference ==

{{reflist|30em}}

== Eksterny linky ==

* {{cite web | work=Ardalambion | url=http://www.uib.no/People/hnohf/adunaic.htm | archive-url=https://web.archive.org/web/19970618184403/http://www.uib.no/People/hnohf/adunaic.htm | url-status=dead | archive-date=June 18, 1997 | title=Adûnaic – the vernacular of Númenor | access-date=10 January 2006 }}
* [https://web.archive.org/web/20090706090619/http://lalaith.vpsurf.de/Tolkien/Grammar.html Andreas Moehn – Lalaith's Guide to Adûnaic Grammar]
* [http://www.science-and-fiction.org/elvish/index.html#course_adunaic Thorsten Renk's ''Ni-bitha Adûnâyê'']
* [http://www.ilfossodihelm.it/id_nav8.asp?id_nav=8&amp;id_sottonav=130#sottonav Adûnaic from Almavarno in Italian] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190420062748/http://www.ilfossodihelm.it/id_nav8.asp?id_nav=8&amp;id_sottonav=130#sottonav |date=2019-04-20 }}

{{Języky Středozemě}}
{{Středozemě}}
{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Adunaic}}
[[Kategorija:Języky Středozemě]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]</text>
      <sha1>b1wk0dn2cxu9qy7ujfdjwmn06rza3ek</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sindarin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6019</id>
    <revision>
      <id>45390</id>
      <timestamp>2026-08-10T15:24:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{short description|Fikcyjny język v fantastičnyh dělah J. R. R. Tolkiena}} {{Kartka jezyk |name=Sindarin |creator=[[J. R. R. Tolkien]] |created={{circa}} 1915 do 1973 |setting=Fikcyjny svět [[Středozemja|Středozemje]] |fam1     = [[konstruovany język]]y |fam2     = [[umělecky język]]y |fam3     = [[fikcyjny język]]y |posteriori=[[A priori (języky)|język a priori]], ale svjazany s drugimi Elfijskie języky (Středozemja)|elfijskimi język...»</comment>
      <origin>45390</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54786" sha1="hxbv7us9g2t122jks9ibkjezlj957vy" xml:space="preserve">{{short description|Fikcyjny język v fantastičnyh dělah J. R. R. Tolkiena}}
{{Kartka jezyk
|name=Sindarin
|creator=[[J. R. R. Tolkien]]
|created={{circa}} 1915 do 1973
|setting=Fikcyjny svět [[Středozemja|Středozemje]]
|fam1     = [[konstruovany język]]y
|fam2     = [[umělecky język]]y
|fam3     = [[fikcyjny język]]y
|posteriori=[[A priori (języky)|język a priori]], ale svjazany s drugimi [[Elfijskie języky (Středozemja)|elfijskimi językami]]. Sindarin był influencovany především [[Velšsky język|velščinoju]].
|script=[[Tengwar]] (glavno), [[Cirth]]
|iso3=sjn
|glotto=sind1281
|notice=IPA
}}

'''Sindarin''' je jednym iz [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|konstruovanyh językov]] razvityh od [[J. R. R. Tolkien]]a za koristanye v jego fantastičnyh pripověstih, kotryh dějstvo se odigryva v [[Arda (Tolkien)|Ardě]], především v [[Středozemja|Středozemje]]. Sindarin je jednym iz mnogyh językov, kotrymi govorili [[Elf (Středozemja)|Elfové]].

Slovo {{lang|qya|Sindarin}} je [[Quenya]] za Šedo-elfijsky, protože to był język Šedyh Elfov [[Beleriand]]a. To byli Elfové Třećego Klanu, ktory ostali v Beleriandě po [[Velika Putešestvija|Velikej Putešestviji]]. Jih język stal se oddaljenym od języka jih srodnikow, ktory popłynuli přez more. Sindarin pochazi iz staršego języka zvanogo [[Občny Telerin]], ktory evolvoval iz [[Občny Eldarin]], języka [[Eldar (Středozemja)|Eldarov]] před jih podělenjem, na pr., tyh Elfov, ktory rešili sledovati Valu [[Oromë]]a i podjęli Veliku Putešestviju do [[Valinor]]a. Ješte před tym Eldarští Elfové govorili prǎvylnu rěč vseh Elfov, ili [[Primitivny Quendian]].

V [[Třeća Věk|Třećej Věce]] (dějišče ''[[Pán Prstenov|Pána Prstenov]]'') Sindarin był językom najčastoji govorenym od věčiny Elfov v Zapadnoj časti Středozemje. Sindarin je język, na ktory obyčajno odkazuje jako ''Elfijsky Język'' ili ''Język Elfov'' v ''Pánu Prstenov''. Kiedy [[Quenya]]-govoreći [[Noldor]] vratili se do Středozemje, oni prijali Sindarin. Quenya i Sindarin byli svjazany, s mnogimi [[kognat]]nymi slovami, ale silno se različili v gramatice i struktuře. Sindarin je rečeno byti věce izměnlivym než Quenya, a v Prvej Věce było mnogo regionalnyh [[dialekt]]ov. Język koristany v [[Doriath (Středozemja)|Doriathě]] (dom [[Thingol]]a, Kralja Sinda), znany jako [[Doriathrin]], był mnogimi Šedymi-elfami smatran za najvyššu i najplemenitušu formu języka.

V [[Druga Věk|Drugej Věce]], mnogi [[Lud (Středozemja)|Ludźe]] [[Númenor]]a govorili Sindarin plynu. Jih potomci, [[Dúnedain]]i [[Gondor]]a i Arnoru, prodlžili govoriti Sindarin v Třećej Věce. Sindarin był najprv pisany koristajući [[Cirth]], elfijsky runičny alfabet. Pozdněje, był obyčajno pisany v [[Tengwar]] (Quenya za 'bukvy') – pismo iznajdene od elfa [[Fëanor]]a. Tolkien bazoval [[fonologija|fonologiju]] i někotoru gramatiku Sindarina na [[Literarna velška morfologija|Literarnej velščině]], a Sindarin pokazuje někotoré konsonantne mutacije, kotry charakterizuju [[Kelske języky|kelske języky]].&lt;ref name=Burns&gt;{{cite book |title=Perilous Realms: Celtic and Norse in Tolkien's Middle-earth |title-link=Perilous Realms |first=Marjorie |last=Burns |author-link=Marjorie Burns |publisher=[[University of Toronto Press]] |year=2005 |page=21 |isbn=0-8020-3806-9}}&lt;/ref&gt;

Trpaslíci redko učili [[Khuzdul|svoj język]] drugym,&lt;ref name=&quot;Complete&quot;&gt;[[Robert Foster (author)|Foster, Robert]] (1978) ''[[The Complete Guide to Middle-earth]]''. Ballantine.&lt;/ref&gt; takže oni naučili se oba Quenya i Sindarin, da by mogli komunikovati s Elfami, osobito s [[Noldor]]ami i Sindy.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1977}}, ''[[Quenta Silmarillion]]'', ch. 10 &quot;Of the Sindar&quot;&lt;/ref&gt; V Třećej Věce, však, Trpaslíci byli odcudzeni od Elfov i věce ne učili se jih język, preferujući koristati [[Westron]].

== Dvě časovy linije==

Za Tolkienove konstruovane języky musíme različati dvě časovy linije razvoja:{{sfn|Hostetter|2013}}

* Jedna eksterna, v ktorej Tolkienove lingvistične chuti i koncepcije evolvovaly{{sfn|Hostetter|2013}}
* Jedna interna, sastojeca iz slěda dogodkov v fikcyjnej historiji Tolkienovogo sekundarnogo světa{{sfn|Hostetter|2013}}

## Eksterna&lt;!--to match text above--&gt; časova linija

### Goldogrin i druge rane języky

Tolkien interesoval se za języky od ranogo věku, i razvil několiko [[konstruovany język|konstruovanyh językov]] ješte kako teenager. Konačno, kako mlady odrasly, stvoril celů [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|rodinu konstruovanyh językov]], ktorymi govorili Elfové, a [[sekundarny svět]], gdźe tyto mogly evolvovati.{{sfn|Hostetter|2013}}&lt;ref&gt;{{cite book |chapter=Sindarin |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |first1=Tim |last1=Conley |first2=Stephen |last2=Cain |publisher=[[Greenwood Publishing Group]] |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt;

Jedyn iz tyh językov był stvoreny okolo 1915, inspirovany [[Kelske języky|Kelskimi językami]], osobito [[Literarna velška morfologija|Literarnoju]] [[Velšsky język|velščinoju]]. Tolkien nazval go ''[[Goldogrin]]'' ili &quot;Gnomsky&quot; v anglijskom. Napisal je veliky slovnik Gnomskogo i gramatiku.&lt;ref group=T&gt;I-Lam na-Ngoldathon: The Grammar and Lexicon of the Gnomish Tongue. ''[[Parma Eldalamberon]]'' 11.&lt;/ref&gt; To je prva konceptualna faza Sindarina. V istom časě Tolkien koncipoval Historiju Elfov i napisal ju v ''[[Kniga Izgubyh Pripověsti|Knige Izgubyh Pripověsti]]''. Gnomsky był govoren od Gnomov ili ''Noldoli'', Drugogo Klana [[Elf (Středozemja)|Elfov]], a ''Elfin'' był drugi jezyk govoren od velike věčiny Elfov Samotnogo Ostrova.&lt;ref&gt;Gilson, Christopher. &quot;Gnomish is Sindarin: The Conceptual Evolution of an Elvish Language.&quot; In Tolkien's Legendarium: Essays on the History of Middle-earth, edited by [[Verlyn Flieger]] and [[Carl F. Hostetter]], 95-104. Westport, CT: Greenwood, 2000.&lt;/ref&gt;

Početak &quot;Spiska imen iz ''[[Pád Gondolina]]''&quot;, jedne iz ''Izgubyh Pripověsti'', daje doby primer obu językov (Gnomskogo i Elfin):

{{blockquote|&quot;Tut je postavjeno od Eriola pri učenju Bronwegovogo syna ''Elfritha'' ili 'Malo-Srca' (a on był tako nazvan za mladost i čudo svojego srca) ty imena i slova, kotry su koristane v tyh pripověstih ili iz języka Elfov Kora kako časě govorenego na Samotnom Ostrově, ili iz togo svjaznogo języka Noldoli, jih srodnikow, ktory oni izbavili od Melka. Tut najprv su ty, kotry pojavjaju se v ''Pripověsti o [[Tuor]]u i Izgnanikih Gondolina'', najprv medźu tymi ty v Gnomskom govoru (''lam Goldrin''). ''Ainon'' to byli velika bytja, kotry prebivali s [[Ilúvatar]]om, kako Elfi nazyvaju go (ale Gnomi ''Ilador'' ili ''Ilathon''), prěže svět narastil, a někotor iz tyh prebivali potom v světě i prěže Bohi ili ''[[Ainur (Středozemja)|Ainur]]'' kako prave Elfi.&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]] &quot;Name-list of the ''Fall of Gondolin''&quot;, ''[[Parma Eldalamberon]]'' 15, p. 20.&lt;/ref&gt;}}

== Noldorin==

{{further|Lhammas|The Etymologies (Tolkien)}}

Několiko let pozdněje, c. 1925, Tolkien počel iznova gramatiku i leksikon języka svojih Gnomov. On zapustil slova ''Goldogrin'' i ''lam Goldrin'' v prospech ''Noldorin'' (slovo [[Quenya]] već redko koristane za jego Gnomsky język). To je druga konceptualna faza Sindarina. Tolkien potom sastavil gramatiku togo novogo Noldorina, ''Lam na Ngoluith''.&lt;ref group=T&gt;''[[Parma Eldalamberon]]'' 13.&lt;/ref&gt; V ranih 1930-ih Tolkien napisal novu gramatiku ''Noldorina''.&lt;ref group=T&gt;Ješte ne publikovana do 2011.&lt;/ref&gt; To je &quot;pozdny konceptualny Noldorin&quot;. V istom časě, Tolkien razvijal Ilkorinske języky Elfov Třećego Klana, ktory ostali v Beleriandě (ty samy Elfi, ktory Tolkien mnogo pozdněje nazval ''Sindar'' v Quenya). ''Noldorin'' (język v velšskom stylu) był v tom časě koncipovan kako evolvovany iz ''Starogo Noldorina'' govorenogo v Valinor do mnogyh (ne velšskih) dialektov, pozdněje zvanih ''Lemberin'', kotry byli govorene v Beleriandě. Noldorski Elfi hctěli govoriti različny język od Elfov Prvogo Klana, ktory takođe živili s nimi i govorili Quenya, i tako oni razvili ''Stary Noldorin'' iz togo, čto Tolkien nazval ''Koreldarin'': &quot;język tyh, ktory opustili Středozemju, i prišli do ''Kór'', holma Elfov v Valinor.&quot;&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], ''Tengwesta Qenderinwa 1''. [[Parma Eldalamberon]] 18, p. 24.&lt;/ref&gt;

== Od Noldorina i velščiny==

{{further|The Etymologies (Tolkien)#Stage of development|Tolkien and the Celtic}}

Tolkien stvoril Sindarin okolo 1944. On koristyl mnogo iz Noldorina i směšil go s &quot;Ilkorinskim Doriathrinom&quot; i dodal někotoré nove črty. Na tu materiju, napisal bočnu notu na svojih &quot;Komparativnyh Tablicah&quot;: &quot;Doriath[rin], itd. = Noldorin ((?)viz. kako to bývalo)&quot;.&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]] &quot;Comparative Tables&quot;. ''[[Parma Eldalamberon]]'' 19, p. 23.&lt;/ref&gt; Ilkorinske języky iz 1930–50 govorene v Beleriandě, na pr. Doriathrin i druge dialekty, ne byly tolik bazovane na velščině kako Noldorin, i Tolkien hctěl, aby jego novy &quot;język Belerianda&quot; był językom velšskogo tipa. V Tolkienovyh slovah, &quot;Proměny, kotry dějaly se na Sindarin [iz Občnogo Eldarina] velmi blizko (i naměrno) podobaju se tym, kotry stvorily modernu i srednjevěkovu velščinu iz drevne kelščiny, tako że v rezultatu Sindarin ma izrazity velšsky styl, a vztahy medźu nim i Quenya blizko podobaju se vztahom medźu velščinoju i latinoju.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 135.&lt;/ref&gt;

Tolkien ne dal podrobny opis języka v publikovanyh dělah kao ''Pán Prstenov'', ale rekel je&lt;ref name=&quot;PE17 p61&quot; group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Precizny opis, s rysunkami i drugimi pomoćami, [[Trpaslík (Středozemja)|trpasličih]] kovačkih praktik, [[Hobit]]ove keramiky, Numerorske medicine i filosofije, i tako dalje, by měšal s pripovědźu [''Pána Prstenov''], ili nabreknul Dodatky. Tako takođe by činile potpune gramatike i leksikalne zbirke językov. Vsako proba lažnoj 'potpunosti' by snizila věc na 'model', nekaky imaginarny lutkovy dom pseudo-historije. Mnogo skrytej i neeksponovanej roboty je potrebno da bi nomenklatura dostala 'pocit' věrohodnosti. Ale ta pripověst [''Pán Prstenov''] nije mesto za tehničnu fonologiju i gramatičnu historiju. ''Ja naděju se ostaviti ty věci čvrsto načrtnute i zapisane.''&quot; [dodatek dodan]&lt;ref name=&quot;PE17 p61&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 61, list do čitatela.&lt;/ref&gt;}}

Tolkien napisal mnogo děl v Sindarinu. On učinil usilje da bi dal [[Elfijskie języky (Středozemja)|svojim elfijskim językom]] pocit i vkus [[prirodny język|prirodnyh językov]]. On hctěl vložiti v nim nekaky vid života, a pritom jih prilagoditi svojemu velmi osobnomu estetičkomu ukusu. On hctěl graditi języky prěde vše da bi udovoljil svojemu osobnomu porivu, a ne zato, że imal někaky univerzalny plan v mysli.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#165 do [[Houghton Mifflin]], 30 junija 1955 }}&lt;/ref&gt;

## Interna&lt;!--to match text above--&gt; časova linija

[[File:Elvish Languages Mapped to Kindreds and Migrations.svg|thumb|center|upright=3.5|[[Elfijskie języky (Středozemja)|Elfijskie języky]] mapovane do rodov i migracij v [[Razdělenje Elfov|Razdělenju Elfov]]. Sindarin był na početku govoren v [[Beleriand]]ě na dalekom Severozapadu [[Středozemje]]. Po skoro potpunoj destrukciji Belerianda, Sindarin prodlžil byti govoren v Středozemje v [[Třeća Věk|Třećej Věce]].]]

V Tolkienovyh slovah:

{{blockquote|&quot;Sindarin (Šedo-elfijsky) je pravilno nazv językov elfijskih obyvatelov Belerianda, pozdněje skoro potopljene země zapadno od Sinih Gor. Quenya był język Izgnanyh Vysokyh-Elfov, ktory vratili se do Středozemje. Izgnanici, byvši relativno malobrojni, konačno prijali formu Sindarina: južny dialekt (čistoji i najarhaičniji varijetet był koristany v Doriathě, vladyctve Thingola). To oni koristali v dennej rěči, i čak prilagodili svoje osobne imena k jego formě. Ale Sindarin Vysokyh-elfov był (prirodno) někako influencovan Quenyou, i sodržal někotoré Quenya elementy. Sindarin je takođe labavo priměnjen na svjazane języky Elfov togo samego porěkla kao Šedi Elfové Belerianda, ktory živili v [[Eriador]]u i dalje na Vostok.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 127.&lt;/ref&gt;}}

== Dialekty==

[[File:Sindarin dialects of Beleriand mapped.svg|thumb|center|upright=2.2|Sindarinski dialekty [[Beleriand]]a v [[Prva Věk|Prvej Věce]], prěže povratka Noldor. Doriathrin był govoren v [[Doriath (Středozemja)|Doriathě]], lesnatej oblasti v centru. Falathrin był dialekt Falasa, primorskogo regiona na Zapad. Severozapadny dialekt był govoren v Hithlumě, Mithrimě i Dor-lómině, sěverno od Gor Ered Wethrin (gora zleva zgora). Severovostočny dialekt był govoren v Ard-galeně (prěže jego pogibe) i vysočinah Dorthoniona (Taur-nu-Fuin) (centar zgora).]]

Razilaženje Sindarina (Starogo Sindarina) počelo najprv na Sěvernu ili {{lang|sjn|Mithrimin}} grupu i Južnu grupu. Južna grupa imala je mnogo věču teritoriju, i vključila {{lang|sjn|Doriathrin}} ili &quot;Centralny Sindarin&quot;.&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;[[Círdan]] był [[Teleri]]nskim Elfom, jednym iz najvyšših tyh, ktory ne byli preneseni do Valinor, ale postali znani kao Sindar, Šedi-elfové; on był srodny s [[Olwë]]m, jednym iz dvuh kraljev Teleri, i gospodinom tyh, ktory otputovali přez Velike More. On był tako takođe srodny s [[Elwë]]m, Olwëovym starišim bratom, priznanym jako vysoky-kralj vseh Teleri v Beleriandě, čak po tomu że on se povukl do čuvanogo kraljevstva Doriatha. Ale Círdan i jego ljud ostali v mnogih aspektih različni od ostatka Sindar. Oni zadržali staro ime Teleri (v pozdnějej sindarinskoj formě ''Telir'', ili ''Telerrim'') i ostali v mnogih aspektih posebny narod, govoreći čak v pozdnějših dneh věce arhaičny język.&quot;&lt;ref name=&quot;PoME ch 13&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1996}}, ch. 13 &quot;Last Writings&quot;, &quot;Círdan&quot;&lt;/ref&gt;}}

Tako v [[Prva Věk|Prvej Věce]], prěže povratka Noldor, byli četyri dialekty Sindarina:

{{tree list}}
* '''Sindarin'''
** Južna grupa
*** {{lang|sjn|Doriathrin}}, język [[Doriath (Středozemja)|Doriatha]];&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;
*** {{lang|sjn|Falathrin}} ili &quot;Zapadny Sindarin&quot;, język [[Falas]]a;
** Sěverna grupa
*** Severozapadny dialekt, govoren v Hithlumě, Mithrimě i Dor-lómině;
*** Severovostočny dialekt, govoren v Ard-galeně (prěže jego pogibe) i vysočinah Dorthoniona (Taur-nu-Fuin).
{{tree list/end}}

== Doriathrin==

Doriathrin zadržal mnogo arhaičnyh črt. Za razliku od drugyh dialektov, on ostal slobodny od [[Quenya]] influencov. &quot;Akcent&quot; Doriatha był takođe vrlo poznatljiv, tako że po tom, kako [[Túrin]] opustil Doriath, on zadržal doriathrinski akcent do svoje smrti, ktory odmah ukazal na jego porěklo govornikom drugyh dialektov Sindarina. &quot;Povojnovy 'Beleriandsky' kao lingua franca i kao język Noldor był silno influencovan Doriathom.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 132&lt;/ref&gt; Tolkien izložil mnogo o Doriathrinskoj morfologiji, i kako se razlikuje od drugyh sindarinskih dialektov, v svojih lingvističnyh spisah:&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Doriathrin zadržal v občnoj upotrebě dual imenic, zaimenic i verbalnyh ličnyh fleksij, kao i jasnu razliku medźu 'općimi' ili 'kolektivnymi' pluraly (kako ''elenath''), i 'posebnymi' pluraly (kako ''elin''). ... Ale to był v ipak několyh, ale važnyh fonologických točkah označen změnami, ktory ne byly univerzalne v Sindarině. Najznamejše medźu tymi było spirantizovanje ''m'' &gt; nazalno ''ṽ'', čija nazalnost, však, nikdy ne byla izgubljena v Doriathrině pravilnom až do razpada &quot;Skrytogo Kraljevstva&quot;. ... Změny ''mp, nt, ñk'', tako takođe postupaly skorjej i dalje než v drugyh dialektoh.&quot;&lt;ref name=WPP17-133 group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 133&lt;/ref&gt;}}

== Falathrin==

Język slědujućih Elfa Círdana, zvan ''Falathrin'' (''Falassian'' v anglijskom), je drugy dialekt Južne sindarinske grupy. On ostal blizak jeziku Doriatha, jer byla velika trgovina medźu dvěma grupami do časov Vojn Belerianda.&lt;ref name=&quot;PoME ch 13&quot; group=T/&gt;

== Sěverny Sindarin==

Sěverny Sindarin był govoren od {{lang|sjn|Mithrim}}, najsěvernějšej grupy Šedyh-elfov. On različil se od Centralnogo Sindarina Belerianda v mnogih aspektih. Prvobytno govoren v Dorthonioně i [[Hithlum]]ě, on sodržal mnogo unikalnyh slov i ne był potpuno razumliv drugym Elfom. Sěverny dialekt był v mnogih aspektih věce konservativny, i pozdněje razdelil se na Severozapadny dialekt (Hithlum, Mithrim, Dor-lómin) i Severovostočny dialekt (vysočiny Dorthoniona i široke ravniny Ard-galena na sěver od vysočin). Tym językom najprv prijali izgnani [[Noldor]] po svom povratku do [[Středozemje]] v Losgarě. Pozdněje Noldorski Sindarin změnil se, mnogo zbog prijatja [[Quenya]] črt, i djelom zbog ljuby Noldor k činjenju lingvističnyh změn. [[Beren]]ovo porěklo było jasno [[Thingol]]u iz [[Doriath (Středozemja)|Doriatha]], jer on govoril Sěverny Sindarin svoje domoviny.&lt;ref name=WPP17-134 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Glavne charakteristike [Sěvernogo Sindarina były] zadržanje ''p, t, k'' po nazalah i ''l''. Medźuvokalno ''m'' ostalo. Žadne ''u'' i ''o'' i ''i/e'' ostali različni – žadna ''a'' mutacija ''i''. ''S'' ne było lenirano na početku. ''h'' (zadržano) medźuvokalno. ''tt, pp, kk &gt; t, p, k'' medźuvokalno.&quot;&lt;ref name=WPP17-134 group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 134.&lt;/ref&gt;}}

== Noldorski Sindarin==

S izključenjem Doriathrina, Sindarin prijal někotoré Quenya črty po povratku Noldor, kao i unikalne zvučne změny, razvite od Noldor (ktory ljubili měnjati języky):&lt;ref name=&quot;WPP p133&quot; group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Byli to Noldor, ktory v činjenosti stabilizovali i učinili poboljšanja 'Občnogo Sindarina' dny Vojn, i to był bazovan na Zapadnom Sindarině. Stary sěverny dialekt praktično izumrěl osim v toponimah kako ''Dorlomin, Hithlum'', itd., ale za někotory razpršene i skryte klany stare sěverne grupy i osim v toliko, kako był prijat od [[Synov Fëanorovych|Fëanorovcov]], ktory premestili se na Vostok. Tako da v dny Vojn, Sindarin był zaista razdeljen na 'Zapadny Sindarin' (vključujući vseh Noldor [[Finrod]]a i Fingona), 'Vostočny Sindarin' (sěvernogo dialektu) byl zadržan samo od doma Feanor; i 'Centralny' ili ''Doriath''.&quot;&lt;ref name=&quot;WPP p133&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 133.&lt;/ref&gt;}}

V skrytom gradu Gondolině, izolovanoj zemji, razvil se posebny dialekt: &quot;To različilo se od standarda (Doriatha) (a) v tom, že imal zapadne i někotoré sěverne elementy, i (b) v tom, že vključil dobro mnogo Noldorsko-Quenya slov v věce ili mňe sindarizovanyh formah. Tako grad był obyčajno zvan ''Gondolin'' (iz Q. {{lang|qya|Ondolin(dë)}}) s prostym zaměnjenjem ''g-'', ne ''Goenlin'' ili ''Goenglin'' [kako by to bylo v standardnom Sindarině]&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 29&lt;/ref&gt;

== V Drugej i Třećej Věce==

'Beleriandsky' Sindarin kao [[lingua franca]] vseh Elfov i mnogyh Ludi, i kao język Noldor v izgnanstvě, był bazovan na Zapadnom Sindarině, ale był silno influencovan Doriathrinom. V [[Druga Věk|Drugej Věce]] Sindarin był lingua franca za vseh Elfov i jih prijatelov (tako był koristan za napis [[Moria (Středozemja)#Features of the West-gate|Zapadnyh Vrat Morie]]), až do kogda był zaměnen za Ludi od [[Westron]]a, ktory pojavil se v Třećej Věce kako język silno influencovan Sindarinom. V Gondorě na koncu Třećej Věky, Sindarin był ješte govoren dnevno od několyh plemenityh Ludi v gradu [[Minas Tirith]]. [[Aragorn]], vzgojen v bezpečju elfijskoj tvrdzy [[Rivendell]]a,&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1955}}, Appendix A &quot;The Númenórean Kings&quot;&lt;/ref&gt; govoril go plynu.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#230 do Rhona Beare, 8 junija 1961 }}&lt;!--''Mae govannen!''--&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1954a}}, book 1, ch. 12 &quot;Flight to the Ford&quot;&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

Sindarin był projektovan s velšskoju podobnoj [[fonologija|fonologijom]].&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 135.&lt;/ref&gt;{{sfn|Foster|1971}} 
Naglasak je kako v latini: na penultimě, ako je težky (zatvoreny slog, duga vokala ili diftong) i na antepenultimě, ako je penultima lěhka.{{sfn|Salo|2004|pp=23–24, 32–33}}

== Konsonanty==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=2|
! rowspan=2|[[Labialny konsonant|Labialny]]
! rowspan=2|[[Dentalny konsonant|Dentalny]]
! colspan=2|[[Alveolarny konsonant|Alveolarny]]
! rowspan=2|[[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! rowspan=2|[[Velarny konsonant|Velarny]]
! rowspan=2|[[Uvularny konsonant|Uvularny]]
! rowspan=2|[[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
!&lt;small&gt;centralny&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;[[Lateralny konsonant|lateralny]]&lt;/small&gt;
|-
! [[Nosovy konsonant|Nosovy]]
| {{IPA link|m}}
|
| {{IPA link|n}}
|
|
| {{IPA link|ŋ}}{{efn|pisany {{grapheme|ng}}}}
|
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]
| {{IPA link|p}} &amp;nbsp; {{IPA link|b}}
|
| {{IPA link|t}} &amp;nbsp; {{IPA link|d}}
|
|
| {{IPA link|k}}{{efn|pisany {{grapheme|c}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|ɡ}}
|
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{IPA link|f}} &amp;nbsp; {{IPA link|v}}
| {{IPA link|θ}}{{efn|pisany {{grapheme|th}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|ð}}{{efn|pisany {{grapheme|dh}}}}
| {{IPA link|s}}
| {{IPA link|ɬ}}{{efn|pisany {{grapheme|lh}} i {{grapheme|ll}} v zavisnosti od etimologije.&lt;ref name=&quot;SindLL&quot;&gt;{{cite web |last1=Hostetter |first1=Carl F. |author1-link=Carl F. Hostetter |last2=Tolkien |first2=J. R. R. |author2-link=J. R. R. Tolkien |title=Sindarin ll |date=2003 |url=https://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml |access-date=21 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031220194214/https://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml |archive-date=20 December 2003 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
|
|
| {{IPA link|χ}}{{efn|pisany {{grapheme|ch}}}}
| {{IPA link|h}}
|-
! [[Trilny konsonant|Trilny]]
|
|
| {{IPA link|r̥}}{{efn|pisany {{grapheme|rh}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|r}}
|
|
|
|
|
|-
! [[Aproksimantny konsonant|Aproksimantny]]
|
|
|
| {{IPA link|l}}
| {{IPA link|j}}
| {{IPA link|ʍ}}{{efn|pisany {{grapheme|hw}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|w}}
|
|
|}
{{notelist}}

Fonem {{IPA|/f/}} se zvuči na {{IPA|[v]}} kogda je konačny ili pred {{IPA|/n/}}, ale ostaje pisany jako {{angle bracket|f}}. Zvuk {{IPA|[f]}} se piše {{angle bracket|ph}} kogda je konačny (''alph'', &quot;labuť&quot;) ili kogda se koristi za pisanje leniranogo {{IPA|/p/}} (''i-pheriannath'', &quot;półludzie&quot;), ktory postaje {{IPA|[f]}}. Stary Sindarin, jako [[Common Brittonic]] i [[Stary Irsky]], također je imal spirantny ''m'' ili nosovy ''v'' (IPA: {{IPA|/ṽ/}}), ktory był transkribovan jako ''mh''. To se spojilo s {{IPA|/v/}} v pozdnějšem Sindarinu. Fonemsky, Sindarin {{angle bracket|ch}} se zaravnava s drugimi velarnymi konsonantami jako {{angle bracket|c}}, {{angle bracket|g}}, {{angle bracket|w}}, itd., ale fonetično je to [[bezhlasna uvularna frikativa]] {{IPA|/χ/}}.&lt;ref name=&quot;SaloFacebook260418&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.facebook.com/groups/elflangs/permalink/1580897985361653/?comment_id=1581140035337448&amp;notif_id=1524743445013487&amp;notif_t=group_comment&amp;ref=notif |title=''no title'' |date=26 April 2018 |first=David |last=Salo |website=[[Facebook]] |author-link=David Salo |access-date=26 April 2018 |quote=Phonemically it patterns with velars, but phonetically it should be whatever &lt;nowiki&gt;&lt;ch&gt;&lt;/nowiki&gt; is in [[Welsh phonology#Consonants|Welsh]].}}&lt;/ref&gt;

== Ortografične konvencije==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Bukva
! [[help:IPA|IPA]]
! Poznamky
|-
| i
| {{IPA|j, ɪ iː}}
| Predstavja {{IPA|/j/}} kogda je inicialna pred vokalama, {{IPA|/ɪ/}} (kratka vokala) i {{IPA|/iː/}} (dluga vokala) v vsih drugih mestah.
|-
| ng
| {{IPA|ŋ, ŋɡ}}
| Predstavja {{IPA|/ŋ/}} kogda je konačna, {{IPA|/ŋɡ/}} v vsih drugih mestah.
|-
| ph
| {{IPA|f}}
| Predstavja {{IPA|/f/}} na koncu slova (zato že {{angle bracket|f}} se koristi za {{IPA|/v/}}) i predstavja mutaciju početnogo {{IPA|/p/}} na {{IPA|/f/}}.
|-
| f
| {{IPA|f, v}}
| Predstavja {{IPA|/f/}} vsugde osim na koncu, gdźe je vsegda {{IPA|/v/}}.
|}

== Vokaly==

== Monoftongy==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[Vokaly]] !! [[Prednja vokala|Prednja]] !! [[Zadnja vokala|Zadnja]]
|-
! [[Zatvorena vokala|Zatvorena]] 
| {{IPA link|iː}} {{IPA link|yː}} ||{{IPA link|uː}}
|-
! [[Skoro zatvorena vokala|Skoro zatvorena]]
| {{IPA link|ɪ}} {{IPA link|ʏ}} || {{IPA link|ʊ}}
|-
! [[Srednje-otvorena vokala|Srednje-otvorena]]
| {{IPA link|ɛ}}(ː) ||{{IPA link|ɔ}}(ː)
|-
![[Otvorena vokala|Otvorena]]
| colspan=&quot;2&quot; |{{IPA link|a}}(ː)
|}

Akut označava dugu vokalu (á, é, itd.). V jednosložnom slovu se koristi cirkumfleks (â, ê, itd.).

V Starom Sindarinu, była vokala podobna německomu ''ö'' (IPA: {{IPAblink|œ}}), ktoru Tolkien većinoma transkriboval jako ''œ''. Iako to je imalo byti odlično od diftonga ''oe'', često je bilo jednostavno štampano jako ''oe'' v publikacijah kao ''[[The Silmarillion]]'', na pr. {{lang|sjn|Nírnaeth Arnoediad}} (čitaj: ''Nírnaeth Arnœdiad''), {{lang|sjn|Goelydh}} (čitaj: ''Gœlydh''). Ta vokala pozdněje počela byti izgovarana jako {{IPA|[ɛ]}} i zato je transkribovana tak (na pr. ''Gelydh'').{{sfn|Salo|2004|pp=19–21}}

== Diftongy==

Diftongy su ''ai'' (izgovarano kao '''ai'''sle [aɪ]), ''ei'' (d'''ay''' [ɛɪ]), ''ui'' (r'''ui'''n [ʊɪ]), i ''au'' (c'''ow''' [aʊ]). Ako poslednji diftong završava slovo, piše se ''aw''. Postoje također diftongy ''ae'' i ''oe'' bez anglijskih ekvivalentov, podobne izgovoru ''a'' ili ''o'' u istoj sylabě kao što se izgovara ''e'' (jako v p'''e'''t); IPA {{IPA|[aɛ, ɔɛ]}}. Tolkien je opisal dijalekty (na pr. Doriathrin) i varijacije v izgovoru (na pr. onu od Gondora), a druge izgovory ''ae'' i ''oe'' nesumnjivo su postojale.{{sfn|Salo|2004|pp=19–21}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;3&quot; |  [[Diftong]]
|-
| {{IPA link|ʊ}}{{IPA link|j}}
| -||-
|-
| {{IPA link|ɛ}}{{IPA link|j}}
|{{IPA link|ɔ}}{{IPA link|ɛ}}||-
|-
|{{IPA link|a}}{{IPA link|j}}
|{{IPA link|a}}{{IPA link|ɛ}}||{{IPA link|a}}{{IPA link|w}}
|}

== Gramatika==

{{see also|Celtske influencije na Tolkiena}}

[[File:A Elbereth Gilthoniel-teng.svg|thumb|upright=1.5|''[[A Elbereth Gilthoniel]]'', poema v Sindarinu napisana od Tolkiena i pisana v [[Tengwar]]u, v modusu [[Beleriand]]a]]

Tolkien je pisal že je dal Sindarinu &quot;lingvističny karakter velmi podobny (iako ne identičny) [[Britonski języky|britsko-velšskomu]] ... zato že se čini da odgovara prilično 'keltskom' tipu legend i prič govorenyh o jeje govornikah&quot;.&lt;ref name=&quot;Letters_#144&quot;&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#144 to [[Naomi Mitchison]], April 1954 }}&lt;/ref&gt;

Za razliku od pretežno [[aglutinativny język|aglutinativnogo]] Quenya, Sindarin je uglavnom [[fuzijski język]] s nektorymi [[analitičny język|analitičnymi]] tendencijami. Može być različeny od Quenya po rijetkosti vokalnyh zakončenj, i korištenju [[zvučne plosive|zvučnyh plosivnyh]] ''b d g'', rijetkyh v Quenya najdenyh samo po [[nosovy konsonant|nosovyh]] i [[tečny konsonant|tečnyh]] konsonantah. Rany Sindarin je tvoril množiny dodavanjem ''-ī'', ktore je iščezlo, ale [[afekcija (lingvistika)|utjecalo]] na predhodne vokaly (jako v velšskom i [[germansky umlaut|starom anglijskom]]): S. {{lang|sjn|Adan}}, mn. {{lang|sjn|[[Edain]]}}, S. {{lang|sjn|Orch}}, mn. ''[[Yrch]]''.{{sfn|Salo|2004|p=94, section 6.2 (see also sections 4.33, 4.37)}} Sindarin tvori množiny na više načinov.{{sfn|Salo|2004|pp=95–100}}

== Imenice==

Iako Sindarin nema [[gramatičny rod]], ima dva sistema [[gramatičny broj|gramatičnogo broja]], podobno velšskomu. [[Množina|Jednina/množina]] imenice odgovaraju sistemu jednine/množine tak jako v anglijskom. Sindarinske množine imenic su nepredvidive i tvore se na několik načinov.{{sfn|Salo|2004|pp=94-100}}

Nektere Sindarinske (i Noldorinske) imenice od jedne sylaby tvore množinu s zakončenjem (obično ''-in''), na pr. {{lang|sjn|Drû}}, mn. {{lang|sjn|Drúin}} &quot;divji ljudi, [[Woses]], Púkel-Ljudi&quot;.{{sfn|Salo|2004|p=98}} Druge tvore množinu kroz změnu vokala, na pr. {{lang|sjn|golodh}} i {{lang|sjn|gelydh}}, &quot;učeny majstor, mudrec&quot; (zastarjelo kao tribalno ime pred nego Noldorovi vratili se u Beleriand); {{lang|sjn|Moredhel}}, mn. {{lang|sjn|Moredhil}}, &quot;Temni-Vilenjaci&quot;. Još druge tvore svoje množiny kroz neku kombinaciju ovih dvoh, a nekoliko se ne měni v množini: {{lang|sjn|Belair}}, &quot;Beleriandski-Vilenjak/Vilenjaci&quot; je jednine i množina.{{sfn|Salo|2004|pp=94-100}}

Drugi sistem broja był nazvan od Tolkiena 2. množina ili kolektivny broj.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 26 and p. 45-46.&lt;/ref&gt; Imenice v tom sistemu ga tvore obično dodavanjem suffixa na množinu (jako v velšskom); na pr. '''''-ath''''', jako v {{lang|sjn|elenath}}, &quot;vse zvězdy (na nebu)&quot;, ale ne vsegda, jako v {{lang|sjn|Drúath}}. Drugo zakončenje 2. mn. je ''-rim'', koristano posebno za označavanje rasne grupy: {{lang|sjn|Nogothrim}} &quot;rasa Patuljkov&quot;, iz mn. {{lang|sjn|Nogoth}} (jedn. {{lang|sjn|Nogon}}, &quot;Patuljak&quot;). Postoji još jedno takvo zakončenje '''''-lir''''', jako v {{lang|sjn|Nogothlir}}.

Zakončenja '''''-rim''''', '''''-hoth''''', i '''''-waith''''', Sindarinske slova značeća 'množina', 'vojska', i 'ljudje', dodaju se na '''imenicu u jednini''' da bi tvorili 2. množinu, na pr. {{lang|sjn|Gaurhoth}} &quot;Vukodlačja horda&quot; i {{lang|sjn|Gaurwaith}} &quot;vukodlačji narod&quot;, iz {{lang|sjn|Gaur}} &quot;vukodlak&quot;.{{sfn|Salo|2004|pp=99-100}}

== Množinske forme==

Većina Sindarinskih [[množina|množin]] se tvori [[apofonija|změnom vokala]] i karakterizovana je ''[[i-mutacijom]]''. Noldorinski termin za to je ''prestanneth'' &quot;afekcija vokalov&quot;. V ranijem stadiju języka, množiny su bile označene suffixom ''-ī'', ktoromu se korjen {{Not a typo|vokaly}} [[asimilacija (lingvistika)#Anticipatorna asimilacija na daljinu|asimilirali]], postajući [[prednje vokale|prednje]] (i podignute ako su [[otvorene vokale|niske]]); pozdněje je konačno ''-ī'' izgubljeno, ostavljajući změnjeni korjen {{Not a typo|vokaly}} kao jediny označitelj množine. (Taj proces je velmi podobny [[germanskomu umlautu]] ktory je proizvel anglijske forme ''man/men'', ''goose/geese'', i još bliži velšskoj [[afekcija (lingvistika)|i-afekciji]] množin v formah kao {{lang|sjn|gair/geiriau}} i {{lang|sjn|car/ceir}}.) Rezultirajući množinski obrasci su:

* V nekončnyh sylabah:
** a &gt; e – {{lang|sjn|g'''a'''ladh}} (drěvo) &gt; {{lang|sjn|g'''e'''laidh}} (drěva)
** o &gt; e – {{lang|sjn|n'''o'''goth}} (ženska patuljka) &gt; {{lang|sjn|n'''e'''gyth}} (ženske patuljke) (prvotno postalo œ, ktore pozdněje postalo e)
** u &gt; y – {{lang|sjn|t'''u'''lus}} (topola) &gt; {{lang|sjn|t'''y'''lys}} (topole)
* V konačnyh sylabah:
** a s jednim konsonantom slědujućim &gt; ai – {{lang|sjn|ar'''a'''n}} (kralj) &gt; {{lang|sjn|er'''ai'''n}} (kralje)
** a s konsonantskim skupom slědujućim #1 &gt; e – {{lang|sjn|n'''a'''rn}} (saga) &gt; {{lang|sjn|n'''e'''rn}} (sage)
** a s konsonantskim skupom slědujućim #2 &gt; ai – {{lang|sjn| c'''a'''nt}} (obrys, forma) &gt; {{lang|sjn|c'''ai'''nt}} (obrysy, forme) ([[nosovy stop|nosovy]] &amp; [[plosivny]])
** a s konsonantskim skupom slědujućim #3 &gt; ei – {{lang|sjn|'''a'''lph}} (labuť) &gt; {{lang|sjn|'''ei'''lph}} (labutě) ([[tečny konsonant|tečny]] &amp; [[frikativny konsonant|frikativny]])
** â &gt; ai – {{lang|sjn|t'''â'''l}} (noga) &gt; {{lang|sjn|t'''ai'''l}} (noge)
** e &gt; i – {{lang|sjn|adan'''e'''th}} (smrtna žena) &gt; {{lang|sjn|eden'''i'''th}} (smrtne žene)
** ê &gt; î – {{lang|sjn|h'''ê'''n}} (ditě) &gt; {{lang|sjn|h'''î'''n}} (děti)
** o &gt; y – {{lang|sjn|brann'''o'''n}} (gospodar) &gt; {{lang|sjn|brenn'''y'''n}} (gospodare)
** o &gt; e – {{lang|sjn|or'''o'''d}} (gora) &gt; {{lang|sjn|er'''e'''d}} (gory) (v nektoryh slučajih)
** ó &gt; ý – {{lang|sjn|b'''ó'''r}} (postojany muž) &gt; {{lang|sjn|b'''ý'''r}} (postojani muži)
** ô &gt; ŷ – {{lang|sjn|th'''ô'''n}} (bor) &gt; {{lang|sjn|th'''ŷ'''n}} (bory)
** u &gt; y – {{lang|sjn|'''u'''r'''u'''g}} (čudovište) &gt; {{lang|sjn|'''y'''r'''y'''g}} (čudovišta)
** û &gt; ui – {{lang|sjn|h'''û'''}} (pas) &gt; {{lang|sjn|h'''ui'''}} (psy)
** au &gt; oe – {{lang|sjn|n'''au'''g}} (patuljak) &gt; {{lang|sjn|n'''oe'''g}} (patuljci) (usp. něm. ''au'' &gt; ''äu'')
** aea &gt; ei – {{lang|sjn|'''aea'''r}} (more) &gt; {{lang|sjn|'''ei'''r}} (mora) (pretpostavno změnjeno dalje na ''air'' jako je obično na koncu Sindarinskih slov; &quot;a&quot; se zapravo měni na &quot;ei&quot; pred &quot;ai&quot;)

Vokaly koje nisu navedene ne podležu nikakvoj změni, tak jako {{IPA|/y/}} ostaje {{IPA|/y/}}, značeći da je moguće da nektora slova imaju istu formu v jednini i množini.{{sfn|Salo|2004|p=95}}

== Inicijalne konsonantske mutacije==

Sindarin ima seriju [[inicijalna konsonantska mutacija#Keltski języky|konsonantskih mutacij]], koje se razlikuju medźu dijalektami tak.

== Mutacije najdene v Noldorinu==

Mutacije &quot;ranogo konceptualnogo Noldorina&quot; su definovane v Tolkienovoj ''Lam na Ngoluith, Early Noldorin Grammar''.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], ''Lam na Ngoluith. Early Noldorin Grammar.'' [[Parma Eldalamberon]] 13, p. 120.&lt;/ref&gt;

Mutacija je izazvana na različne načine:

* Meka mutacija je izazvana blisko povezanim slovom koje se konča na vokalu; konsonant potom preuzima formu koju bi imal medijalno.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;
* Tvrda mutacija je zbog geminacije originalnogo inicijalnogo konsonanta zbog prednosti blisko povezanogo slova koje se konča na plosivny.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;
* Nosova mutacija je zbog predhodnogo nosovogo konsonanta.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;

Slědujuća tablica prikazuje kako različni konsonanty su utjecani od tri mutacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radikalny
! Meky
! Tvrdy
! Nosovy
|-
! b
|v (bh)
|b
|m
|-
! d
|dh
|d
|n
|-
! g
|’
|g
|ng
|-
! gw
|’w
|gw
|ngw
|-
!p
|b
|ph
|ph
|-
!t
|d
|th
|th
|-
!c
|g
|ch
|ch
|-
!cw
|gw
|chw
|chw
|}

Apostrof '''’''' označava [[eliziju]] i nije nužno pisan. Te forme leniranogo ''p'' koje se izgovaraju ''f'' pišu se ''ph'' kao što je gore pomenuto.

Noldorinska slova počinjuća na ''b-'', ''d-'', ili ''g-'', koja potiču od starijih ''mb-'', ''nd-'', ili ''ng-'' su utjecana različito od mutacij:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Radikalny
! Meky
! Tvrdy
! Nosovy
|-
!b
|m
|b
|m
|-
!d
|n
|d
|n
|-
!g
|ng
|g
|ng
|}

&lt;!--Noldorinska slova počinjuća na ''n, m, l, r, s'' nisu utjecana od mutacije.
Na pr., [[deixis|deiktičny]] jedinstveny člen '''''i''''' izaziva meku mutaciju v Noldorinu. Kogda se doda na slovo kao ''tî'', &quot;linija&quot; postaje '''''i dî''''', &quot;linija&quot;. V Noldorinskoj fonološkoj historiji, ''t'' postalo ''d'' u sredini slova. S predlogom ''no'', 'na', ''tî'' postaje '''''no thî''''', 'na liniju'. S množinskim členom, ''i(n)'', ''tî'' postaje '''''i thiath''''' &quot;linije&quot;.{{Cn|date=December 2020}}--&gt;&lt;!--is this correct? 
---needs ref--&gt;
Mnoge mutacije Noldorina su prenesene u Sindarin několik godin pozdněje. Sindarinsko slovo '''''gwath''''' &quot;sjena&quot; postaje '''''i 'wath''''', &quot;sjena&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 41.&lt;/ref&gt;

== Mutacije najdene v Salovoj gramatiki==

[[David Salo]]-va ''A Gateway to Sindarin'' predlaže složeniji skup mutacij, bazovan na ekstrapolaciji iz Sindarinskogo korpusa, tak&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;&gt;{{harvnb|Salo|2004|pp=73–79}}&lt;/ref&gt; (prazne ćelije označavaju bez změny):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radikalny
! Meky
! Nosovy
! Stop
! ''Tečny?''
! Měšany
|-
! t /t/
|d /d/
|th /θ/
|th /θ/
|th /θ/
|d /d/
|-
! p /p/
|b /b/
|ph /f/
|ph /f/
|ph /f/
|b /b/
|-
! c /k/
|g /g/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|g /g/
|-
! d /d/
|dh /ð/
|n /n/
|
|dh /ð/
|
|-
! b /b/
|v /v/
|m /m/
|
|v /v/
|
|-
! g /g/
|(izbrisany)
|ng /ŋ/
|
|(izbrisany)
|
|-
! m /m/
|v /v/
|
|
|v /v/
|
|-
! (n)d /d/
|n /n/
|nd /nd/
|nd /nd/
|d /d/ 
|nd /nd/
|-
! (m)b /b/
|m /m/
|mb /mb/
|mb /mb/
|b /b/
|mb /mb/
|-
! (n)g /g/
|ng /ŋ/
|ng /ŋg/
|n-g /ŋg/
|g /g/
|ng /ŋg/
|-
! lh /ɬ/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|-
! rh /r̥/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|-
! s /s/
|h /h/
|
|
|
|h /h/
|-
! h /h/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|-
! hw /ʍ/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|-
|}

Nosova mutacija však ne utječe na 'd' i 'g' kogda su najdene v skupinah 'dr', 'gr', 'gl' ili 'gw'.&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;/&gt; Po Salovom priznanju, tečna mutacija je spekulativna i nije potvrđena v Tolkienovih pisanjah v vremenu kogda je pisal ''A Gateway to Sindarin''.&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;/&gt;

== Zaimenniky==

Jedan izvor se koristi za Sindarinske zaimenniky,&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 132.&lt;/ref&gt; drugi za prisvojne suffixy.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 46&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Zaimennik
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 
! jednine
! dvojina{{efn|koristana samo od govornikov iz Doriatha}}
! množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! isključiva
| rowspan=&quot;2&quot; | -n
| -nc, -ngid
| -nc
|-
! uključiva
| -m, -mmid
| -m
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
! zapovjedna/poznata
| -g
| -ch
| -g, -gir
|-
! formalna/uljudna
| -dh
| -dh, -dhid
| -dh, -dhir
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. osoba
| nil
| -st
| -r
|}
{{notelist}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prisvojny suffix
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 
! jednine
! množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! isključiva
| rowspan=&quot;2&quot; | -en
| -enc
|-
! uključiva
| -em
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
! zapovjedna/poznata
| -eg
| -eg, -egir
|-
! formalna/uljudna
| -el
| -el, -elir
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. osoba
| -ed
| -ent
|}

To su subjektivne forme koristane v konjugaciji. Sindarin je koristil objektivne odvojene forme, kao '''''dhe''''' (2. osoba formalna/uljudna jednine).&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 26&lt;/ref&gt;

Sindarinske zaimenniky mogły se kombinirati s predlogami kao v [[keltski języky|keltskih językih]], [[Kolokvijalne velške predloge|velšskom]]: {{lang|cy|inni}} &quot;nama&quot; iz {{lang|cy|i}} 'na' i {{lang|cy|ni}} 'my'.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 38&lt;/ref&gt; '''annin''' &quot;za mene/meni&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 147&lt;/ref&gt; Suffixy zaimennika 1. osobe jednine mogły se kombinirati s imenicami&lt;!--, kao v [[Mađarska gramatika|mađarskom]]--&gt;: '''Lamm''', &quot;język&quot; &amp;gt; '''lammen''' &quot;moj język&quot;.{{sfn|Salo|2004|p=106}}

== Glagoly==

Tolkien je pisal da su Quenya infleksije bile prilično pravilne,&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], &quot;Early Qenya Grammar&quot;, ''[[Parma Eldalamberon]]'' 14, p. 56.&lt;/ref&gt; ale da je &quot;Sindarinska glagolska historija komplikovana.&quot;&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien p. 43&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 43.&lt;/ref&gt; O '''''-ant''''', zakončenju 3. osobe prošlog vremena Sindarina, pisal je: &quot;to je prilično kao u srednjovjekovnom velšskom ''-as'', ili modernom velšskom [3p jednine] ''-odd''.&quot; Tako s {{lang|sjn|'''teith-'''}} &quot;praviti znaky, pisati, upisivati&quot;, {{lang|sjn|'''teithant'''}} je 3. osoba jednine prošlog vremena.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien p. 43&quot; group=T/&gt; Usp. velš. {{lang|cy|chwaraeodd ef}}, &quot;on je igral&quot; (&lt; {{lang|cy|chwarae}} 'igrati' + {{lang|cy|-odd}} i {{lang|cy|ef}} 'on'). ''-ant'' je velško zakončenje 3p ''množine'': {{lang|cy|chwaraeant hwy}} 'oni (će) igrati'.{{sfn|Giraudeau|2011|p=7}}

== Glagoly (nastavjenje)==

== Osnovne glagoly==

Osnovne glagoly tvore [[infinitiv]] dodavanjem ''-i'': {{lang|sjn|giri}} iz {{lang|sjn|gir-}}. Ovo zakončenje vyzyva, že ''a'' ili ''o'' v korjeně se [[umlaut (diakritika)|umlaut]] na ''e'': {{lang|sjn|blebi}} iz {{lang|sjn|blab-}}. Infinitiv se ne koristi kao imenica;{{sfn|Salo|2004|pp=111–112}} umesto togo se koristi [[gerundij]].{{sfn|Salo|2004|p=114}}

Za vsě osoby osim treće osoby jedne čisla, sadašnje vreme se tvori vmetanjem ''-i'' i odgovarajućim enklitičnim zaimenničkim zakončenjem: {{lang|sjn|girin}}, {{lang|sjn|girim}}, {{lang|sjn|girir}}. Kako s infinitivom, ''-i'' vyzyva da ''a'' ili ''o'' v korjeně učine umlaut na ''e'': {{lang|sjn|pedin}}, {{lang|sjn|pedim}}, {{lang|sjn|pedir}}, iz {{lang|sjn|pad-}}. Treća osoba jedne čisla, jer ima nul-zakončenje, ne trěbuje vmetanje ''-i''. To ostavlja goly korjen, ktory, zbog fonologične istorije sindarinskogo, vyzyva da vokala korjena postane duga: {{lang|sjn|gîr}}, {{lang|sjn|blâb}}, {{lang|sjn|pâd}}.{{sfn|Salo|2004|pp=112–113}}

Prošlo vreme osnovnyh glagolov je vrlo složeno i slabo potvrđeno. Jedna občna rekonstruovana sistema je koristiti ''-n'': {{lang|sjn|darn}}. Však, jedino vreme kogda ovo ''-n'' zaista ostaje je poslě korjena na ''-r''. Poslě korjena končajućego na ''-l'', ''-n'' postaje ''-ll'': {{lang|sjn|toll}}. Poslě ''-b, -d, -g, -v,'' ili ''-dh'', ono se [[metateza (lingvistika)|metatizira]] i potom [[asimilacija (fonologija)|asimiluje]] na isto mesto artikulacije kao konsonant ktorymu sada predhodi. Konsonant potom doživljava to što se może nazvati &quot;obratna mutacija&quot;: ''-b, -d,'' i ''-g'' postaju ''-p, -t,'' i ''-c'', a ''-v'' i ''-dh'' postaju ''-m'' i ''-d''. Stvar se komplikuje ješte više kogda se dodaju zaimennička zakončenja. Zato što ''-mp, -mb, -nt, -nd,'' i ''-nc'' ne preživljavaju u srednjem položaju, oni postaju ''-mm-, -mm-, -nn-, -nn-,'' i ''-ng''. Povrh toga, prošlovremenske osnove na ''-m'' imale by ''-mm-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami. Tyto priměry pokazuju transformacije korak po koraku:

* ''cab-'' &gt; **''cabn'' &gt; **''canb'' &gt; **''camb'' &gt; ''camp'', postajući ''camm-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''ped-'' &gt; **''pedn'' &gt; **''pend'' &gt; ''pent'', postajući ''penn-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''dag-'' &gt; **''dagn'' &gt; **''dang'' (''n'' se izgovara jako v ''men'') &gt; **''dang'' (''n'' se izgovara jako v ''sing'') &gt; ''danc'', postajući ''dang-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''lav-'' &gt; **''lavn'' &gt; **''lanv'' &gt; **''lanm'' &gt; **''lamm'' &gt; ''lam'', postajući ''lamm-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''redh-'' &gt; **''redhn'' &gt; **''rendh'' &gt; **''rend'' &gt; ''rend'', postajući ''renn-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.

Buduće vreme se tvori dodavanjem ''-tha''. ''-i'' se također vmeće medźu korjen i ''-tha'', što opet vyzyva da ''a'' i ''o'' učine umlaut na ''e''. Zakončenja za vsě osoby osim prve osobe jedne čisla mogu być dodana bez daljnyh izměn: {{lang|sjn|giritham}}, {{lang|sjn|blebithar}}. Zakončenje prve osobe jedne čisla ''-n'' vyzyva da ''-a'' v ''-tha'' postane ''-o'': {{lang|sjn|girithon}}, {{lang|sjn|blebithon}}, {{lang|sjn|pedithon}}.{{sfn|Salo|2004|p=115}}

Imperativ se tvori dodavanjem ''-o'' na korjen: {{lang|sjn|giro!}}, {{lang|sjn|pado!}}, {{lang|sjn|blabo!}}.{{sfn|Salo|2004|p=121}}
&lt;!--
==== Izvedene glagoly ==== Izvor?

Izvedene glagoly imaju mnogo manje složenu konjugaciju, jer imaju tematičnu vokalu (obyčajno ''a''), što smanjuje broj konsonantskih kombinacij. Infinitiv se tvori s ''-o'', ktory zaměnja ''-a'' osnove, na pr. {{lang|sjn|lacho}} iz {{lang|sjn|lacha-}}. Sadašnje vreme se tvori bez izměne osnove. Zaimennička zakončenja se dodaju bez ikakve izměne, osim s prvom osobom jedne čisla enklitično -n, gdźe konačna vokala postaje o, na pr. {{lang|sjn|renion}} &lt; {{lang|sjn|renia}} – ja lutam. Prošlo vreme se tvori s zakončenjem ''-nt'', ktore postaje ''-nne'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami, na pr. {{lang|sjn|erthant}}, {{lang|sjn|erthanner}}. Buduće vreme se tvori s ''-tha''. S dodavanjem prve osobe jedne čisla ''-n'', to postaje ''-tho''.--&gt;

## Slovnik

Od 2008, oko 25.000 vilinskih slov bylo publikovano.&lt;ref&gt;Po francuzkom lingvistě Edouardu Kloczko v ''L'Encyclopédie des Elfes'', Le Pré aux Clercs (2008), {{ISBN|978-2-84228-325-4}}, p. 145.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Značenje || Sindarin || Izgovor || Quenya ekvivalent
|--
| zemja      || {{lang|sjn|'''amar'''}}, '''ceven''' || {{IPA|sjn|ˈamar|}} {{IPA|sjn|ˈkɛvɛn|}} || {{lang|qya|ambar, cemen}}
|--
| nebo       || {{lang|sjn|'''menel'''}} || {{IPA|sjn|ˈmɛnɛl|}} || {{lang|qya|menel}}
|--
| voda        || {{lang|sjn|'''nen'''}} || {{IPA|sjn|ˈnɛn|}} || {{lang|qya|nén}}
|--
| oganj        || {{lang|sjn|'''naur'''}} || {{IPA|sjn|ˈnaʊ̯r|}} || {{lang|qya|nár}}
|--
| muž (mužsky)      || {{lang|sjn|'''benn'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛnː|}} || {{lang|qya|nér}}
|--
| žena      || {{lang|sjn|'''bess'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛsː|}} || {{lang|qya|nís}}
|--
| jesti     || {{lang|sjn|'''mad-'''}} || {{IPA|sjn|ˈmad|}} || {{lang|qya|mat-}}
|--
| piti      || {{lang|sjn|'''sog-'''}} || {{IPA|sjn|ˈsɔɡ|}} || {{lang|qya|suc-}}
|--
| veliky, veliki      || {{lang|sjn|'''beleg, daer'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛlɛɡ|}} {{IPA|sjn|ˈdaɛ̯r|}} || {{lang|qya|alta, halla}}
|--
| rasa, pleme || {{lang|sjn|'''noss'''}} || {{IPA|sjn|ˈnɔsː|}}|| {{lang|qya|nóre}}
|--
| noć       || {{lang|sjn|'''dû'''}} || {{IPA|sjn|ˈduː|}} || {{lang|qya|lóme}}
|--
| den       || {{lang|sjn|'''aur'''}} || {{IPA|sjn|ˈaʊ̯r|}} || {{lang|qya|aure}}, ''ré''
|}

Leksikoni ''[[Gnomish]]'', ''[[Noldorin]]'' i ''Sindarin'' nemaju moderny slovnik (televizija, motor, itd.). [[Tolkienovi fandom|Tolkienovi obožavatelji]] su proširili Sindarin da bi mogł być govoreny.{{sfn|Jallings|2017|loc=Introduction: &quot;What is 'Neo' Sindarin?&quot;}}

== Čislovniky==

Po Tolkienu, vilini su preferirali [[duodecimalno]] brojenje (osnova 12) pred [[Dúnedain|Dúnedainskym]] [[decimalnym]] sistemom (osnova 10: Quenya ''maquanotië'', *''quaistanótië''), iako se čini da su oba sistema koegzistirala. Brojevi 1–12 su predstavljeni dole (rekonstruovane forme su označene zvězdicom *), tak jako několik vyšših brojev.{{sfn|Salo|2004|pp=399–400}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! colspan=2 | [[Glavne čislovniky]]
! colspan=2 | [[Redne čislovniky]]
|-
! Sindarin
! Anglijsky
! Sindarin
! Anglijsky
|-
| {{lang|sjn|er, min}}
| jedny
| {{lang|sjn|mein, main, minui}}
| prvy
|-
| {{lang|sjn|tad}}
| dva
| {{lang|sjn|taid, tadui}}
| drugy
|-
| {{lang|sjn|neledh}}
| tri
| {{lang|sjn|neil, nail, nelui}}
| tretji
|-
| {{lang|sjn|canad}}
| četyri
| {{lang|sjn|canthui}}
| četvrty
|-
| {{lang|sjn|leben}}
| pet
| {{lang|sjn|levnui}}
| pety
|-
| {{lang|sjn|eneg}}
| šest
| {{lang|sjn|enchui, enecthui}}
| šesty
|-
| {{lang|sjn|odo, odog}}
| sedem
| {{lang|sjn|othui, odothui}}
| sedmy
|-
| {{lang|sjn|tolodh}}
| osem
| {{lang|sjn|tollui}}
| osmy
|-
| {{lang|sjn|neder}}
| devet
| {{lang|sjn|nedrui}}
| devety
|-
| {{lang|sjn|pae}} ili {{lang|sjn|caer}}
| deset
| {{lang|sjn|paenui}} ili {{lang|sjn|caenen}}
| desety
|-
| {{lang|sjn|minib}}
| jedynact
|
|
|-
| {{lang|sjn|ýneg}}
| dvanact
|
|
|-
| *{{lang|sjn|nelphae}}
| tridcat
|
|
|-
| {{lang|sjn|host}}
| sto četyridcat i četyri (grosa)
|
|
|-
| *{{lang|sjn|meneg}}
| tysęča
|
|
|}

Forma *{{lang|sjn|nelchaen}} (izvučena iz {{lang|sjn|nelchaenen}}) pojavljuje se v Kraljevskom pismě, ale v to vreme koreny za deset byly {{lang|sjn|KAYAN}} i {{lang|sjn|KAYAR}}, što rezultira u sindarinskom *{{lang|sjn|caen}}, {{lang|sjn|caer}}. To je pozdněje izměnjeno na {{lang|sjn|KWAYA}}, {{lang|sjn|KWAY-AM}}, što rezultira u sindarinskom {{lang|sjn|pae}}, tako da ta starija forma mora być ažurirana. Slovo *{{lang|sjn|meneg}} je izvučeno iz imena ''[[Menegroth]]'', &quot;Tysęča pećin&quot;, iako bi to tehnički mogło biti &quot;tysęča&quot; u osnovi-12 (tj. 12&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; ili 1.728).{{sfn|Salo|2004|pp=399–400}}

== Naučna istraživanja i fandom==

{{further|Vilinski języky (Středozemje)#Bibliografija}}

Dva žurnala—''[[Vinyar Tengwar]]'', od izdanja 39 (jul 1998), i ''[[Parma Eldalamberon]]'', od izdanja 11 (1995)—su isključivo posvećena uređivanju i publikovanju Tolkienove ogromne mase nepublicovanyh lingvističkih radova. Oni se publikuju sporim tempom i urednici nisu publikovali sveobuhvatny katalog tyh nepublicovanyh lingvističkih radova. Pristup originalnym dokumentima je ozbiljno ograničen jer [[Christopher Tolkien]] ih je izostavil iz svojih 12 tomov ''[[The History of Middle-earth|Historije Středozemje]]''. Mnogo novootkrivenyh slov sindarinskog, noldorinskog i ilkorinskog bylo publikovano, a gramatička pravila tyh językov su otkrivena.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.elvish.org/VT/ |title=Vinyar Tengwar |last=Hostetter |first=Carl F. |author-link=Carl F. Hostetter |publisher=[[Elvish Linguistic Fellowship]] |access-date=1 January 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eldalamberon.com/parma1.html |title=Parma Eldalamberon |publisher=[[Elvish Linguistic Fellowship]] |access-date=1 January 2011 |quote=Parma Eldalamberon ... The Book of Elven Tongues ... is a journal of linguistic studies of fantasy literature, especially of the Elvish languages and nomenclature in the works of J.R.R. Tolkien. |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709162701/http://www.eldalamberon.com/parma1.html |archive-date=9 July 2011 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Pokušaji [[Tolkienovi fandom|Tolkienovyh obožavateljev]] da pišu na sindarinskom počeli su v 1970-ih, kogda je ukupny korpus publikovanog vilinskog imal samo několik set slov. Od toga vremena, upotreba vilinskog je procvjetala u pěsnjah i tekstovih, frazah i imenih, i tetovažah. Ali Tolkien sam nikada nije nameraval da svoje języky učini dovoljno kompletnymi za konverzaciju; kao rezultat, novoizmišljeni vilinski teksty, tak jako dijalog napisany od lingvista [[David Salo|Davida Sala]] da bi bio [[Muzika filmske serije Gospodar prstenov#Upotreba středozemnih językov|pěvan uz muzičku partituru]] za [[The Lord of the Rings (filmska serija)|filmy ''Gospodar prstenov'']] od [[Peter Jackson|Petera Jacksona]], zahtěvaju nagađanje i ponekad stvaranje novyh slov.&lt;ref name=&quot;Phoenix New Times&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.phoenixnewtimes.com/2001-12-20/culture/talkin-tolkien/1 |title=Talkin' Tolkien |accessdate=14 November 2007 |first=Robert |last=Wilonsky |work=[[Phoenix New Times]] |archive-date=28 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120728195324/http://www.phoenixnewtimes.com/2001-12-20/culture/talkin-tolkien/1/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Odkazy==

=== Primarne ===

{{reflist|group=T|28em}}

=== Sekundarne ===

{{reflist|28em}}

=== Izvory ===

{{refbegin}}
* Bellet, Bertrand. [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Bellet/noldplur.phtml &quot;Noldorin Plurals in the Etymologies.&quot; ''Tengwestië'' (2005)].
* {{ME-ref|Letters}}
* Derzhanski, Ivan A. &quot;Peth i dirathar aen: Some Notes on Eldarin Relative Constructions.&quot; ''[[Vinyar Tengwar]]'' 38 (1997): 9–13, 18.
* {{cite journal |last=Foster |first=Robert |author-link=Robert Foster (author) |title=Sindarin and Quenya Phonology |journal=Mythcon Proceedings |volume=1 |issue=2 |at=article 16 |date=1971 |url=https://dc.swosu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1015&amp;context=mythpro}}
* Gilson, Christopher. &quot;Gnomish is Sindarin: The Conceptual Evolution of an Elvish Language.&quot; In ''[[Tolkien's Legendarium: Essays on The History of Middle-earth]]'', edited by [[Verlyn Flieger]] and [[Carl F. Hostetter]], 95-104. Westport, Connecticut: Greenwood, 2000.
* {{cite web |last1=Giraudeau |first1=David |title=Parma Eldalamberon 17 Sindarin Corpus |url=http://lambenore.free.fr/downloads/PE17_S.pdf |website=Lambenórë |id=version 1.2 |date=2011}}
* Hemmi, Yoko. &quot;Tolkien's ''The Lord of the Rings'' and His Concept of ''Native Language'': Sindarin and British-Welsh.&quot; ''Tolkien Studies'' (2010): 147–74.
* {{cite encyclopedia |last=Hostetter |first=Carl F. |author-link=Carl F. Hostetter |title=Languages Invented by Tolkien |editor-last=Drout |editor-first=Michael D. C. |editor-link=Michael D. C. Drout |encyclopedia=[[J. R. R. Tolkien Encyclopedia]] |year=2013 |orig-year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-86511-1 |pages=332–344}}
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] &quot;The 'King's Letter': An Historical and Comparative Analysis.&quot; ''[[Vinyar Tengwar]]'' 31 (1993): 12–34.
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/noldpat.phtml  &quot;The Past-Tense Verb in the Noldorin of the Etymologies.&quot;] ''Tengwestië'' (2003).
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] &quot;I Lam na Ngoldathon: The Grammar and Lexicon of the Gnomish Tongue.&quot; In ''[[J. R. R. Tolkien Encyclopedia]]: Scholarship and Critical Assessment'', ed. [[Michael D.C. Drout]], pp.&amp;nbsp;291–92. New York: [[Routledge]], 2007.
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml &quot;The Two Phonetic Values of ll in Elvish Sindarin in the Lord of the Rings&quot;] ''Tengwestië'' (2003).
* {{cite book |last1=Jallings |first1=Fiona |title=A Fan's Guide to Neo-Sindarin: A Textbook for the Elvish of Middle-earth |date=2017 |publisher=NEMVUS |isbn=978-0-9974321-1-4}}
* Marmor, Paula; Krieg, Laurence; Strecker, David. &quot;Initial Consonant Mutation in Celtic and Sindarin.&quot; ''[[Parma Eldalamberon]]'' 4 (1974): 12–16.
* Martínez, Helios De Rosario. [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/DeRosarioMartinez/lightandtree.phtml &quot;Light and Tree: A Survey Through the External History of Sindarin.&quot; ''Tengwestië'' (2005).]
* {{cite book |last=Salo |first=David |author-link=David Salo |title=Gateway to Sindarin: a grammar of an Elvish language from J. R. R. Tolkien's Lord of the Rings |publisher=[[University of Utah Press]] |date=2004 |isbn=978-0874809121}}
* {{ME-ref|FOTR}}
* {{ME-ref|ROTK}}
* {{ME-ref|Silm}}
* {{ME-ref|PoME}}
* {{cite journal |last=Tolkien |first=J. R. R. |author-link=J. R. R. Tolkien |title=Words, Phrases and Passages in Various Tongues in The Lord of the Rings |editor-last=Gilson |editor-first=Christopher |journal=[[Parma Eldalamberon]] |year=2007 |issue=17}}
* Welden, Bill. &quot;On the Formation of Plurals in Sindarin.&quot; ''[[Parma Eldalamberon]]'' 1, no. 1 (1971): 10–11.
{{refend}}

== Eksterny linky==

* [http://www.uib.no/People/hnohf/ Ardalambion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205011802/http://www.uib.no/People/hnohf/ |date=2003-12-05 }}, [[Helge Fauskanger]]ov sajt o Tolkienovih językah
*[https://glaemscrafu.jrrvf.com/english/sindarin.html Glǽmscrafu]
* [https://ardalambion.net/sindarin.htm Helge Fauskangerova stranica o sindarinskom] 
* [http://nousoft.free.fr/hesperides.html Hesperides] (port Dragon Flame, sindarinsko-noldorinskogo slovnika, za [[Mac OS X]])

{{Languages of Middle-earth}}
{{Umětne jezyky}}
{{Authority control}}

[[Category:Fusional languages]]
[[Category:Middle-earth languages]]
[[Category:Grey Elves| ]]
[[Category:Constructed languages]]
[[Category:Constructed languages introduced in the 1940s]]</text>
      <sha1>hxbv7us9g2t122jks9ibkjezlj957vy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45410</id>
      <parentid>45390</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T19:09:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>45410</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54745" sha1="cupgx096c8ftxys3d061tncvaprlscm" xml:space="preserve">{{short description|Fikcyjny język v fantastičnyh dělah J. R. R. Tolkiena}}
{{Kartka jezyk
|name=Sindarin
|creator=[[J. R. R. Tolkien]]
|created={{circa}} 1915 do 1973
|setting=Fikcyjny svět [[Středozemja|Středozemje]]
|fam1     = [[konstruovany język]]y
|fam2     = [[umělecky język]]y
|fam3     = [[fikcyjny język]]y
|posteriori=[[A priori (języky)|język a priori]], ale svjazany s drugimi [[Elfijskie języky (Středozemja)|elfijskimi językami]]. Sindarin był influencovany především [[Velšsky język|velščinoju]].
|script=[[Tengwar]] (glavno), [[Cirth]]
|iso3=sjn
|glotto=sind1281
|notice=IPA
}}

'''Sindarin''' je jednym iz [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|konstruovanyh językov]] razvityh od [[J. R. R. Tolkien]]a za koristanye v jego fantastičnyh pripověstih, kotryh dějstvo se odigryva v [[Arda (Tolkien)|Ardě]], především v [[Středozemja|Středozemje]]. Sindarin je jednym iz mnogyh językov, kotrymi govorili [[Elf (Středozemja)|Elfové]].

Slovo {{lang|qya|Sindarin}} je [[Kvenja]] za Šedo-elfijsky, protože to był język Šedyh Elfov [[Beleriand]]a. To byli Elfi Tretjgo Klana, ktore ostali v Beleriandy po [[Velika Put|Velikoj puti]]. Jihny jezyk stal se oddaljenym od jezyka jih srodnikov, ktora sut plavali črez morje. Sindarin proizhodi iz staršego jezyka zvanogo [[Občy Telerin]], ktory evolvoval iz [[Občy Eldarin]], języka [[Eldari (Srědozemje)|Eldarov]] před jih podělenjem, napr., tyh Elfov, ktory rešili sledovati Valu [[Oromë]]a i podjęli Veliku Put do [[Valinor]]a. Ješte před tym Eldarske Elfi govorili prǎvilnu rěč vsih Elfov, ili [[Primitivnu Kvensku]].

V [[Třeća Věk|Třećej Věce]] (dějišče ''[[Pán Prstenov|Pána Prstenov]]'') Sindarin był językom najčastoji govorenym od věčiny Elfov v Zapadnoj časti Středozemje. Sindarin je język, na ktory obyčajno odkazuje jako ''Elfijsky Język'' ili ''Język Elfov'' v ''Pánu Prstenov''. Kiedy [[Quenya]]-govoreći [[Noldor]] vratili se do Středozemje, oni prijali Sindarin. Quenya i Sindarin byli svjazany, s mnogimi [[kognat]]nymi slovami, ale silno se različili v gramatice i struktuře. Sindarin je rečeno byti věce izměnlivym než Quenya, a v Prvej Věce było mnogo regionalnyh [[dialekt]]ov. Język koristany v [[Doriath (Středozemja)|Doriathě]] (dom [[Thingol]]a, Kralja Sinda), znany jako [[Doriathrin]], był mnogimi Šedymi-elfami smatran za najvyššu i najplemenitušu formu języka.

V [[Druga Věk|Drugej Věce]], mnogi [[Lud (Středozemja)|Ludźe]] [[Númenor]]a govorili Sindarin plynu. Jih potomci, [[Dúnedain]]i [[Gondor]]a i Arnoru, prodlžili govoriti Sindarin v Třećej Věce. Sindarin był najprv pisany koristajući [[Cirth]], elfijsky runičny alfabet. Pozdněje, był obyčajno pisany v [[Tengwar]] (Quenya za 'bukvy') – pismo iznajdene od elfa [[Fëanor]]a. Tolkien bazoval [[fonologija|fonologiju]] i někotoru gramatiku Sindarina na [[Literarna velška morfologija|Literarnej velščině]], a Sindarin pokazuje někotoré konsonantne mutacije, kotry charakterizuju [[Kelske języky|kelske języky]].&lt;ref name=Burns&gt;{{cite book |title=Perilous Realms: Celtic and Norse in Tolkien's Middle-earth |title-link=Perilous Realms |first=Marjorie |last=Burns |author-link=Marjorie Burns |publisher=[[University of Toronto Press]] |year=2005 |page=21 |isbn=0-8020-3806-9}}&lt;/ref&gt;

Trpaslíci redko učili [[Khuzdul|svoj język]] drugym,&lt;ref name=&quot;Complete&quot;&gt;[[Robert Foster (author)|Foster, Robert]] (1978) ''[[The Complete Guide to Middle-earth]]''. Ballantine.&lt;/ref&gt; takže oni naučili se oba Quenya i Sindarin, da by mogli komunikovati s Elfami, osobito s [[Noldor]]ami i Sindy.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1977}}, ''[[Quenta Silmarillion]]'', ch. 10 &quot;Of the Sindar&quot;&lt;/ref&gt; V Třećej Věce, však, Trpaslíci byli odcudzeni od Elfov i věce ne učili se jih język, preferujući koristati [[Westron]].

== Dvě časovy linije==

Za Tolkienove konstruovane języky musíme različati dvě časovy linije razvoja:{{sfn|Hostetter|2013}}

* Jedna eksterna, v ktorej Tolkienove lingvistične chuti i koncepcije evolvovaly{{sfn|Hostetter|2013}}
* Jedna interna, sastojeca iz slěda dogodkov v fikcyjnej historiji Tolkienovogo sekundarnogo světa{{sfn|Hostetter|2013}}

## Eksterna&lt;!--to match text above--&gt; časova linija

### Goldogrin i druge rane języky

Tolkien interesoval se za języky od ranogo věku, i razvil několiko [[konstruovany język|konstruovanyh językov]] ješte kako teenager. Konačno, kako mlady odrasly, stvoril celů [[Języky konstruovane od J. R. R. Tolkiena|rodinu konstruovanyh językov]], ktorymi govorili Elfové, a [[sekundarny svět]], gdźe tyto mogly evolvovati.{{sfn|Hostetter|2013}}&lt;ref&gt;{{cite book |chapter=Sindarin |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |first1=Tim |last1=Conley |first2=Stephen |last2=Cain |publisher=[[Greenwood Publishing Group]] |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt;

Jedyn iz tyh językov był stvoreny okolo 1915, inspirovany [[Kelske języky|Kelskimi językami]], osobito [[Literarna velška morfologija|Literarnoju]] [[Velšsky język|velščinoju]]. Tolkien nazval go ''[[Goldogrin]]'' ili &quot;Gnomsky&quot; v anglijskom. Napisal je veliky slovnik Gnomskogo i gramatiku.&lt;ref group=T&gt;I-Lam na-Ngoldathon: The Grammar and Lexicon of the Gnomish Tongue. ''[[Parma Eldalamberon]]'' 11.&lt;/ref&gt; To je prva konceptualna faza Sindarina. V istom časě Tolkien koncipoval Historiju Elfov i napisal ju v ''[[Kniga Izgubyh Pripověsti|Knige Izgubyh Pripověsti]]''. Gnomsky był govoren od Gnomov ili ''Noldoli'', Drugogo Klana [[Elf (Středozemja)|Elfov]], a ''Elfin'' był drugi jezyk govoren od velike věčiny Elfov Samotnogo Ostrova.&lt;ref&gt;Gilson, Christopher. &quot;Gnomish is Sindarin: The Conceptual Evolution of an Elvish Language.&quot; In Tolkien's Legendarium: Essays on the History of Middle-earth, edited by [[Verlyn Flieger]] and [[Carl F. Hostetter]], 95-104. Westport, CT: Greenwood, 2000.&lt;/ref&gt;

Početak &quot;Spiska imen iz ''[[Pád Gondolina]]''&quot;, jedne iz ''Izgubyh Pripověsti'', daje doby primer obu językov (Gnomskogo i Elfin):

{{blockquote|&quot;Tut je postavjeno od Eriola pri učenju Bronwegovogo syna ''Elfritha'' ili 'Malo-Srca' (a on był tako nazvan za mladost i čudo svojego srca) ty imena i slova, kotry su koristane v tyh pripověstih ili iz języka Elfov Kora kako časě govorenego na Samotnom Ostrově, ili iz togo svjaznogo języka Noldoli, jih srodnikow, ktory oni izbavili od Melka. Tut najprv su ty, kotry pojavjaju se v ''Pripověsti o [[Tuor]]u i Izgnanikih Gondolina'', najprv medźu tymi ty v Gnomskom govoru (''lam Goldrin''). ''Ainon'' to byli velika bytja, kotry prebivali s [[Ilúvatar]]om, kako Elfi nazyvaju go (ale Gnomi ''Ilador'' ili ''Ilathon''), prěže svět narastil, a někotor iz tyh prebivali potom v světě i prěže Bohi ili ''[[Ainur (Středozemja)|Ainur]]'' kako prave Elfi.&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]] &quot;Name-list of the ''Fall of Gondolin''&quot;, ''[[Parma Eldalamberon]]'' 15, p. 20.&lt;/ref&gt;}}

== Noldorin==

{{further|Lhammas|The Etymologies (Tolkien)}}

Několiko let pozdněje, c. 1925, Tolkien počel iznova gramatiku i leksikon języka svojih Gnomov. On zapustil slova ''Goldogrin'' i ''lam Goldrin'' v prospech ''Noldorin'' (slovo [[Quenya]] već redko koristane za jego Gnomsky język). To je druga konceptualna faza Sindarina. Tolkien potom sastavil gramatiku togo novogo Noldorina, ''Lam na Ngoluith''.&lt;ref group=T&gt;''[[Parma Eldalamberon]]'' 13.&lt;/ref&gt; V ranih 1930-ih Tolkien napisal novu gramatiku ''Noldorina''.&lt;ref group=T&gt;Ješte ne publikovana do 2011.&lt;/ref&gt; To je &quot;pozdny konceptualny Noldorin&quot;. V istom časě, Tolkien razvijal Ilkorinske języky Elfov Třećego Klana, ktory ostali v Beleriandě (ty samy Elfi, ktory Tolkien mnogo pozdněje nazval ''Sindar'' v Quenya). ''Noldorin'' (język v velšskom stylu) był v tom časě koncipovan kako evolvovany iz ''Starogo Noldorina'' govorenogo v Valinor do mnogyh (ne velšskih) dialektov, pozdněje zvanih ''Lemberin'', kotry byli govorene v Beleriandě. Noldorski Elfi hctěli govoriti različny język od Elfov Prvogo Klana, ktory takođe živili s nimi i govorili Quenya, i tako oni razvili ''Stary Noldorin'' iz togo, čto Tolkien nazval ''Koreldarin'': &quot;język tyh, ktory opustili Středozemju, i prišli do ''Kór'', holma Elfov v Valinor.&quot;&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], ''Tengwesta Qenderinwa 1''. [[Parma Eldalamberon]] 18, p. 24.&lt;/ref&gt;

== Od Noldorina i velščiny==

{{further|The Etymologies (Tolkien)#Stage of development|Tolkien and the Celtic}}

Tolkien stvoril Sindarin okolo 1944. On koristyl mnogo iz Noldorina i směšil go s &quot;Ilkorinskim Doriathrinom&quot; i dodal někotoré nove črty. Na tu materiju, napisal bočnu notu na svojih &quot;Komparativnyh Tablicah&quot;: &quot;Doriath[rin], itd. = Noldorin ((?)viz. kako to bývalo)&quot;.&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]] &quot;Comparative Tables&quot;. ''[[Parma Eldalamberon]]'' 19, p. 23.&lt;/ref&gt; Ilkorinske języky iz 1930–50 govorene v Beleriandě, na pr. Doriathrin i druge dialekty, ne byly tolik bazovane na velščině kako Noldorin, i Tolkien hctěl, aby jego novy &quot;język Belerianda&quot; był językom velšskogo tipa. V Tolkienovyh slovah, &quot;Proměny, kotry dějaly se na Sindarin [iz Občnogo Eldarina] velmi blizko (i naměrno) podobaju se tym, kotry stvorily modernu i srednjevěkovu velščinu iz drevne kelščiny, tako że v rezultatu Sindarin ma izrazity velšsky styl, a vztahy medźu nim i Quenya blizko podobaju se vztahom medźu velščinoju i latinoju.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 135.&lt;/ref&gt;

Tolkien ne dal podrobny opis języka v publikovanyh dělah kao ''Pán Prstenov'', ale rekel je&lt;ref name=&quot;PE17 p61&quot; group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Precizny opis, s rysunkami i drugimi pomoćami, [[Trpaslík (Středozemja)|trpasličih]] kovačkih praktik, [[Hobit]]ove keramiky, Numerorske medicine i filosofije, i tako dalje, by měšal s pripovědźu [''Pána Prstenov''], ili nabreknul Dodatky. Tako takođe by činile potpune gramatike i leksikalne zbirke językov. Vsako proba lažnoj 'potpunosti' by snizila věc na 'model', nekaky imaginarny lutkovy dom pseudo-historije. Mnogo skrytej i neeksponovanej roboty je potrebno da bi nomenklatura dostala 'pocit' věrohodnosti. Ale ta pripověst [''Pán Prstenov''] nije mesto za tehničnu fonologiju i gramatičnu historiju. ''Ja naděju se ostaviti ty věci čvrsto načrtnute i zapisane.''&quot; [dodatek dodan]&lt;ref name=&quot;PE17 p61&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 61, list do čitatela.&lt;/ref&gt;}}

Tolkien napisal mnogo děl v Sindarinu. On učinil usilje da bi dal [[Elfijskie języky (Středozemja)|svojim elfijskim językom]] pocit i vkus [[prirodny język|prirodnyh językov]]. On hctěl vložiti v nim nekaky vid života, a pritom jih prilagoditi svojemu velmi osobnomu estetičkomu ukusu. On hctěl graditi języky prěde vše da bi udovoljil svojemu osobnomu porivu, a ne zato, że imal někaky univerzalny plan v mysli.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#165 do [[Houghton Mifflin]], 30 junija 1955 }}&lt;/ref&gt;

## Interna&lt;!--to match text above--&gt; časova linija

[[File:Elvish Languages Mapped to Kindreds and Migrations.svg|thumb|center|upright=3.5|[[Elfijskie języky (Středozemja)|Elfijskie języky]] mapovane do rodov i migracij v [[Razdělenje Elfov|Razdělenju Elfov]]. Sindarin był na početku govoren v [[Beleriand]]ě na dalekom Severozapadu [[Středozemje]]. Po skoro potpunoj destrukciji Belerianda, Sindarin prodlžil byti govoren v Středozemje v [[Třeća Věk|Třećej Věce]].]]

V Tolkienovyh slovah:

{{blockquote|&quot;Sindarin (Šedo-elfijsky) je pravilno nazv językov elfijskih obyvatelov Belerianda, pozdněje skoro potopljene země zapadno od Sinih Gor. Quenya był język Izgnanyh Vysokyh-Elfov, ktory vratili se do Středozemje. Izgnanici, byvši relativno malobrojni, konačno prijali formu Sindarina: južny dialekt (čistoji i najarhaičniji varijetet był koristany v Doriathě, vladyctve Thingola). To oni koristali v dennej rěči, i čak prilagodili svoje osobne imena k jego formě. Ale Sindarin Vysokyh-elfov był (prirodno) někako influencovan Quenyou, i sodržal někotoré Quenya elementy. Sindarin je takođe labavo priměnjen na svjazane języky Elfov togo samego porěkla kao Šedi Elfové Belerianda, ktory živili v [[Eriador]]u i dalje na Vostok.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 127.&lt;/ref&gt;}}

== Dialekty==

[[File:Sindarin dialects of Beleriand mapped.svg|thumb|center|upright=2.2|Sindarinski dialekty [[Beleriand]]a v [[Prva Věk|Prvej Věce]], prěže povratka Noldor. Doriathrin był govoren v [[Doriath (Středozemja)|Doriathě]], lesnatej oblasti v centru. Falathrin był dialekt Falasa, primorskogo regiona na Zapad. Severozapadny dialekt był govoren v Hithlumě, Mithrimě i Dor-lómině, sěverno od Gor Ered Wethrin (gora zleva zgora). Severovostočny dialekt był govoren v Ard-galeně (prěže jego pogibe) i vysočinah Dorthoniona (Taur-nu-Fuin) (centar zgora).]]

Razilaženje Sindarina (Starogo Sindarina) počelo najprv na Sěvernu ili {{lang|sjn|Mithrimin}} grupu i Južnu grupu. Južna grupa imala je mnogo věču teritoriju, i vključila {{lang|sjn|Doriathrin}} ili &quot;Centralny Sindarin&quot;.&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;[[Círdan]] był [[Teleri]]nskim Elfom, jednym iz najvyšših tyh, ktory ne byli preneseni do Valinor, ale postali znani kao Sindar, Šedi-elfové; on był srodny s [[Olwë]]m, jednym iz dvuh kraljev Teleri, i gospodinom tyh, ktory otputovali přez Velike More. On był tako takođe srodny s [[Elwë]]m, Olwëovym starišim bratom, priznanym jako vysoky-kralj vseh Teleri v Beleriandě, čak po tomu że on se povukl do čuvanogo kraljevstva Doriatha. Ale Círdan i jego ljud ostali v mnogih aspektih različni od ostatka Sindar. Oni zadržali staro ime Teleri (v pozdnějej sindarinskoj formě ''Telir'', ili ''Telerrim'') i ostali v mnogih aspektih posebny narod, govoreći čak v pozdnějših dneh věce arhaičny język.&quot;&lt;ref name=&quot;PoME ch 13&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1996}}, ch. 13 &quot;Last Writings&quot;, &quot;Círdan&quot;&lt;/ref&gt;}}

Tako v [[Prva Věk|Prvej Věce]], prěže povratka Noldor, byli četyri dialekty Sindarina:

{{tree list}}
* '''Sindarin'''
** Južna grupa
*** {{lang|sjn|Doriathrin}}, język [[Doriath (Středozemja)|Doriatha]];&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;
*** {{lang|sjn|Falathrin}} ili &quot;Zapadny Sindarin&quot;, język [[Falas]]a;
** Sěverna grupa
*** Severozapadny dialekt, govoren v Hithlumě, Mithrimě i Dor-lómině;
*** Severovostočny dialekt, govoren v Ard-galeně (prěže jego pogibe) i vysočinah Dorthoniona (Taur-nu-Fuin).
{{tree list/end}}

== Doriathrin==

Doriathrin zadržal mnogo arhaičnyh črt. Za razliku od drugyh dialektov, on ostal slobodny od [[Quenya]] influencov. &quot;Akcent&quot; Doriatha był takođe vrlo poznatljiv, tako że po tom, kako [[Túrin]] opustil Doriath, on zadržal doriathrinski akcent do svoje smrti, ktory odmah ukazal na jego porěklo govornikom drugyh dialektov Sindarina. &quot;Povojnovy 'Beleriandsky' kao lingua franca i kao język Noldor był silno influencovan Doriathom.&quot;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 132&lt;/ref&gt; Tolkien izložil mnogo o Doriathrinskoj morfologiji, i kako se razlikuje od drugyh sindarinskih dialektov, v svojih lingvističnyh spisah:&lt;ref name=WPP17-133 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Doriathrin zadržal v občnoj upotrebě dual imenic, zaimenic i verbalnyh ličnyh fleksij, kao i jasnu razliku medźu 'općimi' ili 'kolektivnymi' pluraly (kako ''elenath''), i 'posebnymi' pluraly (kako ''elin''). ... Ale to był v ipak několyh, ale važnyh fonologických točkah označen změnami, ktory ne byly univerzalne v Sindarině. Najznamejše medźu tymi było spirantizovanje ''m'' &gt; nazalno ''ṽ'', čija nazalnost, však, nikdy ne byla izgubljena v Doriathrině pravilnom až do razpada &quot;Skrytogo Kraljevstva&quot;. ... Změny ''mp, nt, ñk'', tako takođe postupaly skorjej i dalje než v drugyh dialektoh.&quot;&lt;ref name=WPP17-133 group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 133&lt;/ref&gt;}}

== Falathrin==

Język slědujućih Elfa Círdana, zvan ''Falathrin'' (''Falassian'' v anglijskom), je drugy dialekt Južne sindarinske grupy. On ostal blizak jeziku Doriatha, jer byla velika trgovina medźu dvěma grupami do časov Vojn Belerianda.&lt;ref name=&quot;PoME ch 13&quot; group=T/&gt;

== Sěverny Sindarin==

Sěverny Sindarin był govoren od {{lang|sjn|Mithrim}}, najsěvernějšej grupy Šedyh-elfov. On različil se od Centralnogo Sindarina Belerianda v mnogih aspektih. Prvobytno govoren v Dorthonioně i [[Hithlum]]ě, on sodržal mnogo unikalnyh slov i ne był potpuno razumliv drugym Elfom. Sěverny dialekt był v mnogih aspektih věce konservativny, i pozdněje razdelil se na Severozapadny dialekt (Hithlum, Mithrim, Dor-lómin) i Severovostočny dialekt (vysočiny Dorthoniona i široke ravniny Ard-galena na sěver od vysočin). Tym językom najprv prijali izgnani [[Noldor]] po svom povratku do [[Středozemje]] v Losgarě. Pozdněje Noldorski Sindarin změnil se, mnogo zbog prijatja [[Quenya]] črt, i djelom zbog ljuby Noldor k činjenju lingvističnyh změn. [[Beren]]ovo porěklo było jasno [[Thingol]]u iz [[Doriath (Středozemja)|Doriatha]], jer on govoril Sěverny Sindarin svoje domoviny.&lt;ref name=WPP17-134 group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Glavne charakteristike [Sěvernogo Sindarina były] zadržanje ''p, t, k'' po nazalah i ''l''. Medźuvokalno ''m'' ostalo. Žadne ''u'' i ''o'' i ''i/e'' ostali različni – žadna ''a'' mutacija ''i''. ''S'' ne było lenirano na početku. ''h'' (zadržano) medźuvokalno. ''tt, pp, kk &gt; t, p, k'' medźuvokalno.&quot;&lt;ref name=WPP17-134 group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 134.&lt;/ref&gt;}}

== Noldorski Sindarin==

S izključenjem Doriathrina, Sindarin prijal někotoré Quenya črty po povratku Noldor, kao i unikalne zvučne změny, razvite od Noldor (ktory ljubili měnjati języky):&lt;ref name=&quot;WPP p133&quot; group=T/&gt;

{{blockquote|&quot;Byli to Noldor, ktory v činjenosti stabilizovali i učinili poboljšanja 'Občnogo Sindarina' dny Vojn, i to był bazovan na Zapadnom Sindarině. Stary sěverny dialekt praktično izumrěl osim v toponimah kako ''Dorlomin, Hithlum'', itd., ale za někotory razpršene i skryte klany stare sěverne grupy i osim v toliko, kako był prijat od [[Synov Fëanorovych|Fëanorovcov]], ktory premestili se na Vostok. Tako da v dny Vojn, Sindarin był zaista razdeljen na 'Zapadny Sindarin' (vključujući vseh Noldor [[Finrod]]a i Fingona), 'Vostočny Sindarin' (sěvernogo dialektu) byl zadržan samo od doma Feanor; i 'Centralny' ili ''Doriath''.&quot;&lt;ref name=&quot;WPP p133&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 133.&lt;/ref&gt;}}

V skrytom gradu Gondolině, izolovanoj zemji, razvil se posebny dialekt: &quot;To različilo se od standarda (Doriatha) (a) v tom, že imal zapadne i někotoré sěverne elementy, i (b) v tom, že vključil dobro mnogo Noldorsko-Quenya slov v věce ili mňe sindarizovanyh formah. Tako grad był obyčajno zvan ''Gondolin'' (iz Q. {{lang|qya|Ondolin(dë)}}) s prostym zaměnjenjem ''g-'', ne ''Goenlin'' ili ''Goenglin'' [kako by to bylo v standardnom Sindarině]&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 29&lt;/ref&gt;

== V Drugej i Třećej Věce==

'Beleriandsky' Sindarin kao [[lingua franca]] vseh Elfov i mnogyh Ludi, i kao język Noldor v izgnanstvě, był bazovan na Zapadnom Sindarině, ale był silno influencovan Doriathrinom. V [[Druga Věk|Drugej Věce]] Sindarin był lingua franca za vseh Elfov i jih prijatelov (tako był koristan za napis [[Moria (Středozemja)#Features of the West-gate|Zapadnyh Vrat Morie]]), až do kogda był zaměnen za Ludi od [[Westron]]a, ktory pojavil se v Třećej Věce kako język silno influencovan Sindarinom. V Gondorě na koncu Třećej Věky, Sindarin był ješte govoren dnevno od několyh plemenityh Ludi v gradu [[Minas Tirith]]. [[Aragorn]], vzgojen v bezpečju elfijskoj tvrdzy [[Rivendell]]a,&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1955}}, Appendix A &quot;The Númenórean Kings&quot;&lt;/ref&gt; govoril go plynu.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#230 do Rhona Beare, 8 junija 1961 }}&lt;!--''Mae govannen!''--&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|1954a}}, book 1, ch. 12 &quot;Flight to the Ford&quot;&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

Sindarin był projektovan s velšskoju podobnoj [[fonologija|fonologijom]].&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 135.&lt;/ref&gt;{{sfn|Foster|1971}} 
Naglasak je kako v latini: na penultimě, ako je težky (zatvoreny slog, duga vokala ili diftong) i na antepenultimě, ako je penultima lěhka.{{sfn|Salo|2004|pp=23–24, 32–33}}

== Konsonanty==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=2|
! rowspan=2|[[Labialny konsonant|Labialny]]
! rowspan=2|[[Dentalny konsonant|Dentalny]]
! colspan=2|[[Alveolarny konsonant|Alveolarny]]
! rowspan=2|[[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! rowspan=2|[[Velarny konsonant|Velarny]]
! rowspan=2|[[Uvularny konsonant|Uvularny]]
! rowspan=2|[[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
!&lt;small&gt;centralny&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;[[Lateralny konsonant|lateralny]]&lt;/small&gt;
|-
! [[Nosovy konsonant|Nosovy]]
| {{IPA link|m}}
|
| {{IPA link|n}}
|
|
| {{IPA link|ŋ}}{{efn|pisany {{grapheme|ng}}}}
|
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]
| {{IPA link|p}} &amp;nbsp; {{IPA link|b}}
|
| {{IPA link|t}} &amp;nbsp; {{IPA link|d}}
|
|
| {{IPA link|k}}{{efn|pisany {{grapheme|c}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|ɡ}}
|
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{IPA link|f}} &amp;nbsp; {{IPA link|v}}
| {{IPA link|θ}}{{efn|pisany {{grapheme|th}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|ð}}{{efn|pisany {{grapheme|dh}}}}
| {{IPA link|s}}
| {{IPA link|ɬ}}{{efn|pisany {{grapheme|lh}} i {{grapheme|ll}} v zavisnosti od etimologije.&lt;ref name=&quot;SindLL&quot;&gt;{{cite web |last1=Hostetter |first1=Carl F. |author1-link=Carl F. Hostetter |last2=Tolkien |first2=J. R. R. |author2-link=J. R. R. Tolkien |title=Sindarin ll |date=2003 |url=https://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml |access-date=21 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031220194214/https://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml |archive-date=20 December 2003 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
|
|
| {{IPA link|χ}}{{efn|pisany {{grapheme|ch}}}}
| {{IPA link|h}}
|-
! [[Trilny konsonant|Trilny]]
|
|
| {{IPA link|r̥}}{{efn|pisany {{grapheme|rh}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|r}}
|
|
|
|
|
|-
! [[Aproksimantny konsonant|Aproksimantny]]
|
|
|
| {{IPA link|l}}
| {{IPA link|j}}
| {{IPA link|ʍ}}{{efn|pisany {{grapheme|hw}}}} &amp;nbsp; {{IPA link|w}}
|
|
|}
{{notelist}}

Fonem {{IPA|/f/}} se zvuči na {{IPA|[v]}} kogda je konačny ili pred {{IPA|/n/}}, ale ostaje pisany jako {{angle bracket|f}}. Zvuk {{IPA|[f]}} se piše {{angle bracket|ph}} kogda je konačny (''alph'', &quot;labuť&quot;) ili kogda se koristi za pisanje leniranogo {{IPA|/p/}} (''i-pheriannath'', &quot;półludzie&quot;), ktory postaje {{IPA|[f]}}. Stary Sindarin, jako [[Common Brittonic]] i [[Stary Irsky]], također je imal spirantny ''m'' ili nosovy ''v'' (IPA: {{IPA|/ṽ/}}), ktory był transkribovan jako ''mh''. To se spojilo s {{IPA|/v/}} v pozdnějšem Sindarinu. Fonemsky, Sindarin {{angle bracket|ch}} se zaravnava s drugimi velarnymi konsonantami jako {{angle bracket|c}}, {{angle bracket|g}}, {{angle bracket|w}}, itd., ale fonetično je to [[bezhlasna uvularna frikativa]] {{IPA|/χ/}}.&lt;ref name=&quot;SaloFacebook260418&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.facebook.com/groups/elflangs/permalink/1580897985361653/?comment_id=1581140035337448&amp;notif_id=1524743445013487&amp;notif_t=group_comment&amp;ref=notif |title=''no title'' |date=26 April 2018 |first=David |last=Salo |website=[[Facebook]] |author-link=David Salo |access-date=26 April 2018 |quote=Phonemically it patterns with velars, but phonetically it should be whatever &lt;nowiki&gt;&lt;ch&gt;&lt;/nowiki&gt; is in [[Welsh phonology#Consonants|Welsh]].}}&lt;/ref&gt;

== Ortografične konvencije==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Bukva
! [[help:IPA|IPA]]
! Poznamky
|-
| i
| {{IPA|j, ɪ iː}}
| Predstavja {{IPA|/j/}} kogda je inicialna pred vokalama, {{IPA|/ɪ/}} (kratka vokala) i {{IPA|/iː/}} (dluga vokala) v vsih drugih mestah.
|-
| ng
| {{IPA|ŋ, ŋɡ}}
| Predstavja {{IPA|/ŋ/}} kogda je konačna, {{IPA|/ŋɡ/}} v vsih drugih mestah.
|-
| ph
| {{IPA|f}}
| Predstavja {{IPA|/f/}} na koncu slova (zato že {{angle bracket|f}} se koristi za {{IPA|/v/}}) i predstavja mutaciju početnogo {{IPA|/p/}} na {{IPA|/f/}}.
|-
| f
| {{IPA|f, v}}
| Predstavja {{IPA|/f/}} vsugde osim na koncu, gdźe je vsegda {{IPA|/v/}}.
|}

== Vokaly==

== Monoftongy==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! [[Vokaly]] !! [[Prednja vokala|Prednja]] !! [[Zadnja vokala|Zadnja]]
|-
! [[Zatvorena vokala|Zatvorena]] 
| {{IPA link|iː}} {{IPA link|yː}} ||{{IPA link|uː}}
|-
! [[Skoro zatvorena vokala|Skoro zatvorena]]
| {{IPA link|ɪ}} {{IPA link|ʏ}} || {{IPA link|ʊ}}
|-
! [[Srednje-otvorena vokala|Srednje-otvorena]]
| {{IPA link|ɛ}}(ː) ||{{IPA link|ɔ}}(ː)
|-
![[Otvorena vokala|Otvorena]]
| colspan=&quot;2&quot; |{{IPA link|a}}(ː)
|}

Akut označava dugu vokalu (á, é, itd.). V jednosložnom slovu se koristi cirkumfleks (â, ê, itd.).

V Starom Sindarinu, była vokala podobna německomu ''ö'' (IPA: {{IPAblink|œ}}), ktoru Tolkien većinoma transkriboval jako ''œ''. Iako to je imalo byti odlično od diftonga ''oe'', često je bilo jednostavno štampano jako ''oe'' v publikacijah kao ''[[The Silmarillion]]'', na pr. {{lang|sjn|Nírnaeth Arnoediad}} (čitaj: ''Nírnaeth Arnœdiad''), {{lang|sjn|Goelydh}} (čitaj: ''Gœlydh''). Ta vokala pozdněje počela byti izgovarana jako {{IPA|[ɛ]}} i zato je transkribovana tak (na pr. ''Gelydh'').{{sfn|Salo|2004|pp=19–21}}

== Diftongy==

Diftongy su ''ai'' (izgovarano kao '''ai'''sle [aɪ]), ''ei'' (d'''ay''' [ɛɪ]), ''ui'' (r'''ui'''n [ʊɪ]), i ''au'' (c'''ow''' [aʊ]). Ako poslednji diftong završava slovo, piše se ''aw''. Postoje također diftongy ''ae'' i ''oe'' bez anglijskih ekvivalentov, podobne izgovoru ''a'' ili ''o'' u istoj sylabě kao što se izgovara ''e'' (jako v p'''e'''t); IPA {{IPA|[aɛ, ɔɛ]}}. Tolkien je opisal dijalekty (na pr. Doriathrin) i varijacije v izgovoru (na pr. onu od Gondora), a druge izgovory ''ae'' i ''oe'' nesumnjivo su postojale.{{sfn|Salo|2004|pp=19–21}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;3&quot; |  [[Diftong]]
|-
| {{IPA link|ʊ}}{{IPA link|j}}
| -||-
|-
| {{IPA link|ɛ}}{{IPA link|j}}
|{{IPA link|ɔ}}{{IPA link|ɛ}}||-
|-
|{{IPA link|a}}{{IPA link|j}}
|{{IPA link|a}}{{IPA link|ɛ}}||{{IPA link|a}}{{IPA link|w}}
|}

== Gramatika==

{{see also|Celtske influencije na Tolkiena}}

[[File:A Elbereth Gilthoniel-teng.svg|thumb|upright=1.5|''[[A Elbereth Gilthoniel]]'', poema v Sindarinu napisana od Tolkiena i pisana v [[Tengwar]]u, v modusu [[Beleriand]]a]]

Tolkien je pisal že je dal Sindarinu &quot;lingvističny karakter velmi podobny (iako ne identičny) [[Britonski języky|britsko-velšskomu]] ... zato že se čini da odgovara prilično 'keltskom' tipu legend i prič govorenyh o jeje govornikah&quot;.&lt;ref name=&quot;Letters_#144&quot;&gt;{{harvnb|Carpenter|2023|loc=#144 to [[Naomi Mitchison]], April 1954 }}&lt;/ref&gt;

Za razliku od pretežno [[aglutinativny język|aglutinativnogo]] Quenya, Sindarin je uglavnom [[fuzijski język]] s nektorymi [[analitičny język|analitičnymi]] tendencijami. Može być različeny od Quenya po rijetkosti vokalnyh zakončenj, i korištenju [[zvučne plosive|zvučnyh plosivnyh]] ''b d g'', rijetkyh v Quenya najdenyh samo po [[nosovy konsonant|nosovyh]] i [[tečny konsonant|tečnyh]] konsonantah. Rany Sindarin je tvoril množiny dodavanjem ''-ī'', ktore je iščezlo, ale [[afekcija (lingvistika)|utjecalo]] na predhodne vokaly (jako v velšskom i [[germansky umlaut|starom anglijskom]]): S. {{lang|sjn|Adan}}, mn. {{lang|sjn|[[Edain]]}}, S. {{lang|sjn|Orch}}, mn. ''[[Yrch]]''.{{sfn|Salo|2004|p=94, section 6.2 (see also sections 4.33, 4.37)}} Sindarin tvori množiny na više načinov.{{sfn|Salo|2004|pp=95–100}}

== Imenice==

Iako Sindarin nema [[gramatičny rod]], ima dva sistema [[gramatičny broj|gramatičnogo broja]], podobno velšskomu. [[Množina|Jednina/množina]] imenice odgovaraju sistemu jednine/množine tak jako v anglijskom. Sindarinske množine imenic su nepredvidive i tvore se na několik načinov.{{sfn|Salo|2004|pp=94-100}}

Nektere Sindarinske (i Noldorinske) imenice od jedne sylaby tvore množinu s zakončenjem (obično ''-in''), na pr. {{lang|sjn|Drû}}, mn. {{lang|sjn|Drúin}} &quot;divji ljudi, [[Woses]], Púkel-Ljudi&quot;.{{sfn|Salo|2004|p=98}} Druge tvore množinu kroz změnu vokala, na pr. {{lang|sjn|golodh}} i {{lang|sjn|gelydh}}, &quot;učeny majstor, mudrec&quot; (zastarjelo kao tribalno ime pred nego Noldorovi vratili se u Beleriand); {{lang|sjn|Moredhel}}, mn. {{lang|sjn|Moredhil}}, &quot;Temni-Vilenjaci&quot;. Još druge tvore svoje množiny kroz neku kombinaciju ovih dvoh, a nekoliko se ne měni v množini: {{lang|sjn|Belair}}, &quot;Beleriandski-Vilenjak/Vilenjaci&quot; je jednine i množina.{{sfn|Salo|2004|pp=94-100}}

Drugi sistem broja był nazvan od Tolkiena 2. množina ili kolektivny broj.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 26 and p. 45-46.&lt;/ref&gt; Imenice v tom sistemu ga tvore obično dodavanjem suffixa na množinu (jako v velšskom); na pr. '''''-ath''''', jako v {{lang|sjn|elenath}}, &quot;vse zvězdy (na nebu)&quot;, ale ne vsegda, jako v {{lang|sjn|Drúath}}. Drugo zakončenje 2. mn. je ''-rim'', koristano posebno za označavanje rasne grupy: {{lang|sjn|Nogothrim}} &quot;rasa Patuljkov&quot;, iz mn. {{lang|sjn|Nogoth}} (jedn. {{lang|sjn|Nogon}}, &quot;Patuljak&quot;). Postoji još jedno takvo zakončenje '''''-lir''''', jako v {{lang|sjn|Nogothlir}}.

Zakončenja '''''-rim''''', '''''-hoth''''', i '''''-waith''''', Sindarinske slova značeća 'množina', 'vojska', i 'ljudje', dodaju se na '''imenicu u jednini''' da bi tvorili 2. množinu, na pr. {{lang|sjn|Gaurhoth}} &quot;Vukodlačja horda&quot; i {{lang|sjn|Gaurwaith}} &quot;vukodlačji narod&quot;, iz {{lang|sjn|Gaur}} &quot;vukodlak&quot;.{{sfn|Salo|2004|pp=99-100}}

== Množinske forme==

Većina Sindarinskih [[množina|množin]] se tvori [[apofonija|změnom vokala]] i karakterizovana je ''[[i-mutacijom]]''. Noldorinski termin za to je ''prestanneth'' &quot;afekcija vokalov&quot;. V ranijem stadiju języka, množiny su bile označene suffixom ''-ī'', ktoromu se korjen {{Not a typo|vokaly}} [[asimilacija (lingvistika)#Anticipatorna asimilacija na daljinu|asimilirali]], postajući [[prednje vokale|prednje]] (i podignute ako su [[otvorene vokale|niske]]); pozdněje je konačno ''-ī'' izgubljeno, ostavljajući změnjeni korjen {{Not a typo|vokaly}} kao jediny označitelj množine. (Taj proces je velmi podobny [[germanskomu umlautu]] ktory je proizvel anglijske forme ''man/men'', ''goose/geese'', i još bliži velšskoj [[afekcija (lingvistika)|i-afekciji]] množin v formah kao {{lang|sjn|gair/geiriau}} i {{lang|sjn|car/ceir}}.) Rezultirajući množinski obrasci su:

* V nekončnyh sylabah:
** a &gt; e – {{lang|sjn|g'''a'''ladh}} (drěvo) &gt; {{lang|sjn|g'''e'''laidh}} (drěva)
** o &gt; e – {{lang|sjn|n'''o'''goth}} (ženska patuljka) &gt; {{lang|sjn|n'''e'''gyth}} (ženske patuljke) (prvotno postalo œ, ktore pozdněje postalo e)
** u &gt; y – {{lang|sjn|t'''u'''lus}} (topola) &gt; {{lang|sjn|t'''y'''lys}} (topole)
* V konačnyh sylabah:
** a s jednim konsonantom slědujućim &gt; ai – {{lang|sjn|ar'''a'''n}} (kralj) &gt; {{lang|sjn|er'''ai'''n}} (kralje)
** a s konsonantskim skupom slědujućim #1 &gt; e – {{lang|sjn|n'''a'''rn}} (saga) &gt; {{lang|sjn|n'''e'''rn}} (sage)
** a s konsonantskim skupom slědujućim #2 &gt; ai – {{lang|sjn| c'''a'''nt}} (obrys, forma) &gt; {{lang|sjn|c'''ai'''nt}} (obrysy, forme) ([[nosovy stop|nosovy]] &amp; [[plosivny]])
** a s konsonantskim skupom slědujućim #3 &gt; ei – {{lang|sjn|'''a'''lph}} (labuť) &gt; {{lang|sjn|'''ei'''lph}} (labutě) ([[tečny konsonant|tečny]] &amp; [[frikativny konsonant|frikativny]])
** â &gt; ai – {{lang|sjn|t'''â'''l}} (noga) &gt; {{lang|sjn|t'''ai'''l}} (noge)
** e &gt; i – {{lang|sjn|adan'''e'''th}} (smrtna žena) &gt; {{lang|sjn|eden'''i'''th}} (smrtne žene)
** ê &gt; î – {{lang|sjn|h'''ê'''n}} (ditě) &gt; {{lang|sjn|h'''î'''n}} (děti)
** o &gt; y – {{lang|sjn|brann'''o'''n}} (gospodar) &gt; {{lang|sjn|brenn'''y'''n}} (gospodare)
** o &gt; e – {{lang|sjn|or'''o'''d}} (gora) &gt; {{lang|sjn|er'''e'''d}} (gory) (v nektoryh slučajih)
** ó &gt; ý – {{lang|sjn|b'''ó'''r}} (postojany muž) &gt; {{lang|sjn|b'''ý'''r}} (postojani muži)
** ô &gt; ŷ – {{lang|sjn|th'''ô'''n}} (bor) &gt; {{lang|sjn|th'''ŷ'''n}} (bory)
** u &gt; y – {{lang|sjn|'''u'''r'''u'''g}} (čudovište) &gt; {{lang|sjn|'''y'''r'''y'''g}} (čudovišta)
** û &gt; ui – {{lang|sjn|h'''û'''}} (pas) &gt; {{lang|sjn|h'''ui'''}} (psy)
** au &gt; oe – {{lang|sjn|n'''au'''g}} (patuljak) &gt; {{lang|sjn|n'''oe'''g}} (patuljci) (usp. něm. ''au'' &gt; ''äu'')
** aea &gt; ei – {{lang|sjn|'''aea'''r}} (more) &gt; {{lang|sjn|'''ei'''r}} (mora) (pretpostavno změnjeno dalje na ''air'' jako je obično na koncu Sindarinskih slov; &quot;a&quot; se zapravo měni na &quot;ei&quot; pred &quot;ai&quot;)

Vokaly koje nisu navedene ne podležu nikakvoj změni, tak jako {{IPA|/y/}} ostaje {{IPA|/y/}}, značeći da je moguće da nektora slova imaju istu formu v jednini i množini.{{sfn|Salo|2004|p=95}}

== Inicijalne konsonantske mutacije==

Sindarin ima seriju [[inicijalna konsonantska mutacija#Keltski języky|konsonantskih mutacij]], koje se razlikuju medźu dijalektami tak.

== Mutacije najdene v Noldorinu==

Mutacije &quot;ranogo konceptualnogo Noldorina&quot; su definovane v Tolkienovoj ''Lam na Ngoluith, Early Noldorin Grammar''.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], ''Lam na Ngoluith. Early Noldorin Grammar.'' [[Parma Eldalamberon]] 13, p. 120.&lt;/ref&gt;

Mutacija je izazvana na različne načine:

* Meka mutacija je izazvana blisko povezanim slovom koje se konča na vokalu; konsonant potom preuzima formu koju bi imal medijalno.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;
* Tvrda mutacija je zbog geminacije originalnogo inicijalnogo konsonanta zbog prednosti blisko povezanogo slova koje se konča na plosivny.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;
* Nosova mutacija je zbog predhodnogo nosovogo konsonanta.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien. p. 120&quot; group=T/&gt;

Slědujuća tablica prikazuje kako različni konsonanty su utjecani od tri mutacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radikalny
! Meky
! Tvrdy
! Nosovy
|-
! b
|v (bh)
|b
|m
|-
! d
|dh
|d
|n
|-
! g
|’
|g
|ng
|-
! gw
|’w
|gw
|ngw
|-
!p
|b
|ph
|ph
|-
!t
|d
|th
|th
|-
!c
|g
|ch
|ch
|-
!cw
|gw
|chw
|chw
|}

Apostrof '''’''' označava [[eliziju]] i nije nužno pisan. Te forme leniranogo ''p'' koje se izgovaraju ''f'' pišu se ''ph'' kao što je gore pomenuto.

Noldorinska slova počinjuća na ''b-'', ''d-'', ili ''g-'', koja potiču od starijih ''mb-'', ''nd-'', ili ''ng-'' su utjecana različito od mutacij:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Radikalny
! Meky
! Tvrdy
! Nosovy
|-
!b
|m
|b
|m
|-
!d
|n
|d
|n
|-
!g
|ng
|g
|ng
|}

&lt;!--Noldorinska slova počinjuća na ''n, m, l, r, s'' nisu utjecana od mutacije.
Na pr., [[deixis|deiktičny]] jedinstveny člen '''''i''''' izaziva meku mutaciju v Noldorinu. Kogda se doda na slovo kao ''tî'', &quot;linija&quot; postaje '''''i dî''''', &quot;linija&quot;. V Noldorinskoj fonološkoj historiji, ''t'' postalo ''d'' u sredini slova. S predlogom ''no'', 'na', ''tî'' postaje '''''no thî''''', 'na liniju'. S množinskim členom, ''i(n)'', ''tî'' postaje '''''i thiath''''' &quot;linije&quot;.{{Cn|date=December 2020}}--&gt;&lt;!--is this correct? 
---needs ref--&gt;
Mnoge mutacije Noldorina su prenesene u Sindarin několik godin pozdněje. Sindarinsko slovo '''''gwath''''' &quot;sjena&quot; postaje '''''i 'wath''''', &quot;sjena&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 41.&lt;/ref&gt;

== Mutacije najdene v Salovoj gramatiki==

[[David Salo]]-va ''A Gateway to Sindarin'' predlaže složeniji skup mutacij, bazovan na ekstrapolaciji iz Sindarinskogo korpusa, tak&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;&gt;{{harvnb|Salo|2004|pp=73–79}}&lt;/ref&gt; (prazne ćelije označavaju bez změny):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radikalny
! Meky
! Nosovy
! Stop
! ''Tečny?''
! Měšany
|-
! t /t/
|d /d/
|th /θ/
|th /θ/
|th /θ/
|d /d/
|-
! p /p/
|b /b/
|ph /f/
|ph /f/
|ph /f/
|b /b/
|-
! c /k/
|g /g/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|g /g/
|-
! d /d/
|dh /ð/
|n /n/
|
|dh /ð/
|
|-
! b /b/
|v /v/
|m /m/
|
|v /v/
|
|-
! g /g/
|(izbrisany)
|ng /ŋ/
|
|(izbrisany)
|
|-
! m /m/
|v /v/
|
|
|v /v/
|
|-
! (n)d /d/
|n /n/
|nd /nd/
|nd /nd/
|d /d/ 
|nd /nd/
|-
! (m)b /b/
|m /m/
|mb /mb/
|mb /mb/
|b /b/
|mb /mb/
|-
! (n)g /g/
|ng /ŋ/
|ng /ŋg/
|n-g /ŋg/
|g /g/
|ng /ŋg/
|-
! lh /ɬ/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|l /l/
|-
! rh /r̥/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|r /r/
|-
! s /s/
|h /h/
|
|
|
|h /h/
|-
! h /h/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|ch /χ/
|-
! hw /ʍ/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|chw /χw/
|-
|}

Nosova mutacija však ne utječe na 'd' i 'g' kogda su najdene v skupinah 'dr', 'gr', 'gl' ili 'gw'.&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;/&gt; Po Salovom priznanju, tečna mutacija je spekulativna i nije potvrđena v Tolkienovih pisanjah v vremenu kogda je pisal ''A Gateway to Sindarin''.&lt;ref name=&quot;Salo. Pp. 73–79&quot;/&gt;

== Zaimenniky==

Jedan izvor se koristi za Sindarinske zaimenniky,&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 132.&lt;/ref&gt; drugi za prisvojne suffixy.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 46&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Zaimennik
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 
! jednine
! dvojina{{efn|koristana samo od govornikov iz Doriatha}}
! množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! isključiva
| rowspan=&quot;2&quot; | -n
| -nc, -ngid
| -nc
|-
! uključiva
| -m, -mmid
| -m
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
! zapovjedna/poznata
| -g
| -ch
| -g, -gir
|-
! formalna/uljudna
| -dh
| -dh, -dhid
| -dh, -dhir
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. osoba
| nil
| -st
| -r
|}
{{notelist}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prisvojny suffix
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 
! jednine
! množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! isključiva
| rowspan=&quot;2&quot; | -en
| -enc
|-
! uključiva
| -em
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
! zapovjedna/poznata
| -eg
| -eg, -egir
|-
! formalna/uljudna
| -el
| -el, -elir
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. osoba
| -ed
| -ent
|}

To su subjektivne forme koristane v konjugaciji. Sindarin je koristil objektivne odvojene forme, kao '''''dhe''''' (2. osoba formalna/uljudna jednine).&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 26&lt;/ref&gt;

Sindarinske zaimenniky mogły se kombinirati s predlogami kao v [[keltski języky|keltskih językih]], [[Kolokvijalne velške predloge|velšskom]]: {{lang|cy|inni}} &quot;nama&quot; iz {{lang|cy|i}} 'na' i {{lang|cy|ni}} 'my'.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 38&lt;/ref&gt; '''annin''' &quot;za mene/meni&quot;.&lt;ref group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 147&lt;/ref&gt; Suffixy zaimennika 1. osobe jednine mogły se kombinirati s imenicami&lt;!--, kao v [[Mađarska gramatika|mađarskom]]--&gt;: '''Lamm''', &quot;język&quot; &amp;gt; '''lammen''' &quot;moj język&quot;.{{sfn|Salo|2004|p=106}}

== Glagoly==

Tolkien je pisal da su Quenya infleksije bile prilično pravilne,&lt;ref group=T&gt;[[J. R. R. Tolkien|Tolkien, J. R. R.]], &quot;Early Qenya Grammar&quot;, ''[[Parma Eldalamberon]]'' 14, p. 56.&lt;/ref&gt; ale da je &quot;Sindarinska glagolska historija komplikovana.&quot;&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien p. 43&quot; group=T&gt;{{harvnb|Tolkien|2007}}, p. 43.&lt;/ref&gt; O '''''-ant''''', zakončenju 3. osobe prošlog vremena Sindarina, pisal je: &quot;to je prilično kao u srednjovjekovnom velšskom ''-as'', ili modernom velšskom [3p jednine] ''-odd''.&quot; Tako s {{lang|sjn|'''teith-'''}} &quot;praviti znaky, pisati, upisivati&quot;, {{lang|sjn|'''teithant'''}} je 3. osoba jednine prošlog vremena.&lt;ref name=&quot;J. R. R. Tolkien p. 43&quot; group=T/&gt; Usp. velš. {{lang|cy|chwaraeodd ef}}, &quot;on je igral&quot; (&lt; {{lang|cy|chwarae}} 'igrati' + {{lang|cy|-odd}} i {{lang|cy|ef}} 'on'). ''-ant'' je velško zakončenje 3p ''množine'': {{lang|cy|chwaraeant hwy}} 'oni (će) igrati'.{{sfn|Giraudeau|2011|p=7}}

== Glagoly (nastavjenje)==

== Osnovne glagoly==

Osnovne glagoly tvore [[infinitiv]] dodavanjem ''-i'': {{lang|sjn|giri}} iz {{lang|sjn|gir-}}. Ovo zakončenje vyzyva, že ''a'' ili ''o'' v korjeně se [[umlaut (diakritika)|umlaut]] na ''e'': {{lang|sjn|blebi}} iz {{lang|sjn|blab-}}. Infinitiv se ne koristi kao imenica;{{sfn|Salo|2004|pp=111–112}} umesto togo se koristi [[gerundij]].{{sfn|Salo|2004|p=114}}

Za vsě osoby osim treće osoby jedne čisla, sadašnje vreme se tvori vmetanjem ''-i'' i odgovarajućim enklitičnim zaimenničkim zakončenjem: {{lang|sjn|girin}}, {{lang|sjn|girim}}, {{lang|sjn|girir}}. Kako s infinitivom, ''-i'' vyzyva da ''a'' ili ''o'' v korjeně učine umlaut na ''e'': {{lang|sjn|pedin}}, {{lang|sjn|pedim}}, {{lang|sjn|pedir}}, iz {{lang|sjn|pad-}}. Treća osoba jedne čisla, jer ima nul-zakončenje, ne trěbuje vmetanje ''-i''. To ostavlja goly korjen, ktory, zbog fonologične istorije sindarinskogo, vyzyva da vokala korjena postane duga: {{lang|sjn|gîr}}, {{lang|sjn|blâb}}, {{lang|sjn|pâd}}.{{sfn|Salo|2004|pp=112–113}}

Prošlo vreme osnovnyh glagolov je vrlo složeno i slabo potvrđeno. Jedna občna rekonstruovana sistema je koristiti ''-n'': {{lang|sjn|darn}}. Však, jedino vreme kogda ovo ''-n'' zaista ostaje je poslě korjena na ''-r''. Poslě korjena končajućego na ''-l'', ''-n'' postaje ''-ll'': {{lang|sjn|toll}}. Poslě ''-b, -d, -g, -v,'' ili ''-dh'', ono se [[metateza (lingvistika)|metatizira]] i potom [[asimilacija (fonologija)|asimiluje]] na isto mesto artikulacije kao konsonant ktorymu sada predhodi. Konsonant potom doživljava to što se może nazvati &quot;obratna mutacija&quot;: ''-b, -d,'' i ''-g'' postaju ''-p, -t,'' i ''-c'', a ''-v'' i ''-dh'' postaju ''-m'' i ''-d''. Stvar se komplikuje ješte više kogda se dodaju zaimennička zakončenja. Zato što ''-mp, -mb, -nt, -nd,'' i ''-nc'' ne preživljavaju u srednjem položaju, oni postaju ''-mm-, -mm-, -nn-, -nn-,'' i ''-ng''. Povrh toga, prošlovremenske osnove na ''-m'' imale by ''-mm-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami. Tyto priměry pokazuju transformacije korak po koraku:

* ''cab-'' &gt; **''cabn'' &gt; **''canb'' &gt; **''camb'' &gt; ''camp'', postajući ''camm-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''ped-'' &gt; **''pedn'' &gt; **''pend'' &gt; ''pent'', postajući ''penn-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''dag-'' &gt; **''dagn'' &gt; **''dang'' (''n'' se izgovara jako v ''men'') &gt; **''dang'' (''n'' se izgovara jako v ''sing'') &gt; ''danc'', postajući ''dang-'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''lav-'' &gt; **''lavn'' &gt; **''lanv'' &gt; **''lanm'' &gt; **''lamm'' &gt; ''lam'', postajući ''lamm-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.
* ''redh-'' &gt; **''redhn'' &gt; **''rendh'' &gt; **''rend'' &gt; ''rend'', postajući ''renn-'' pred vsakymi zaimenničkymi zakončenjami.

Buduće vreme se tvori dodavanjem ''-tha''. ''-i'' se također vmeće medźu korjen i ''-tha'', što opet vyzyva da ''a'' i ''o'' učine umlaut na ''e''. Zakončenja za vsě osoby osim prve osobe jedne čisla mogu być dodana bez daljnyh izměn: {{lang|sjn|giritham}}, {{lang|sjn|blebithar}}. Zakončenje prve osobe jedne čisla ''-n'' vyzyva da ''-a'' v ''-tha'' postane ''-o'': {{lang|sjn|girithon}}, {{lang|sjn|blebithon}}, {{lang|sjn|pedithon}}.{{sfn|Salo|2004|p=115}}

Imperativ se tvori dodavanjem ''-o'' na korjen: {{lang|sjn|giro!}}, {{lang|sjn|pado!}}, {{lang|sjn|blabo!}}.{{sfn|Salo|2004|p=121}}
&lt;!--
==== Izvedene glagoly ==== Izvor?

Izvedene glagoly imaju mnogo manje složenu konjugaciju, jer imaju tematičnu vokalu (obyčajno ''a''), što smanjuje broj konsonantskih kombinacij. Infinitiv se tvori s ''-o'', ktory zaměnja ''-a'' osnove, na pr. {{lang|sjn|lacho}} iz {{lang|sjn|lacha-}}. Sadašnje vreme se tvori bez izměne osnove. Zaimennička zakončenja se dodaju bez ikakve izměne, osim s prvom osobom jedne čisla enklitično -n, gdźe konačna vokala postaje o, na pr. {{lang|sjn|renion}} &lt; {{lang|sjn|renia}} – ja lutam. Prošlo vreme se tvori s zakončenjem ''-nt'', ktore postaje ''-nne'' s vsakymi zaimenničkymi zakončenjami, na pr. {{lang|sjn|erthant}}, {{lang|sjn|erthanner}}. Buduće vreme se tvori s ''-tha''. S dodavanjem prve osobe jedne čisla ''-n'', to postaje ''-tho''.--&gt;

## Slovnik

Od 2008, oko 25.000 vilinskih slov bylo publikovano.&lt;ref&gt;Po francuzkom lingvistě Edouardu Kloczko v ''L'Encyclopédie des Elfes'', Le Pré aux Clercs (2008), {{ISBN|978-2-84228-325-4}}, p. 145.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Značenje || Sindarin || Izgovor || Quenya ekvivalent
|--
| zemja      || {{lang|sjn|'''amar'''}}, '''ceven''' || {{IPA|sjn|ˈamar|}} {{IPA|sjn|ˈkɛvɛn|}} || {{lang|qya|ambar, cemen}}
|--
| nebo       || {{lang|sjn|'''menel'''}} || {{IPA|sjn|ˈmɛnɛl|}} || {{lang|qya|menel}}
|--
| voda        || {{lang|sjn|'''nen'''}} || {{IPA|sjn|ˈnɛn|}} || {{lang|qya|nén}}
|--
| oganj        || {{lang|sjn|'''naur'''}} || {{IPA|sjn|ˈnaʊ̯r|}} || {{lang|qya|nár}}
|--
| muž (mužsky)      || {{lang|sjn|'''benn'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛnː|}} || {{lang|qya|nér}}
|--
| žena      || {{lang|sjn|'''bess'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛsː|}} || {{lang|qya|nís}}
|--
| jesti     || {{lang|sjn|'''mad-'''}} || {{IPA|sjn|ˈmad|}} || {{lang|qya|mat-}}
|--
| piti      || {{lang|sjn|'''sog-'''}} || {{IPA|sjn|ˈsɔɡ|}} || {{lang|qya|suc-}}
|--
| veliky, veliki      || {{lang|sjn|'''beleg, daer'''}} || {{IPA|sjn|ˈbɛlɛɡ|}} {{IPA|sjn|ˈdaɛ̯r|}} || {{lang|qya|alta, halla}}
|--
| rasa, pleme || {{lang|sjn|'''noss'''}} || {{IPA|sjn|ˈnɔsː|}}|| {{lang|qya|nóre}}
|--
| noć       || {{lang|sjn|'''dû'''}} || {{IPA|sjn|ˈduː|}} || {{lang|qya|lóme}}
|--
| den       || {{lang|sjn|'''aur'''}} || {{IPA|sjn|ˈaʊ̯r|}} || {{lang|qya|aure}}, ''ré''
|}

Leksikoni ''[[Gnomish]]'', ''[[Noldorin]]'' i ''Sindarin'' nemaju moderny slovnik (televizija, motor, itd.). [[Tolkienovi fandom|Tolkienovi obožavatelji]] su proširili Sindarin da bi mogł być govoreny.{{sfn|Jallings|2017|loc=Introduction: &quot;What is 'Neo' Sindarin?&quot;}}

== Čislovniky==

Po Tolkienu, vilini su preferirali [[duodecimalno]] brojenje (osnova 12) pred [[Dúnedain|Dúnedainskym]] [[decimalnym]] sistemom (osnova 10: Quenya ''maquanotië'', *''quaistanótië''), iako se čini da su oba sistema koegzistirala. Brojevi 1–12 su predstavljeni dole (rekonstruovane forme su označene zvězdicom *), tak jako několik vyšših brojev.{{sfn|Salo|2004|pp=399–400}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! colspan=2 | [[Glavne čislovniky]]
! colspan=2 | [[Redne čislovniky]]
|-
! Sindarin
! Anglijsky
! Sindarin
! Anglijsky
|-
| {{lang|sjn|er, min}}
| jedny
| {{lang|sjn|mein, main, minui}}
| prvy
|-
| {{lang|sjn|tad}}
| dva
| {{lang|sjn|taid, tadui}}
| drugy
|-
| {{lang|sjn|neledh}}
| tri
| {{lang|sjn|neil, nail, nelui}}
| tretji
|-
| {{lang|sjn|canad}}
| četyri
| {{lang|sjn|canthui}}
| četvrty
|-
| {{lang|sjn|leben}}
| pet
| {{lang|sjn|levnui}}
| pety
|-
| {{lang|sjn|eneg}}
| šest
| {{lang|sjn|enchui, enecthui}}
| šesty
|-
| {{lang|sjn|odo, odog}}
| sedem
| {{lang|sjn|othui, odothui}}
| sedmy
|-
| {{lang|sjn|tolodh}}
| osem
| {{lang|sjn|tollui}}
| osmy
|-
| {{lang|sjn|neder}}
| devet
| {{lang|sjn|nedrui}}
| devety
|-
| {{lang|sjn|pae}} ili {{lang|sjn|caer}}
| deset
| {{lang|sjn|paenui}} ili {{lang|sjn|caenen}}
| desety
|-
| {{lang|sjn|minib}}
| jedynact
|
|
|-
| {{lang|sjn|ýneg}}
| dvanact
|
|
|-
| *{{lang|sjn|nelphae}}
| tridcat
|
|
|-
| {{lang|sjn|host}}
| sto četyridcat i četyri (grosa)
|
|
|-
| *{{lang|sjn|meneg}}
| tysęča
|
|
|}

Forma *{{lang|sjn|nelchaen}} (izvučena iz {{lang|sjn|nelchaenen}}) pojavljuje se v Kraljevskom pismě, ale v to vreme koreny za deset byly {{lang|sjn|KAYAN}} i {{lang|sjn|KAYAR}}, što rezultira u sindarinskom *{{lang|sjn|caen}}, {{lang|sjn|caer}}. To je pozdněje izměnjeno na {{lang|sjn|KWAYA}}, {{lang|sjn|KWAY-AM}}, što rezultira u sindarinskom {{lang|sjn|pae}}, tako da ta starija forma mora być ažurirana. Slovo *{{lang|sjn|meneg}} je izvučeno iz imena ''[[Menegroth]]'', &quot;Tysęča pećin&quot;, iako bi to tehnički mogło biti &quot;tysęča&quot; u osnovi-12 (tj. 12&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; ili 1.728).{{sfn|Salo|2004|pp=399–400}}

== Naučna istraživanja i fandom==

{{further|Vilinski języky (Středozemje)#Bibliografija}}

Dva žurnala—''[[Vinyar Tengwar]]'', od izdanja 39 (jul 1998), i ''[[Parma Eldalamberon]]'', od izdanja 11 (1995)—su isključivo posvećena uređivanju i publikovanju Tolkienove ogromne mase nepublicovanyh lingvističkih radova. Oni se publikuju sporim tempom i urednici nisu publikovali sveobuhvatny katalog tyh nepublicovanyh lingvističkih radova. Pristup originalnym dokumentima je ozbiljno ograničen jer [[Christopher Tolkien]] ih je izostavil iz svojih 12 tomov ''[[The History of Middle-earth|Historije Středozemje]]''. Mnogo novootkrivenyh slov sindarinskog, noldorinskog i ilkorinskog bylo publikovano, a gramatička pravila tyh językov su otkrivena.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.elvish.org/VT/ |title=Vinyar Tengwar |last=Hostetter |first=Carl F. |author-link=Carl F. Hostetter |publisher=[[Elvish Linguistic Fellowship]] |access-date=1 January 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eldalamberon.com/parma1.html |title=Parma Eldalamberon |publisher=[[Elvish Linguistic Fellowship]] |access-date=1 January 2011 |quote=Parma Eldalamberon ... The Book of Elven Tongues ... is a journal of linguistic studies of fantasy literature, especially of the Elvish languages and nomenclature in the works of J.R.R. Tolkien. |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709162701/http://www.eldalamberon.com/parma1.html |archive-date=9 July 2011 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Pokušaji [[Tolkienovi fandom|Tolkienovyh obožavateljev]] da pišu na sindarinskom počeli su v 1970-ih, kogda je ukupny korpus publikovanog vilinskog imal samo několik set slov. Od toga vremena, upotreba vilinskog je procvjetala u pěsnjah i tekstovih, frazah i imenih, i tetovažah. Ali Tolkien sam nikada nije nameraval da svoje języky učini dovoljno kompletnymi za konverzaciju; kao rezultat, novoizmišljeni vilinski teksty, tak jako dijalog napisany od lingvista [[David Salo|Davida Sala]] da bi bio [[Muzika filmske serije Gospodar prstenov#Upotreba středozemnih językov|pěvan uz muzičku partituru]] za [[The Lord of the Rings (filmska serija)|filmy ''Gospodar prstenov'']] od [[Peter Jackson|Petera Jacksona]], zahtěvaju nagađanje i ponekad stvaranje novyh slov.&lt;ref name=&quot;Phoenix New Times&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.phoenixnewtimes.com/2001-12-20/culture/talkin-tolkien/1 |title=Talkin' Tolkien |accessdate=14 November 2007 |first=Robert |last=Wilonsky |work=[[Phoenix New Times]] |archive-date=28 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120728195324/http://www.phoenixnewtimes.com/2001-12-20/culture/talkin-tolkien/1/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Odkazy==

=== Primarne ===

{{reflist|group=T|28em}}

=== Sekundarne ===

{{reflist|28em}}

=== Izvory ===

{{refbegin}}
* Bellet, Bertrand. [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Bellet/noldplur.phtml &quot;Noldorin Plurals in the Etymologies.&quot; ''Tengwestië'' (2005)].
* {{ME-ref|Letters}}
* Derzhanski, Ivan A. &quot;Peth i dirathar aen: Some Notes on Eldarin Relative Constructions.&quot; ''[[Vinyar Tengwar]]'' 38 (1997): 9–13, 18.
* {{cite journal |last=Foster |first=Robert |author-link=Robert Foster (author) |title=Sindarin and Quenya Phonology |journal=Mythcon Proceedings |volume=1 |issue=2 |at=article 16 |date=1971 |url=https://dc.swosu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1015&amp;context=mythpro}}
* Gilson, Christopher. &quot;Gnomish is Sindarin: The Conceptual Evolution of an Elvish Language.&quot; In ''[[Tolkien's Legendarium: Essays on The History of Middle-earth]]'', edited by [[Verlyn Flieger]] and [[Carl F. Hostetter]], 95-104. Westport, Connecticut: Greenwood, 2000.
* {{cite web |last1=Giraudeau |first1=David |title=Parma Eldalamberon 17 Sindarin Corpus |url=http://lambenore.free.fr/downloads/PE17_S.pdf |website=Lambenórë |id=version 1.2 |date=2011}}
* Hemmi, Yoko. &quot;Tolkien's ''The Lord of the Rings'' and His Concept of ''Native Language'': Sindarin and British-Welsh.&quot; ''Tolkien Studies'' (2010): 147–74.
* {{cite encyclopedia |last=Hostetter |first=Carl F. |author-link=Carl F. Hostetter |title=Languages Invented by Tolkien |editor-last=Drout |editor-first=Michael D. C. |editor-link=Michael D. C. Drout |encyclopedia=[[J. R. R. Tolkien Encyclopedia]] |year=2013 |orig-year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-86511-1 |pages=332–344}}
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] &quot;The 'King's Letter': An Historical and Comparative Analysis.&quot; ''[[Vinyar Tengwar]]'' 31 (1993): 12–34.
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/noldpat.phtml  &quot;The Past-Tense Verb in the Noldorin of the Etymologies.&quot;] ''Tengwestië'' (2003).
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] &quot;I Lam na Ngoldathon: The Grammar and Lexicon of the Gnomish Tongue.&quot; In ''[[J. R. R. Tolkien Encyclopedia]]: Scholarship and Critical Assessment'', ed. [[Michael D.C. Drout]], pp.&amp;nbsp;291–92. New York: [[Routledge]], 2007.
* [[Carl F. Hostetter|Hostetter, Carl F.]] [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/Hostetter/sindll.phtml &quot;The Two Phonetic Values of ll in Elvish Sindarin in the Lord of the Rings&quot;] ''Tengwestië'' (2003).
* {{cite book |last1=Jallings |first1=Fiona |title=A Fan's Guide to Neo-Sindarin: A Textbook for the Elvish of Middle-earth |date=2017 |publisher=NEMVUS |isbn=978-0-9974321-1-4}}
* Marmor, Paula; Krieg, Laurence; Strecker, David. &quot;Initial Consonant Mutation in Celtic and Sindarin.&quot; ''[[Parma Eldalamberon]]'' 4 (1974): 12–16.
* Martínez, Helios De Rosario. [http://www.elvish.org/Tengwestie/articles/DeRosarioMartinez/lightandtree.phtml &quot;Light and Tree: A Survey Through the External History of Sindarin.&quot; ''Tengwestië'' (2005).]
* {{cite book |last=Salo |first=David |author-link=David Salo |title=Gateway to Sindarin: a grammar of an Elvish language from J. R. R. Tolkien's Lord of the Rings |publisher=[[University of Utah Press]] |date=2004 |isbn=978-0874809121}}
* {{ME-ref|FOTR}}
* {{ME-ref|ROTK}}
* {{ME-ref|Silm}}
* {{ME-ref|PoME}}
* {{cite journal |last=Tolkien |first=J. R. R. |author-link=J. R. R. Tolkien |title=Words, Phrases and Passages in Various Tongues in The Lord of the Rings |editor-last=Gilson |editor-first=Christopher |journal=[[Parma Eldalamberon]] |year=2007 |issue=17}}
* Welden, Bill. &quot;On the Formation of Plurals in Sindarin.&quot; ''[[Parma Eldalamberon]]'' 1, no. 1 (1971): 10–11.
{{refend}}

== Eksterny linky==

* [http://www.uib.no/People/hnohf/ Ardalambion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205011802/http://www.uib.no/People/hnohf/ |date=2003-12-05 }}, [[Helge Fauskanger]]ov sajt o Tolkienovih językah
*[https://glaemscrafu.jrrvf.com/english/sindarin.html Glǽmscrafu]
* [https://ardalambion.net/sindarin.htm Helge Fauskangerova stranica o sindarinskom] 
* [http://nousoft.free.fr/hesperides.html Hesperides] (port Dragon Flame, sindarinsko-noldorinskogo slovnika, za [[Mac OS X]])

{{Languages of Middle-earth}}
{{Umětne jezyky}}
{{Authority control}}

[[Category:Fusional languages]]
[[Category:Middle-earth languages]]
[[Category:Grey Elves| ]]
[[Category:Constructed languages]]
[[Category:Constructed languages introduced in the 1940s]]</text>
      <sha1>cupgx096c8ftxys3d061tncvaprlscm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blissimboly</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6020</id>
    <revision>
      <id>45391</id>
      <timestamp>2026-08-10T15:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}} {{for|kompjuterovy język|BLISS}} {{Infobox writing system |name=Blissymboly |type=[[Ideografičny]] |time=1949 do teper |languages=Blissymboly |iso15924=Blis |sample= Basicsymbols.svg |imagesize= 256px |note=none |direction = Vary }} {{Kartka jezyk |name=Blissymboly |nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;) |creator=[[Charles K. Bliss]] |created=1949 |setting=Povećavaju...»</comment>
      <origin>45391</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22059" sha1="5vak2zdq1qxb3kvn7yr5hebbj9dbncx" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černivcih]] (togda Czernowitz, Avstro-Ugarska), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazvov:
{{blockquote|V 1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{blockquote|V 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{anchor|licensing}}Blissymbolic Communication International teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{blockquote|Glavne manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>5vak2zdq1qxb3kvn7yr5hebbj9dbncx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45402</id>
      <parentid>45391</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:00:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Historija */</comment>
      <origin>45402</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22057" sha1="b1qjwp3e47rfw9v8qxje6xo50ueemms" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černivcih]] (togda Czernowitz, Avstro-Ugarska), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{blockquote|V 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{anchor|licensing}}Blissymbolic Communication International teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{blockquote|Glavne manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>b1qjwp3e47rfw9v8qxje6xo50ueemms</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45403</id>
      <parentid>45402</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:01:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Historija */</comment>
      <origin>45403</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22057" sha1="028r59bqfzib2j1nlj14ti7wopy75y9" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černovcah]] (togda Czernowitz, Avstro-Vugrija), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{blockquote|V 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{anchor|licensing}}Blissymbolic Communication International teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{blockquote|Glavne manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>028r59bqfzib2j1nlj14ti7wopy75y9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45404</id>
      <parentid>45403</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:02:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Historija */</comment>
      <origin>45404</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22063" sha1="ow32ed0e35vtjgq643pnt5juo255x6n" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černovcah]] (togda {{-|Czernowitz}}, Avstro-Vugrija), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{blockquote|V 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{anchor|licensing}}Blissymbolic Communication International teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{blockquote|Glavne manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>ow32ed0e35vtjgq643pnt5juo255x6n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45405</id>
      <parentid>45404</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:04:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Historija */</comment>
      <origin>45405</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22036" sha1="4akus6uczh7ky59zs78iy1l9p7u7wb6" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černovcah]] (togda {{-|Czernowitz}}, Avstro-Vugrija), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{Citatny blok| 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{-|Communication International}}teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{blockquote|Glavne manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>4akus6uczh7ky59zs78iy1l9p7u7wb6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45406</id>
      <parentid>45405</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gramatika */</comment>
      <origin>45406</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22032" sha1="ffp7nj3b2vj4zljxdkdmahfnnb02qz6" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černovcah]] (togda {{-|Czernowitz}}, Avstro-Vugrija), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{Citatny blok| 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{-|Communication International}}teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{Citatny blok| manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Reference==
{{reflist|30em}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>ffp7nj3b2vj4zljxdkdmahfnnb02qz6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45407</id>
      <parentid>45406</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T17:07:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Referencije */</comment>
      <origin>45407</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22032" sha1="7csr98ahl2dp5wapc42ia5v7oc5oe3f" xml:space="preserve">{{Short description|Ideografičny sistem pisanja}}
{{for|kompjuterovy język|BLISS}}
{{Infobox writing system
|name=Blissymboly
|type=[[Ideografičny]]
|time=1949 do teper
|languages=Blissymboly
|iso15924=Blis
|sample= Basicsymbols.svg
|imagesize= 256px
|note=none
|direction = Vary
}}
{{Kartka jezyk
|name=Blissymboly
|nativename=[[File:Blissymbolics-white.svg|14px]] (&quot;světovy język&quot;)
|creator=[[Charles K. Bliss]]
|created=1949
|setting=[[Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
|speakers=
|ref=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[Pasigrafija]]
|posteriori=[[Ideograf]]ičny [[pisanje|pisany]] [[język]]
|agency=Blissymbolics Communication International
|iso2=zbl
|iso3=zbl
|glotto=blis1239
|ietf =zbl-bciav (podskup definovany v BCI Autorizovanom Slovniku), zbl-bcizbl (verzija kurovana od BCI).&lt;ref name=&quot;IETF&quot;&gt;{{cite web |title=Language Subtag Registry |url=https://www.iana.org/assignments/language-subtag-registry/language-subtag-registry |publisher=IETF |access-date=28 August 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Blissymboly''' ili '''Blissymbolika''' je [[konstruovany język]] zamišljen jako [[ideografičny]] sistem pisanja nazvany '''Semantografija''' sastojeći se od několiko stotin osnovnyh [[symbol]]ov, vsaky predstavljajući jednu koncepciju, ktore mogu być kombinovane da bi generovale nove symbole predstavljajuće nove koncepcije.

Blissymboly se razlikuju od većiny světovyh glavnyh sistemov pisanja v tom, že znaky ne odgovaraju nikako zvukom ijednogo [[govorny język|govornogo języka]].

''Semantografija'' była publikovana od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] v 1949 i našla upotrebu v obrazovanju ljudij s komunikacijnymi trudnostami.

== Historija==

Semantografija byla izumjena od [[Charles K. Bliss|Charlesa K. Blissa]] (1897–1985), rodenogo kao Karl Kasiel Blitz v [[židov]]skoj familiji v [[Černivci|Černovcah]] (togda {{-|Czernowitz}}, Avstro-Vugrija), gdźe była směs raznyh nacionalnosti ktore &quot;nenaviděly jedna drugu, pretežno zato že govorili i myslili v raznyh językih.&quot;&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;&gt;Grant Stott (1997). [http://www.blissymbolics.us/biography/ A Great Australian. The Inventor of Semantography (Blissymbolics)]. Retrieved 18 October 2011.&lt;/ref&gt;

Bliss diplomiral jako kemijsky inženjer na [[Tehničny Univerzitet v Beču|Tehničnom Univerzitetu v Beču]], i pristupil elektroničkoj kompaniji. Poslě [[Anschluss|nacističkoj aneksiji Avstrije]] v 1938, Bliss był poslany do koncentracijnyh lagerov, ale njegova němska žena Claire uspěla da go izpusti, i konačno postali izgnanci v [[Šangaj|Šangaju]], gdźe Bliss imal bratranca.

[[File:Bliss - Bliss language.jpg|thumb|upright|class=skin-invert-image|Prikaz koncepcije &quot;języka Blissymbolov&quot;. Levy znak predstavlja &quot;język&quot; (&quot;usta&quot; + &quot;uho&quot;) a pravy predstavlja &quot;Blissymboly&quot; (&quot;nebo&quot; + &quot;pero&quot; + &quot;zemja&quot;)]]

Bliss izumil symbole dok był izgnanec v [[Šangajski Geto|Šangajskom Getu]] i [[Sydney]]u, od 1942 do 1949. On chotěl stvoriti łatvy za učenje [[medžunarodny pomoćny język|medžunarodny pomoćny język]] da bi dozvolil komunikaciju medźu različnymi językovymi zajednicami. Byl inspirovan [[kitajski znaky|kitajskimi znaky]], s ktorymi se seznámil v Šangaju.

Bliss publikoval svoj sistem v ''Semantografiji'' (1949,&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1949). ''Semantography, a non-alphabetical symbol writing, readable in all languages; a practical tool for general international communication, especially in science, industry, commerce, traffic, etc., and for semantical education, based on the principles of ideographic writing and chemical symbolism''. Sydney: Institute for Semantography. OCoLC: 26684585.&lt;/ref&gt; rozš. 2. izd. 1965,&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot;&gt;Bliss, C. K. (1965). [http://www.symbols.net/semantography/ ''Semantography'' (''Blissymbolics''). 2d enlarged edition. ''A simple system of 100 logical pictorial symbols, which can be operated and read like 1+2=3 in all languages'' (...)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111004230959/http://www.symbols.net/semantography/ |date=October 4, 2011 }}. Sydney: Semantography (Blissymbolics) Publications. OCoLC: 1014476.&lt;/ref&gt; 3. izd. 1978.&lt;ref&gt;Bliss, C. K. (1978). ''Semantography: Blissymbolics''. 3rd enlarged edition. Sydney: Semantography-Blissymbolics Publications. {{ISBN|0-9595870-0-4}}.&lt;/ref&gt;)
Imalo je několik nazv:
{{Citatny blok|1942 nazval jsem svoje symbole Světovo Pisanje, potom izbral v 1947 medžunarodny naučny termin Semantografija (iz grčskogo ''semanticos'' značeći smysl, i ''graphein'' pisati) … Moji prijatelji argumentovali že je običajno nazvati nove sisteme pisanja po izumiteljih … Blissymbolika, ili Blissymboly, ili prosto Bliss&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 8)}}

Kako &quot;turistička eksplozija&quot; se dogodila v 1960-ih godinah, većina istraživatelov iskala nove standardne symbole za upotrebu na drogah, stanicah, aeroportih itd. Bliss potom prijal nazv ''Blissymbolika'' da bi ijedny istraživatel ne mogł plagirati njegov sistem symbolov.

Od 1960-ih/1970-ih, Blissymboly postali popularni kao metoda za učenje invalidnyh ljudij komunikaciji.
V 1971, Shirley McNaughton začela pionirsky program v [[Ontario]] Centru za Obolěle Dzieci (OCCC), naměreny na dzieci s [[cerebralna paraliza|cerebralnom paralizom]], iz pristupa [[povećavajuća i alternativna komunikacija|povećavajuće i alternativne komunikacije]] (AAC). Podle [[Arika Okrent|Arike Okrent]], Bliss často žalil o načinu na ktory učitelji v OCCC koristili symbole, v odnosu na proporcije symbolov i druge otazky: na pr., koristili &quot;fancy&quot; terminy jako &quot;imenice&quot; i &quot;glagoly&quot;, da bi opisali to čo Bliss nazval &quot;stvari&quot; i &quot;dělaja&quot;.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot;&gt;Okrent, Arika (2009), ''In the land of invented languages''. New York : Spiegel &amp; Grau. pp. 175–6. {{ISBN|978-0-385-52788-0}}.&lt;/ref&gt; (2009, p.&amp;nbsp;173-4).
Konačny cilj OCCC programa był koristati Blissymboly jako praktičny način da bi naučili dzieci izražati se v svojem materinskom języku, pošto Blissymboly davali vizualne ključe za razuměti smysl anglijskyh slov, posebno apstraktnyh slov.

V ''Semantografiji'', Bliss ne był dal sistematičny skup definicij za svoje symbole (byl provizorny slovničny indeks umesto toga &lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, pp.&amp;nbsp;827–67)), tako da je tim McNaughtonove často mogł interpretirati odredjeny symbol na način ktory Bliss pozdněje kritizoval kao &quot;pogrešnu interpretaciju&quot;. Na pr., oni mogli interpretirati paradajz kao povrće —podle anglijskoj definiciji paradajza— iako idealny Blissymbol povrća był ograničeny od Blissa samo na povrća rastuća pod zemjom. Konačno, osoblje OCCC modifikovalo i adaptovalo Blissov sistem da bi go učinilo mostom do anglijskogo języka.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, p.&amp;nbsp;189) Blissove žalbe o tom že njegove symbole &quot;zloupotrebjavaju&quot; v OCCC postale tak intenzivne že direktor OCCC rekl Blissu, na njegovoj posjeti v 1974, da se nikada ne vrati. Ipak, v 1975, Bliss dal ekskluzivnu světovu licenciju, za upotrebu s invalidnymi dziećmi, novoj Blissymbolics Communication Foundation diretovanoj od Shirley McNaughton (pozdněje nazvane Blissymbolics Communication International, BCI). Ipak, v 1977, Bliss trvdil že ta dohoda była prekršena tako že był lišen efektivnogo nadzora nad svojim simbolnim sistemom.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot;/&gt;

Podle Okrent (2009, p.&amp;nbsp;190), był konačny period konflikta, kako Bliss činil stalne kritike McNaughtonove često praćene izvinjenjami.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Bliss konačno privel svoje advokate nazad u OCCC, dostigavši dogovor:

{{Citatny blok| 1982, OCCC dobil ekskluzivnu, neotkazivu i vječnu licenciju za upotrebu Blissymboliky, a on [Bliss] dobil $160.000. Easter Seals, dobrotvorna fundacija .... platila je dogovor. .... Bliss potrošil novac na veliku publikaciju svojego vlastitogo priručnika za učenje Blissymbolov.&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; (2009, pp. 192–4)}}

{{-|Communication International}}teper tvrdi da ima ekskluzivnu licenciju od Blissa, za upotrebu i publikaciju Blissymbolov za osobe s komunikacijnymi, językovymi i učebnymi trudnostami.&lt;ref name=&quot;Stott-1997&quot; /&gt;

Blissymbolova metoda była koristana v Kanadě, Švedskoj, i několiko drugih državah. Praktikanti Blissymboliky (to jest, terapeuti govora i języka te koristatelji) tvrdě že nektory koristatelji ktory su se naučili komunikovati s Blissymbolikom nalaze łatvěje naučiti čytati i pisati tradicionalnu ortografiju v lokalnom govornom języku nego koristatelji ktory ne znaju Blissymboliku.

== Pitanje govora==

Za razliku od podobnyh konstruovanyh językov kao [[AUI (konstruovany język)|aUI]],&lt;ref name=&quot;Okrent-2009&quot; /&gt; Blissymbolika byla zamišljena jako pisany język bez fonologije, na premisi že &quot;medźujęzykova komunikacija se pretežno provodi čytanjem i pisanjem&quot;. Ipak, Bliss sugeroval že skup medžunarodnyh slov może być prijat, tako da &quot;neka vrsta govornogo języka może być ustanovjena – jako pomoć pri putovanju jedino&quot;.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p.&amp;nbsp;89–90).

Da li Blissymbolika predstavlja [[negovorny język]] je kontroverzno pitanje, bez obzira na jeje praktičnu korist. Nektery lingvisti, jako [[John DeFrancis]]&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1984), ''The Chinese language : fact and fantasy''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-0866-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;DeFrancis, John (1989), ''Visible speech : the diverse oneness of writing systems''. Honolulu : University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1207-7}}.&lt;/ref&gt; i [[J. Marshall Unger]]&lt;ref name=&quot;Unger-2004&quot;&gt;{{cite book |author = Unger, J. Marshall |title = Ideogram: Chinese characters and the myth of disembodied meaning |url = https://books.google.com/books?id=fRqKreZFVTYC&amp;pg=PA26 |access-date = 25 July 2011 |year = 2004 |publisher = University of Hawaii Press |isbn = 978-0-8248-2760-1 |pages = 14, 16, 26 }}&lt;/ref&gt; argumentovali že istinske ideografične sisteme pisanja s istymi sposobnostami jako [[prirodne języky]] ne egzistujut.

== Gramatika==

Gramatika Blissymbolov je bazovana na odredjenoj interpretaciji prirode, děljeći ju na materiju (materijalne stvari), energiju (dělaja), i ljudske vrednote (mentalne evaluacije). V prirodnom języku, one by dale mesto odgovarajuće [[imenica]]m, [[glagol]]om i [[prěvjesnik]]om. V Blissymbolih, one su označene odgovarajuće malym kvadratnym symbolom, malym koničnym symbolom, i malym V ili obrnutym konusom. Te symbole mogu być postavljene nad vsaky drugi symbol, pretvarajući go odgovarajuće v &quot;stvar&quot;, &quot;dělaje&quot;, i &quot;evaluaciju&quot;:

{{Citatny blok| manifestacije našego světa mogu być klasifikovane na materiju, energiju, i...silu uma. '''Materija''' je simbolizovana kvadratom da bi označila že struktura materije nije haotična...Symbol za '''energiju''' označava...prvobytno dělaje našej planety, izbacivanje vulkanskyh konusov...Symbol za ljudsku '''evaluaciju'''...sugerira konus stojeći na svojoj tački, položaj ktory je v fizici nazvan ''[[labilnost|labilny]]'' [sklon pasti, nestabilny]....Vse slova odnoseće se na stvari i dělaja odnose se na nešto realno, čo egzistuje izvan našego mozga. Ale ljudske evaluacije...zavise od uma vsakogo individua.&lt;ref name=&quot;Bliss-1965&quot; /&gt; (1965, p. 42-43)}}

Kogda symbol nije označen ijednym od tri gramatična symbola (kvadrat, konus, obrnuty konus), on może se odnositi na nematerijalnu stvar, [[gramatična čestica|gramatičnu česticu]], itd.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mind.jpg|um
Bliss - think.jpg|mysliti
Bliss - thoughtful.jpg|zamišljeny
Bliss - brain.jpg|mozog
Bliss - brains.jpg|mozgy
&lt;/gallery&gt;

== Priměry==

Symbol [[File:Blissymbolics.svg|15px|class=skin-invert-image]] predstavlja izraz &quot;světovy język&quot;, ktory był prvym probnym nazvom za Blissymboly. On kombinuje symbol za &quot;orudje pisanja&quot; ili &quot;pero&quot; (linija nagnuta, jako pero ktore se koristi) s symbolom za &quot;svět&quot;, ktory zasebno kombinuje &quot;zemju&quot; ili &quot;zemlju&quot; (horizontalna linija dole) i jeje odgovarajući derivat &quot;nebo&quot; (horizontalna linija gore).
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - sky.jpg|nebo
Bliss - ground.jpg|zemja
Bliss - world.jpg|svět
Bliss - pen.jpg|pero
Bliss - Bliss.jpg|Blissymboly
&lt;/gallery&gt;
Tako svět może być viden jako &quot;to čo je medźu zemjom i nebom&quot;, a &quot;Blissymboly&quot; jako &quot;orudje pisanja za izražavanje světa&quot;. To je jasno odlično od symbola za &quot;język&quot;, ktory je kombinacija &quot;ust&quot; i &quot;uha&quot;. Tako prirodne języky su pretežno oralne, dok Blissymboly je samo sistem pisanja baveći se semantikom, ne fonetikom.

== Nazvy držav==
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - Egypt.jpg|Egypt
Bliss - Greece.jpg|Grěcija
Bliss - Ireland.jpg|Irska
Bliss - Israel.jpg|Izrael
Bliss - Russia.jpg|Rusija
Bliss - UK.jpg|Sjedinjene Kraljevstvo
Bliss - USA.jpg|USA
Bliss- Japan.jpg|Japonska
&lt;/gallery&gt;

== Apstraktne koncepcije==

900 individualnyh symbolov sistema se nazyvaju &quot;Bliss-znaky&quot;; one mogu być &quot;[[ideografične]]&quot; – predstavljajuće apstraktne koncepcije, &quot;[[piktografične]]&quot; – direktna reprezentacija objektov, ili &quot;složene&quot; – u ktoryh dva ili više egzistujućih Bliss-znakov su preklopljene da bi predstavljale novy smysl. Velikost, orientacija i odnos k &quot;nebeskoj liniji&quot; i &quot;zemjskoj liniji&quot; utiče na smysl vsakogo symbola.&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.blissymbolics.org/images/bliss-rules.pdf |title = The Fundamental Rules of Blissymbolics: creating new Blissymbolics characters and vocabulary |date = September 28, 2004 |website = Blissymbolics.org |publisher = Blissymbolics Communication International (BCI) |access-date = 1 January 2014 }} (pp. 7–9)&lt;/ref&gt; Jedna koncepcija se nazyva &quot;Bliss-slovo&quot;, ktore może se sastojati od jednego ili više Bliss-znakov.
&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - love.jpg|ljubov
Bliss - happiness.jpg|ščestje
Bliss - welcome.jpg|vitajte
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - mouth.jpg|usta
Bliss -ear.jpg|uho
Bliss - language.jpg|język
&lt;/gallery&gt;
V više-znakovnyh Bliss-slovah, glavny znak se nazyva &quot;klasifikator&quot; ktory &quot;označava semantičku ili gramatičku kategoriju ktorej Bliss-slovo pripada&quot;. K tomu mogu być dodane Bliss-znaky jako prefiksy ili suffixy nazvane &quot;modifikatory&quot; ktore izměnjaju smysl prvogo symbola. Dalšny symbol nazvany &quot;indikator&quot; może być dodan nad jednym od znakov v Bliss-slově (typicky klasifikatorom); one su koristane jako &quot;gramatične i/ili semantične markery&quot;.&lt;ref&gt;Rules of Blissymbolics pp. 11–18&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center skin-invert-image&quot;&gt;
Bliss - I 1.jpg|Ja
Bliss - want.jpg|htěti
Bliss - walk.jpg|idti
Bliss - airport.jpg|aeroport
&lt;/gallery&gt;
Rečenica &quot;''Ja hoču idti na aeroport.''&quot; pokazuje několik svojstv Blissymboliky:
{| class=&quot;wikitable skin-invert-image&quot;
|-
!symbol !!objasnjenje
|-
|[[file:Bliss - I 1.jpg|60px]]||Zaimennik &quot;Ja&quot; je tvoreny od Bliss-znaka za &quot;osobu&quot; i broja 1 (prva osoba). Koristeći broj 2 by dalo symbol za jedinno &quot;Ty&quot;; dodajući indikator množiny (maly križ na vrhu) by proizvelo zaimenniky &quot;My&quot; i množinne &quot;Vy&quot;.
|-
||[[file:Bliss - want.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;htěti&quot; sadrži srce ktore simbolizuje &quot;osjećanje&quot; (klasifikator), plus [[Wikt:serpentinska|serpentinsku]] liniju koja simbolizuje &quot;ogen&quot; (modifikator), i indikator glagola (nazvan &quot;dělaje&quot;) na vrhu.
|-
|[[file:Bliss - walk.jpg|60px]]||Bliss-slovo za &quot;idti&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;noga&quot; i indikatora glagola.
|-
||[[file:Bliss - airport.jpg|100px]]||Bliss-slovo za &quot;aeroport&quot; je sastavjeno od Bliss-znaka za &quot;dom&quot; (klasifikator) i &quot;avion&quot; (modifikator); &quot;avion&quot; je složeny znak sastavjeny od &quot;kolo&quot; i &quot;krydła&quot;.
|}

== K medžunarodnoj standardizaciji pisma==

{{More citations needed section|date=October 2014}}
Blissymbolika byla koristana v 1971 da bi pomogla dziećom v Ontario Crippled Children's Centre (OCCC, teper [[Holland Bloorview Kids Rehabilitation Hospital]]) v [[Toronto|Torontu]], [[Ontario]], Kanada. Pošto było važno že dzieci vide konzistentne slike, OCCC imalo [[crtač|crtača]] imenom Jim Grice da crta symbole. Oboje Charles K. Bliss i Margrit Beesley v OCCC radili s Gricom da bi osigurali konzistentnost. V 1975, nova organizacija nazvana Blissymbolics Communication Foundation diretovana od Shirley McNaughton vodila ovaj napor. Tokom godin, ta organizacija měnila svoje ime na Blissymbolics Communication Institute, [[Easter Seals (Canada)|Easter Seal]] Communication Institute, i konačno na Blissymbolics Communication International (BCI).

BCI je medžunarodna skupina ljudij ktora děluje kao autoritet za [[standardizacija|standardizaciju]] Blissymboličkogo języka. Ona je prijala odgovornost za vsake ekstenzije Blissymboličkogo języka tak jako za vsako održavanje potrebne za język. BCI je koordinirala upotrebu języka od 1971 za povećavajuću i alternativnu komunikaciju. BCI je dobil licenciju i autorska prava putem pravnyh dogovorov s Charlesom K. Blissom v 1975 i 1982. Ograničenje broja Bliss-znakov (teper je oko 900) je vrlo korisno da bi pomoglo korisničkoj zajednici. Takodje pomaže pri implementaciji Blissymboliky koristeći tehnologiju jako kompjutory.

V 1991, BCI publikoval referentny vodič &lt;ref&gt;Wood, Storr, &amp; Reich (1992) ''Blissymbol Reference Guide''. Toronto: Blissymbolics Communication International. {{ISBN|0-9690516-9-7}}.&lt;/ref&gt; sadržajući 2300 slovnyh jedinic i detaljne pravila za grafički dizajn dodatnyh znakov, tako da su utvrdili prvy skup odobrenyh ''Bliss-slov'' za opću upotrebu.
[[Standards Council of Canada]] potom sponsoriral, 21 janvara 1993, registraciju kodovanogo znakovnogo skupa za upotrebu v ISO/IEC 2022, v [[ISO-IR]] medžunarodnom registru kodovanyh znakovnyh skupov.
Poslě mnogo let zahtěvov, Blissymboličky język był konačno odobren jako kodovany język, s kodom {{mono|zbl}}, u [[ISO 639-2]] i [[ISO 639-3]] standardih.

Propozicija byla postavljena od [[Michael Everson|Michaela Eversona]] za Blissymboličko pismo da bude inkludovano v [[Univerzalny Znakovny Skup|Univerzalny Znakovny Skup]] (UCS) i kodovano za upotrebu s [[ISO/IEC 10646]] i [[Unicode]] standardami.&lt;ref name=&quot;Everson-1998&quot;&gt;[[Michael Everson|Everson, Michael]] (1998). [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Encoding Blissymbolics in Plane 1 of the UCS.] Retrieved 19 October 2011.&lt;/ref&gt; BCI by sodelovalo s Unicode Tehničnym Komitetom (UTC) i ISO Radnom Grupom.
Proponovano kodovanje ne koristi leksički model kodovanja koristany v egzistujućem ISO-IR/169 registriranom znakovnom skupu, ali umesto toga primenjuje Unicode i ISO model znak-glif na ''Bliss-znakovny'' model već prijaty od BCI, pošto bi to značajno smanjilo broj potrebnyh znakov.{{citation needed|date=October 2014}} Bliss-znaky mogu teper być koristane na kreativny način da bi stvorili mnogo novyh proizvoljnyh koncepcij, okružujući izumjene slova s posebnymi Bliss indikatorami (podobno interpunkciji){{citation needed|date=October 2014}}, nešto čo ne było moguće v ISO-IR/169 kodovanju.

Však, do kraja 2009, Blissymboličko pismo ne było kodovano v UCS. Nekotora pitanja su još bez odgovora, kao inkluzija v BCI repertoaru nektoryh znakov (teper oko 24) ktore su već kodovane v UCS (kao cifry, interpunkcijski znaky, razmaky i nektory markery), ale čija unifikacija może izazvati probleme zbog vrlo strogih grafičkih rasporedov zahtěvanyh od publikovanyh Bliss referentnyh vodičov.{{citation needed|date=October 2014}} Pored toga, metriky znakov koriste posebny raspored gdźe obična [[osnovna linija|osnovna linija]] se ne koristi, a ideografičny em-kvadrat nije relevantny za Bliss-znakovne dizajne ktore koriste dodatne &quot;zemjne linije&quot; i &quot;nebesne linije&quot; da bi definovale kompozicijny kvadrat.
Nekotora pisma podržavajuća BCI repertoar su dostupna i upotrebljiva s tekstami kodovanymi s [[Private Use Area|privatno-upotrebnimi dodjelami]] (PUA) v UCS. Ale jedino privatno BCI kodovanje bazovano na ISO-IR/169 registraciji je dostupno za tekstovnu razměnu.

== Također vidźte==
* {{annotated link|Bété syllabary|Bété sylabarij}}
* {{annotated link|Chinese characters|Kitajski znaky}}
* {{annotated link|Egyptian hieroglyphs|Egipatski hijeroglify}}
* {{annotated link|Esperanto}}
* {{annotated link|iConji}}
* {{annotated link|Isotype (picture language)|Izotip}}
* {{annotated link|Kanji}}
* {{annotated link|Pictogram|Piktogram}}
* {{annotated link|sitelen pona}}
* {{annotated link|LoCoS (language)|LoCoS}}
* {{annotated link|Unifon}}

== Referencije==
{{Iztočniky}}

== Eksterny linky==
{{commons category}}
* {{official website|http://www.blissymbolics.org/}}
** [http://www.blissymbols.co.uk/ Blissymbol Communication UK]
* [https://www.crockford.com/lesson1.pdf Uvod v Blissymboly] ''(PDF fajl)''
* [https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf Standardny dvobajtovy kodovany znakovny skup za Blissymboly] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125155848/https://www.itscj.ipsj.or.jp/iso-ir/169.pdf |date=2020-11-25 }}, iz ISO-IR medžunarodnogo registra znakovnyh skupov, registracijski broj 169 (1993-01-21).
* [[Michael Everson]]ov [http://std.dkuug.dk/JTC1/SC2/WG2/docs/n1866.pdf Prvy proponovany kod v Unicode i ISO/IEC 10646 za Blissymboličke znaky], bazovany na dekompoziciji ISO-IR/169 repertoara.
* [https://www.unicode.org/L2/L2023/23138-n5228-blissymbols.pdf Preliminarna propozicija za kodovanje Blissymbolov (WG2 N5228)]
* [https://www.wnycstudios.org/podcasts/radiolab/segments/257194-man-became-bliss Radiolab program o Charlesu Blissu] – Emitovano decembar 2012 – dio o Charlesu Blissu počinje poslě 5 minut i je oko 30 minut dug.

{{Umětne jezyky}}
{{list of writing systems}}
{{Authority control}}

[[Category:Inženjerske języky]]
[[Category:Pomoćne i edukativne uměle skripty]]
[[Category:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Category:Piktogramy]]
[[Category:Povećavajuća i alternativna komunikacija]]
[[Category:Sistemy pisanja uvedene v 1940-ih]]
[[Category:1949 introdukcije]]
[[Category:Konstruovane języky]]
[[Category:Konstruovane języky uvedene v 1940-ih]]</text>
      <sha1>7csr98ahl2dp5wapc42ia5v7oc5oe3f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Interglossa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6021</id>
    <revision>
      <id>45392</id>
      <timestamp>2026-08-10T15:53:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Short description|Konstruovany język}} {{Kartka jezyk |name=Interglossa |creator=[[Lancelot Hogben]] |created=1943 |setting=[[medžunarodny pomoćny język]] |fam2=[[Medžunarodny pomoćny język|pomoćny język]] |posteriori=[[Latina]] i [[Grčky język|Grčky]] |iso3=igs |glotto=inte1261 |glottorefname=Interglossa }}  '''Interglossa''' (dosl. &quot;medźu + język&quot;) je [[konstruovany język]] razvijeny od biologa [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]] b...»</comment>
      <origin>45392</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37825" sha1="2eol520i72hwnmmaan9b0c84m1qht8q" xml:space="preserve">{{Short description|Konstruovany język}}
{{Kartka jezyk
|name=Interglossa
|creator=[[Lancelot Hogben]]
|created=1943
|setting=[[medžunarodny pomoćny język]]
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język|pomoćny język]]
|posteriori=[[Latina]] i [[Grčky język|Grčky]]
|iso3=igs
|glotto=inte1261
|glottorefname=Interglossa
}}

'''Interglossa''' (dosl. &quot;medźu + język&quot;) je [[konstruovany język]] razvijeny od biologa [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]] během [[Druga světova vojna|Druge světove vojny]], jako pokus da se medžunarodny leksikon nauky i tehnologije, hlavně grčkogo i latinskogo původu, stavi do języka s čisto [[izolujući język|izolujućom]] gramatikom. Interglossa byla publikovana v 1943 jako ''samo nacrt pomoćnogo języka''.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot;&gt;Hogben, Lancelot (1943). ''[https://sites.google.com/site/interglossa1943/home Interglossa. A draft of an auxiliary for a democratic world order, being an attempt to apply semantic principles to language design]''. Harmondsworth, Middlesex, Eng. / New York: Penguin Books. OCLC 1265553.&lt;/ref&gt; Hogben priměnil semantične principy da bi poskytl redukovany slovnik od něco više 880 slov, ktory może dostatočiti za osnovnu konverzaciju medźu narodami različne nacionalnosti.

Potomok Interglosse je [[Glosa]] (1970–), ktora je rozširila i izměnila slova języka.

== Historija==

V 1943 Hogben publikoval ''Interglossa: A draft of an auxiliary for a democratic world order''. Jako profesor, Hogben był videl kako težko je bilo studentom da zapamtaju terminy biologije, jer oni byli slabo znajomy s etimologiju i klasičnymi języky. Tako je počel im pokazivati medžunarodne grčke i latinske korjene tyh terminov da bi pomogli njihovoj paměti. Počel je sastavjati slovnik, a pozdněje, během Druge světove vojny v Birminghamu, razvil je nektory smernice syntaxe, tako dovŕšivši nacrt novogo pomoćnogo języka posebno bazovanogo na leksikonu moderne nauky:
{{Quote|Zatože prirodna nauka je ''jedina'' postojeća forma ljudske kooperacije na planetarnoj skali, ljudi nauky, ktory se moraju obraćati na žurnaly publikovane v mnogih językih za potrebne informacije, su oštro svědomi že babel jezykov je socialny problem prve veličiny. Ljudi nauky, više nego drugi, imaju na svojih prstih medžunarodny slovnik ktory već postoji (...)|Hogben (1943, p. 7)}}

Konačno, Hogben se uvěřil že taky pomoćny język izgleda da je potrebny više nego ikada prije, tako je odlučil publikovati svoj predlog, trvdivši da je to prosto nacrt:
{{Quote|Dobry razlog za publikovanje ovogo nacrta je że povojny svět może być zrely, kao nikada prije, za priznanje potreby za lěkom ktory toliko drugih je tražilo. Kogda potreba postane artikulirana, bude relativno prosto za medžunarodny komitet (...).&lt;br /&gt;(...) autor skromno predaje ovaj prvy nacrt v nadeji že čitatelji budou predlagati sugestije i konstruktivne kritiky kao osnovu za nešto lěpše. To nije učebnik za početnika.|Hogben (1943, p. 7)}}

Interglossa może być vidźena kao nacrt svojego potomka - pomoćnogo języka [[Glosa]],&lt;ref&gt;[http://www.glosa.org/en/history.pdf Glosa Education Organisation (GEO) (2006). History behind Glosa. (pdf)]&lt;/ref&gt; ktory je dělno izměnil i rozširil leksikon.

== Alfabet i izgovor==

Interglossa ima [[latinski alfabet|latinski alfabet]] koristeći 26 bukv [[ISO osnovny latinski alfabet|ISO osnovnogo latinskogo alfabeta]] bez diakritiky.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin:1em auto;&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
| colspan=&quot;26&quot; | '''[[Velike bukvy]]'''
|-
|width=1%|[[A]]||width=1%|[[B]]||width=1%|[[C]]||width=1%|[[D]]||width=1%|[[E]]||width=1%|[[F]]||width=1%|[[G]]||width=1%|[[H]]||width=1%|[[I]]||width=1%|[[J]]||width=1%|[[K]]||width=1%|[[L]]||width=1%|[[M]]||width=1%|[[N]]||width=1%|[[O]]||width=1%|[[P]]||width=1%|[[Q]]||width=1%|[[R]]||width=1%|[[S]]||width=1%|[[T]]||width=1%|[[U]]||width=1%|[[V]]||width=1%|[[W]]||width=1%|[[X]]||width=1%|[[Y]]||width=1%|[[Z]]
|-
| colspan=&quot;26&quot; | '''[[Male bukvy]]'''
|-
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s||t||u||v||w||x||y||z
|-
| colspan=&quot;26&quot; | '''[[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]'''
|-
|[[otvorena prednja nezaokruglena vokala|a]]
||[[zvučna bilabialna ploziva|b]]
||[[bezzvučna velarna ploziva|k]]
||[[zvučna alveolarna ploziva|d]]
||[[poluzatvorena prednja nezaokruglena vokala|e]]
||[[bezzvučna labiodentalna frikativa|f]]
||[[zvučna velarna ploziva|g]]
||[[bezzvučna glotalna frikativa|h]]
||[[zatvorena prednja nezaokruglena vokala|i]]
||[[palatalni aproksimant|j]]
||[[bezzvučna velarna ploziva|k]]
||[[alveolarni bočni aproksimant|l]]
||[[bilabialna nazala|m]]
||[[alveolarna nazala|n]]
||[[poluzatvorena zadnja zaokruglena vokala|o]]
||[[bezzvučna bilabialna ploziva|p]]
||[[bezzvučna velarna ploziva|k]]
||[[alveolarni tap|r]]
||[[bezzvučna alveolarna sibilanta|s]]
||[[bezzvučna alveolarna ploziva|t]]
||[[zatvorena zadnja zaokruglena vokala|u]]
||[[zvučna labiodentalna frikativa|v]]
||[[zvučni labio-velarni aproksimant|w]]
||[[bezzvučna velarna ploziva|k]][[bezzvučna alveolarna sibilanta|s]]
||[[zatvorena prednja nezaokruglena vokala|i]]
||[[zvučna alveolarna sibilanta|z]]
|}

Većina bukv alfabeta se izgovara shodno simbolom [[medžunarodny fonetičny alfabet|medžunarodnogo fonetičnogo alfabeta]], s slědujućimi izuzecami:
::'''y''' je ekvivalentno /i/.
::'''c''' i '''q''' su ekvivalentne /k/.
::'''ph, th, ch, rh''', imaju shodno vrednost /f/, /t/, /k/, /r/.
::Početno '''x''' je /z/, inače /ks/.
V slědujućih početnih kombinacijah konsonantov, prvy element je němy: c'''t-''', g'''n-''', m'''n-''', p'''n-''', p'''s-''', p'''t-'''.
{{Quote|Te pravila ne dopuštaju žádne neskladnosti. Neudobnost imanja několiko anomalij ktore idu u deset redov štampe je daleko manja nego nedostatak ktory by wynikł iz mutilacije korjenov preko vizualnogo razpoznavanja.|Hogben (1943, p. 30)}}

[[Naglasak|Naglasak]] je obično na ''predzadnjoj'' sylabě, na pr. ''bill'''e'''ta'' (bilet), ''n'''e'''sia'' (ostrov). Ako se slovo konča na dvě vokale ('''-io, -ia,''' itd.), one mogu zvučati kao diftong. Ale Hogben radje zadržava [[hiatus (lingvistika)|hiatus]], trvdivši że naglasak v ''n'''e'''sia'' je na ''trećoj od konca'' sylabě (tako analizirano kao ''nE-si-a'', ne *''nE-sia'').

== Časti řeči==

Klasifikacija ''časti řeči'' relevantna za izolujući język ne bi slědila kategorije odgovarajuće fleksijskomu sistemu indo-evropske grupy. Vokabuly ''Interglosse'' mogu być klasifikovane po funkciji pojedinyh vokabul v &quot;''krajině rečenice''&quot;&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;32-3):
* '''Imenice''' (položky no. 483 do 860; i no. 874 do 880; dodatno no. 881 do 954): Imena za konkretne stvari. Vsaka od njih może delovati kao prěvjesnik, kao što se sve više dogadja v anglijskom. Priměry (iz dole navedenogo teksta): ''crati'' (vlada), ''geo'' (zemja), ''pani'' (hlěb), ''parenta'' (roditelj), ''urani'' (nebo).
** Časti těla (no. 483 do 550)
** Zoološki i botanički termini (no. 551 do 630)
** Geografična imena (no. 631 do 668)
** Hrana, Obleka i Naměštaj (no. 669 do 702)
** Arhitekturni termini; Formy i Jednotky (no. 703 do 732)
** Instrumenty (no. 733 do 783)
** Supstance i Proizvedene stvari (osim Hrane i Obleky) (no. 784 do 808)
** Ljudske stvari (no. 809 do 860)
* Postoji skup '''općih imenic''' (no. 47 do 60) koristanyh v složenicah. Priměry: ''-pe'' [iz ''persona''] (osoba), ''dirigo-pe'' (vozitelj, pilot), ''tene-pe'' (čuvar), ''pan-pe'' (vsaky).
* &quot;'''Pojačivači'''&quot; (no. 141 do 462; i no. 862 do 873): Apstraktne slova, od ktoryh vsako może zauzeti mesto imenice, prěvjesnika ili odgovarajućego prislova. Priměry: ''accido'' (dogadjaj, stvarny, -ost, itd.), ''demo'' (populacija), ''dirigo'' / ''controlo'' (směr, kontrola, itd.), ''dyno'' (moc, -ny, itd.), ''eu'' (dobry, -ost, dobro, itd.), ''famo'' (reputacija, slava), ''eu-famo'' (dobra slava, slava, itd.), ''libero'' (slobodny, -ost), ''malo'' (zlo), ''nomino'' (ime), ''offero'' (ponuda, -anje), ''pardo'' (oproštenje, oprostiti), ''revero'' (poštujući, poštovanje).
**Něktory od nich deluju kao '''mestne ili vremenske čestice''' (no. 61 do 101). Priměry: {{lang|igs|a(d)}} (k, prema), ''apo'' (od, dalje od, itd.), ''di'' (dan, dnevno, na (dan...), itd.), ''epi'' (na), ''in'' (v, vnutrenji, itd.), ''tem'' (vreme, dok, itd.).
**Něktory od nich deluju kao '''asocijativne čestice''' s dodatnym značenjem kao predlogy i/ili vezniky (no. 102 do 128). Priměry: ''causo'' (uzrok, zatože, itd.), ''de'' (od, v odnosu na, itd.), {{lang|igs|harmono}} (harmonija, shodno, itd.), ''hetero'' (različny, za razliku, inače, itd.), ''homo'' (podobny, -no, kao), ''metro'' (měra, ukoliko, itd.), ''plus'' (dodatak, -ny, dodatno, i, itd.), ''tendo'' (cilj, volja, da bi, itd.).
**Něktory od nich deluju kao pomoćne glagoly (no. 129 do 140). Priměr: ''volo'' (volja, želja, željeti, htjeti).
* &quot;'''Glagoloidy'''&quot; (no. 463 do 482): Imena procesov i stanj. Priměry: ''acte'' (delati, činiti, itd.), ''date'' (dati, itd.), ''dicte'' (reći, izraziti, itd.), ''gene'' (dobiti, itd.), ''habe'' (imati, itd.), ''tene'' (držati, itd.). Oni ne mogu delovati kao glagol, na pr.: ''plu malo acte'' (zla djela, gřěhy).
**Oni mogu tvoriti prirodne kombinacije s apstraktnymi slovami, analogne takym [[Basic English]] konstrukcijam. Priměry: ''acte dirigo'' (upravljati, kontrolovati, itd.), ''acte malo'' (činiti zlo, gřešiti, sagrěšiti), ''acte pardo'' (oprostiti), ''date libero'' (dati slobodu, osloboditi), ''dicte petitio'' (reći prosbu, prositi), ''dicte volo'' (željeti, itd.), ''habe accido'' (dogoditi se, itd.).
* &quot;'''Pseudonimy'''&quot; (no. 1 do 11): Oni funkcionuju i kao zaimenniky i kao ekvivalenti za imenice ili za odgovarajuće prěvjesniky. Priměry: ''na'' (my, nas, naš), ''mu'' (oni, ty, itd. (množestvo)), ''su'' (ktory... (odnosny zaimennik kogda je podmet)), ''tu'' (ty, tebe, tvoj, vy, vaš).
* Upitne, Zapovědne, Odricne i Poredbene '''Čestice''' (no. 41 do 46), dvě od ktoryh dozvoljuju pitanje, prosbu ili zapověd bez odstupanja od neproměnlivogo slovnogo obrasce. Priměry: {{lang|igs|no(n)}} (ne, ne!), ''peti'' (prosba). Dok ''peti'' je kratky način za izražavanje uljudne zapovědi, ''dicte petitio'' biłby ceły izraz.
**V dole navedenom tekstu, izraz ''dicte volo'' może być ekvivalentan anglijskomu subjunktivu: ''Na dicte volo; tu Nomino gene revero'' : ''nech je svęte tvoje ime.''
* '''Členy''' (no. 12 do 40): Opće slova i čislovniky ktore imaju funkciju predikacije množitve ili inače v odnosu na imenične ekvivalenty (vsě ktore su neproměnlive kao anglijsko ''sheep''). Priměry: ''pan'' (vsě), ''plu'' (něktory, několiko, ty), ''u''(''n'') (jedny, bilo ktory, ty).

== &quot;Krajina rečenice&quot;==

Za lako razpoznavanje, język bez fleksij może profitirati od dvě typy pokazateljev &quot;''krajine rečenice&quot;:'' ''členy'' (vidi &quot;Časti řeči&quot;), i ''terminaly'' (to jest, konačne vokale):
*'''Imenice''' se končaju na '''-a''' ili '''-i'''. (Izuzetki su: {{lang|igs|geo, cardo, acu, occlu, bureau, computo}}).
*&quot;'''Pojačivači'''&quot; se končaju na '''-o'''. (Izuzetki su: ''anni, di, hora, post, pre, tem, ad, contra, epi, ex, extra, in, inter, para, littora, peri, tele, trans, anti, de, minus, per, plus, syn, vice'').
*&quot;'''Glagoloidy'''&quot; se končaju na '''-e'''.
*&quot;'''Pseudonimy'''&quot;, inače, se ne končaju na posebny terminal: {{lang|igs|mi, tu, na, an[dro]}}, {{lang|igs|fe[mina]}}, {{lang|igs|re, pe[rsona]}}, {{lang|igs|mu[lti]}}, {{lang|igs|auto, recipro, su[bject]}}.
Hogben preferira da ima ovaj broj izuzetkov umesto ''nedostatka mutilacije znajomogo medžunarodnogo korjena ili preteranogo podaljšanja slova''.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;37)

== Sintaksa==

Interglossa je čisto izolujući język kao [[Činsky język|Činsky]], nezavisan od suffixov, ni fleksijskih ni derivacijskih, ali koristi vrstu složenic čiji drugi komponent je monosylabična imenica. Kao u činskom (i anglijskom), složene imenice su esencijalne, a tako je i kontekst. Po Hogbenu, takve složene imenice mogu być ''samo-razumlive'' ako uzmemo u obzir njihov občny kontekst upotrebe &lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;21).

Interglossa poskytuje minimalnu gramatiku s serijom sintaktičkih pravil, ali se razlikuje od občne gramatike fleksijsko-aglutinativnih jezykov kao [[Indo-evropske języky|Indo-evropske]]:
{{Quote|Neizběžno, nalazimo se gravitirajući dalje od gramatičkogo obrasce Arijanske [Indo-evropske] porodice k univerzalnijemu idiomu s osobinami občnymi za činsky. Rezultat je da učenje tako dizajniranogo języka je živo treniranje v jasnom myšlenju vrste ktoru vsaky może koristno poduzeti. U stvari, gramatika ''Interglosse'', kao što je u velikoj měri istina za [[Basic English]], je semantika.|Hogben (1943, p. 24) }}

== Leksikon==

Za razliku od drugih pomoćnyh jezykov, Hogbenova Interglossa teži da prihvati medžunarodne slova iz grčkogo, zbog intenzivne ''infiltracije grčkih korjenov u svakodnevny život'', ktore dolaze iz moderne nauky i tehnologije. Na pr.: mikroba, mikrofon, telefon, itd.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;30).
Ipak, veliky děl leksikona je latinskogo původu. Sam termin ''Inter-glossa'' je sastavljen iz latinskogo ''inter'' i grčkogo ''glossa''. Ponekad Hogben koleba izmedźu grčkogo i latinskogo, i predlaga parove ekvivalentnyh synonym (na pr. ''hypo'' i ''infra'', ''soma'' i ''corpora''), za eventualny medžunarodny komitet da odluči medźu njimi.
{{Quote|Masovno opažanje na osnovu upitnikov poslanyh različnym grupam ljudij različne nacionalnosti bi razřešilo ktore slova u svakoj kategoriji imaju pravo na ''prvy rang''.|Hogben (1943, p.15-16)}}

V 1943 Hogben najavil pripremu dodatnogo sveska, ''A short English-Interglossa Dictionary''. Izgleda da ovaj svezak zapravo nije publikovan. Jeje rukopis se čuva medźu Hogbenovymi papírami na [[Univerzitetu u Birminghamu]],&lt;ref&gt;[http://calmview.bham.ac.uk/Record.aspx?src=DServe.Catalog&amp;id=XUS11 Catalog record for the papers of Lancelot Hogben], University of Birmingham Special Collections, Cadbury Research Library.&lt;/ref&gt; i był postaven na internet v 2014.&lt;ref&gt;[https://sites.google.com/view/english-interglossa-dict-1943/home English-Interglossa Dictionary (1943)].&lt;/ref&gt;

== Priměrny tekst==

Slěduje [[Oče naš]], v Interglosse &quot;U Petitio de Christi&quot;&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;242):

{|class=&quot;wikitable&quot;
|'''Interglossa verzija:'''
|'''Tekst v grčkom:'''
|'''Anglijska verzija''' (s konačnom [[doksologija|doksologiju]]):
|-valign=&quot;top&quot;
|
Na Parenta in Urani:&lt;br /&gt;
Na dicte volo; tu Nomino gene revero;&lt;br /&gt;
plus tu Crati habe accido;&lt;br /&gt;
plus u Demo acte harmono tu Tendo&lt;br /&gt;
epi Geo homo in Urani;&lt;br /&gt;
Na dicte petitio: Tu date plu di Pani a Na;&lt;br /&gt;
plus Tu acte pardo plu malo Acte de Na;&lt;br /&gt;
metro Na acte pardo Mu; Su acte malo de Na.&lt;br /&gt;
Peti Tu non acte dirigo Na a plu malo Offero;&lt;br /&gt;
Hetero, Tu date libero Na apo Malo.&lt;br /&gt;
Causo Tu tene u Crati plus u Dyno plus un eu Famo&lt;br /&gt;
pan Tem.&lt;br /&gt;
Amen.
|
{{lang|el|Πάτερ ημών ο εν τοις ουρανοίς,&lt;br /&gt;
αγιασθήτω το όνομά Σου,&lt;br /&gt;
ελθέτω η Βασιλεία σου,&lt;br /&gt;
γενηθήτω το θέλημά σου&lt;br /&gt;
ως εν ουρανώ και επί της γης.&lt;br /&gt;
Τον άρτον ημών τον επιούσιον δος ημίν σήμερον,&lt;br /&gt;
και άφες ημίν τα οφειλήματα ημών,&lt;br /&gt;
ως και ημείς αφίεμεν τοις οφειλέταις ημών.&lt;br /&gt;
Και μη εισενέγκης ημάς εις πειρασμόν,&lt;br /&gt;
αλλά ρύσαι ημάς από του πονηρού.&lt;br /&gt;
Ότι σου εστί η βασιλεία και η δύναμις και η δόξα&lt;br /&gt;
εις τους αιώνας.&lt;br /&gt;
Αμήν.}}
|
Oče naš, ktory je na nebesah,&lt;br /&gt;
nech je svęte tvoje ime.&lt;br /&gt;
Nech prijde tvoje kraljevstvo.&lt;br /&gt;
Nech bude tvoja volja,&lt;br /&gt;
na zemji jako na nebu.&lt;br /&gt;
Daj nam danas naš vsakodnevny hlěb,&lt;br /&gt;
i oprosti nam naše gřěhy,&lt;br /&gt;
jako i my oproštavamo onym, ktory gřeše protiv nas,&lt;br /&gt;
i ne uvedi nas u pokušenje,&lt;br /&gt;
ale izbavi nas od zloho.&lt;br /&gt;
Jer tvoje je kraljevstvo,&lt;br /&gt;
i moc, i slava,&lt;br /&gt;
na viky vikov.&lt;br /&gt;
Amen.
|}

== Slovnyk==

Hogben daje čislovany spisok od 880 slov s etimologickymi ključami.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt;(pp.&amp;nbsp;256–82) Nektere položky (oko 100) su pary synonymov, na pr.: ''dirigo'' / ''controlo'' (položka br. 185).&lt;br /&gt;
Hogben takože daje dodatny spisok od 74 medžunarodnyh slov, tako že faktično bi był leksikon od 954.&lt;br /&gt;
Hogben konačno daje alfabetičny spisok (pp.&amp;nbsp;249–56), ktory na žalost ima česte omyłky v čislah položek (tutaj popravjene).&lt;br /&gt;
Sylaby v **pogrubjenom** typě su &quot;generične imenice&quot; koristane v složenih slovah.

{| {{Table|hide|sort}}
|-
! Položka br. !! Slovo
|-
| 483 || abdomini
|-
| 551 || acantha
|-
| 141 || accido
|-
| 784 || acidi
|-
| 463 || acouste
|-
| 142 || acro
|-
| 464 || acte
|-
| 143 || activo
|-
| 733 || acu
|-
| 144 || acuto
|-
| 076 || a(d)
|-
| 180 || adapto
|-
| 145 || adhesio
|-
| 146 || aero
|-
| 147 || aetio
|-
| 809 || agenda
|-
| 455 || aggresso 
|-
| 631 || agri 
|-
| 148 || algo 
|-
| 149 || alieno 
|-
| 102 || allo 
|-
| 633 || alluvia 
|-
| 150 || alto 
|-
| 151 || amico 
|-
| 703 || amorphi 
|-
| 669 || ampulla 
|-
| 552 || amygda 
|-
| 670 || amyla 
|-
| 004 || an 
|-
| 553 || ana 
|-
| 152 || anemo 
|-
| 175 || angio 
|-
| 061 || anni 
|-
| 554 || anseri 
|-
| 077 || antero 
|-
| 785 || anthraci 
|-
| 103 || anti 
|-
| 810 || anthropi 
|-
| 556 || api
|-
| 078 || apo 
|-
| 734 || ara 
|-
| 274 || arbitro 
|-
| 153 || archo 
|-
| 786 || argenta 
|-
| 811 || arma 
|-
| 329 || aromo 
|-
| 154 || arrogo 
|-
| 484 || arthri 
|-
| 812 || arti 
|-
| 735 || artilleri 
|-
| 669 || asci 
|-
| 556 || asini 
|-
| 772 || aspi 
|-
| 155 || assuro 
|-
| 633 || astra 
|-
| 634 || asyla 
|-
| 704 || atria 
|-
| 156 || attendo 
|-
| 334 || attitudo 
|-
| 463 || audie 
|-
| 787 || aura 
|-
| 153 || authorito 
|-
| 009 || auto 
|-
| 557 || avi 
|-
| 736 || axi 
|-
| 737 || baci 
|-
| 635 || baia 
|-
| 705 || balconi 
|-
| 465 || balle 
|-
| 813 || banca 
|-
| 157 || baro 
|-
| 158 || baso 
|-
| 159 || batho 
|-
| 028 || bi 
|-
| 814 || bibli 
|-
| 160 || bibo 
|-
| 815 || billeta 
|-
| 161 || bio 
|-
| 738 || blada 
|-
| 162 || blasto 
|-
| 739 || bomba 
|-
| 079 || boreo 
|-
| 558 || bovi 
|-
| 485 || brachi 
|-
| 163 || bronto 
|-
| 558 || brya 
|-
| 486 || bucca 
|-
| 560 || bulba 
|-
| 816 || bureau 
|-
| 671 || bursa 
|-
| 672 || butyri 
|-
| 673 || caca 
|-
| 674 || cafa 
|-
| 487 || calca 
|-
| 196 || callo 
|-
| 675 || calyci 
|-
| 861 || cambio 
|-
| 561 || cameli 
|-
| 047 || '''ca'''meri 
|-
| 676 || campani 
|-
| 562 || canabi 
|-
| 636 || canali 
|-
| 563 || canceri 
|-
| 564 || cani 
|-
| 488 || cantha 
|-
| 164 || canto 
|-
| 460 || capacito 
|-
| 546 || capilla 
|-
| 817 || capitali 
|-
| 818 || capitula 
|-
| 819 || capsa 
|-
| 165 || captivo 
|-
| 788 || carba 
|-
| 489 || cardia 
|-
| 740 || cardo
|-
| 565 || cari 
|-
| 682 || carni 
|-
| 566 || carpa 
|-
| 490 || carpi 
|-
| 637 || carta 
|-
| 874 || cartoni 
|-
| 617 || casea 
|-
| 166 || catalyso 
|-
| 741 || catena 
|-
| 548 || cauda 
|-
| 567 || caula 
|-
| 104 || causo 
|-
| 167 || cavito 
|-
| 168 || celebro 
|-
| 169 || celero 
|-
| 037 || centi 
|-
| 706 || centra 
|-
| 491 || cephali 
|-
| 707 || cera 
|-
| 492 || cerebra 
|-
| 168 || ceremonio 
|-
| 170 || certifo 
|-
| 155 || certo 
|-
| 568 || cervi 
|-
| 492 || cervica 
|-
| 862 || charito 
|-
| 494 || chiri 
|-
| 171 || chloro 
|-
| 678 || choani 
|-
| 172 || cholo 
|-
| 495 || chondra 
|-
| 173 || choro 
|-
| 820 || christi 
|-
| 174 || chromo 
|-
| 062 || chron 
|-
| 569 || chyma 
|-
| 863 || cido 
|-
| 789 || cigara 
|-
| 790 || cigaretta 
|-
| 570 || citra 
|-
| 821 || classi 
|-
| 175 || claustro 
|-
| 742 || clavi 
|-
| 743 || cleidi 
|-
| 105 || cleisto 
|-
| 176 || clepto 
|-
| 638 || clima 
|-
| 679 || clinica 
|-
| 177 || clino 
|-
| 571 || cochlea 
|-
| 572 || cocoa 
|-
| 167 || coelo
|-
| 178 || cogito 
|-
| 179 || coito 
|-
| 744 || colea 
|-
| 791 || colla 
|-
| 822 || coloni 
|-
| 708 || columni 
|-
| 180 || comico 
|-
| 823 || commisari 
|-
| 824 || commita 
|-
| 181 || communo 
|-
| 825 || compani 
|-
| 106 || comparo 
|-
| 182 || competo 
|-
| 839 || computo 
|-
| 864 || concessio 
|-
| 530 || concha 
|-
| 107 || conditio 
|-
| 680 || confecti 
|-
| 183 || confessio 
|-
| 871 || confusio
|-
| 108 || congruo 
|-
| 709 || coni 
|-
| 573 || coniferi 
|-
| 184 || consolo 
|-
| 639 || continenti 
|-
| 080 || contra 
|-
| 185 || controlo 
|-
| 745 || copa 
|-
| 505 || copra 
|-
| 746 || copula 
|-
| 514 || cornua 
|-
| 681 || corona 
|-
| 541 || corpora 
|-
| 875 || corpuscula 
|-
| 747 || coryna 
|-
| 640 || cosmi 
|-
| 496 || costa 
|-
| 534 || coxa 
|-
| 497 || crania 
|-
| 826 || crati 
|-
| 682 || crea 
|-
| 186 || credito 
|-
| 187 || credo 
|-
| 792 || creta 
|-
| 188 || critico 
|-
| 710 || cruci 
|-
| 189 || cryo 
|-
| 190 || crypto 
|-
| 793 || crystali 
|-
| 748 || cteni 
|-
| 711 || Cuba 
|-
| 574 || cucurbi
|-
| 191 || culino 
|-
| 192 || culto 
|-
| 794 || cupra 
|-
| 193 || curo 
|-
| 206 || curso 
|-
| 194 || curvo 
|-
| 195 || cyano 
|-
| 712 || cycli 
|-
| 575 || cygni 
|-
| 713 || cylindri 
|-
| 498 || cysti 
|-
| 499 || cyti 
|-
| 500 || dactyli 
|-
| 827 || data 
|-
| 466 || date 
|-
| 109 || de 
|-
| 129 || debito 
|-
| 036 || deca 
|-
| 196 || decoro 
|-
| 197 || defecto 
|-
| 198 || demo 
|-
| 199 || demonstro 
|-
| 576 || dendra 
|-
| 501 || denti 
|-
| 749 || dentili 
|-
| 501 || dermi 
|-
| 641 || deserta 
|-
| 200 || desicco 
|-
| 467 || detecte 
|-
| 642 || detriti 
|-
| 081 || dextro 
|-
| 063 || di 
|-
| 468 || dicte 
|-
| 353 || dieto 
|-
| 865 || diffusio 
|-
| 110 || digito 
|-
| 297 || diluto 
|-
| 185 || dirigo 
|-
| 750 || disca 
|-
| 828 || discipuli 
|-
| 201 || disputo 
|-
| 202 || dissipo 
|-
| 203 || divino 
|-
| 204 || diviso 
|-
| 048 || '''do'''mi 
|-
| 097 || dorsi 
|-
| 205 || dramo 
|-
| 206 || dromo 
|-
| 207 || duco
|-
| 064 || duro 
|-
| 208 || dyno 
|-
| 551 || echini 
|-
| 209 || eco 
|-
| 084 || ecto 
|-
| 751 || elasti 
|-
| 210 || electio 
|-
| 211 || electro 
|-
| 212 || elemento 
|-
| 577 || elepha 
|-
| 503 || entera 
|-
| 065 || eo 
|-
| 082 || epi 
|-
| 213 || equatio 
|-
| 469 || eque 
|-
| 578 || equi 
|-
| 214 || ergo 
|-
| 518 || eri 
|-
| 215 || erro 
|-
| 216 || erythro 
|-
| 130 || espero 
|-
| 217 || espio 
|-
| 470 || esthe 
|-
| 158 || evido 
|-
| 218 || eu 
|-
| 083 || e(x)
|-
| 219 || examino 
|-
| 220 || excesso 
|-
| 221 || expecto 
|-
| 219 || experimento 
|-
| 222 || experto 
|-
| 163 || explosio 
|-
| 084 || extra 
|-
| 579 || faba 
|-
| 223 || fabrico 
|-
| 504 || facia 
|-
| 224 || facilo 
|-
| 471 || facte 
|-
| 752 || falci 
|-
| 829 || famili 
|-
| 225 || famo 
|-
| 315 || fantaso 
|-
| 643 || farina 
|-
| 049 || '''fa'''scio 
|-
| 226 || fatigo 
|-
| 005 || fe 
|-
| 505 || feci 
|-
| 580 || feli 
|-
| 714 || fenestra 
|-
| 227 || fero 
|-
| 795 || ferra 
|-
| 228 || fertilo 
|-
| 050 || fi 
|-
| 622 || fici 
|-
| 830 || fili 
|-
| 581 || filici 
|-
| 229 || fino 
|-
| 230 || fisco 
|-
| 231 || fissuro 
|-
| 232 || fixo 
|-
| 233 || flagello 
|-
| 234 || flavoro 
|-
| 866 || flexio 
|-
| 582 || flora 
|-
| 644 || fonta 
|-
| 867 || foramino 
|-
| 715 || forma 
|-
| 583 || formici 
|-
| 831 || formula 
|-
| 235 || forto 
|-
| 236 || fortuno 
|-
| 716 || fossa 
|-
| 237 || fracto 
|-
| 238 || frequo 
|-
| 239 || frictio 
|-
| 240 || frigo 
|-
| 241 || frustro 
|-
| 242 || fugo 
|-
| 243 || fumo 
|-
| 111 || functio 
|-
| 753 || furca 
|-
| 584 || galli 
|-
| 244 || gameo 
|-
| 796 || gasi 
|-
| 506 || gastri 
|-
| 832 || gazeta 
|-
| 472 || ge 
|-
| 162 || gemmo 
|-
| 473 || '''ge'''ne 
|-
| 245 || geneto 
|-
| 018 || geno 
|-
| 683 || geli 
|-
| 645 || geo 
|-
| 876 || glacia 
|-
| 754 || gladi
|-
| 507 || glandi 
|-
| 246 || glauco 
|-
| 508 || glena 
|-
| 509 || glossa 
|-
| 247 || gluco 
|-
| 585 || gluma 
|-
| 510 || glutea 
|-
| 664 || glypha 
|-
| 511 || gnatha 
|-
| 248 || gono 
|-
| 586 || gossypi 
|-
| 249 || grado 
|-
| 716 || grami 
|-
| 587 || gramini 
|-
| 833 || gramma 
|-
| 250 || grapho 
|-
| 251 || gratio 
|-
| 252 || gravito 
|-
| 253 || gravo 
|-
| 254 || grego 
|-
| 834 || gyna 
|-
| 255 || gyro 
|-
| 474 || habe 
|-
| 512 || haema 
|-
| 256 || hagio 
|-
| 797 || hali 
|-
| 212 || haplo 
|-
| 588 || harengi 
|-
| 112 || harmono 
|-
| 131 || hedo 
|-
| 207 || hegemo 
|-
| 646 || heli 
|-
| 755 || helica 
|-
| 257 || helico 
|-
| 626 || helminthi 
|-
| 258 || helo 
|-
| 040 || hemi 
|-
| 513 || hepa 
|-
| 033 || hepta 
|-
| 066 || hespero 
|-
| 259 || hetero 
|-
| 032 || hexa 
|-
| 260 || historo 
|-
| 021 || holo 
|-
| 589 || homari 
|-
| 590 || homini 
|-
| 113 || homo 
|-
| 067 || hora 
|-
| 591 || hordea
|-
| 261 || horizo 
|-
| 647 || horti 
|-
| 262 || humano 
|-
| 263 || hydro 
|-
| 085 || hypo 
|-
| 178 || ideo 
|-
| 868 || idio 
|-
| 264 || immuno 
|-
| 265 || impacto 
|-
| 836 || imperia 
|-
| 266 || impero 
|-
| 086 || in 
|-
| 756 || inci 
|-
| 110 || indico 
|-
| 837 || industri 
|-
| 835 || infanti 
|-
| 267 || inflatio 
|-
| 085 || infra 
|-
| 268 || inhibito 
|-
| 051 || inst'''ru'''menti 
|-
| 269 || insuro 
|-
| 087 || inter 
|-
| 270 || investo 
|-
| 271 || iodeo 
|-
| 172 || iro 
|-
| 044 || iso 
|-
| 272 || itero 
|-
| 273 || itinero 
|-
| 832 || journali 
|-
| 274 || judico 
|-
| 275 || juro 
|-
| 514 || kerati 
|-
| 038 || kilo 
|-
| 475 || kine 
|-
| 515 || labi 
|-
| 516 || lacrima 
|-
| 517 || lacti 
|-
| 088 || laevo 
|-
| 757 || lamina 
|-
| 717 || lampa 
|-
| 518 || lana 
|-
| 758 || lancea
|-
| 276 || lapso 
|-
| 089 || latero 
|-
| 592 || latici 
|-
| 396 || latrio 
|-
| 277 || laudo 
|-
| 278 || lavo 
|-
| 279 || lecto 
|-
| 280 || lego 
|-
| 593 || legumi 
|-
| 594 || lepi 
|-
| 519 || lepidi 
|-
| 281 || leuco 
|-
| 331 || liabilo 
|-
| 282 || liberalo 
|-
| 283 || libero 
|-
| 284 || libido 
|-
| 285 || ligato 
|-
| 286 || limito 
|-
| 648 || limni 
|-
| 595 || lina 
|-
| 287 || lineo 
|-
| 520 || lipi 
|-
| 288 || liquo 
|-
| 052 || '''li'''thi 
|-
| 718 || litri 
|-
| 090 || littora 
|-
| 053 || '''lo'''co 
|-
| 289 || logo 
|-
| 290 || longo 
|-
| 521 || lophi 
|-
| 166 || lubrico 
|-
| 878 || luciferi 
|-
| 291 || luco 
|-
| 649 || luna 
|-
| 596 || lupi 
|-
| 292 || luteo 
|-
| 759 || lyra 
|-
| 293 || lyso 
|-
| 760 || machina 
|-
| 294 || magico 
|-
| 295 || magneto 
|-
| 045 || major 
|-
| 761 || mallea 
|-
| 296 || malo 
|-
| 297 || mano 
|-
| 798 || margara 
|-
| 650 || mari 
|-
| 684 || marsupia 
|-
| 869 || massago
|-
| 298 || masso 
|-
| 054 || '''ma'''teria 
|-
| 299 || maturo 
|-
| 055 || '''me'''chani 
|-
| 022 || mega 
|-
| 300 || melano 
|-
| 308 || memo 
|-
| 068 || mensi 
|-
| 301 || merco 
|-
| 091 || meridio 
|-
| 019 || mero 
|-
| 092 || meso 
|-
| 799 || metali 
|-
| 638 || meteori 
|-
| 302 || methodo 
|-
| 719 || metri 
|-
| 114 || metro 
|-
| 001 || mi 
|-
| 023 || micro 
|-
| 303 || milito 
|-
| 039 || million 
|-
| 762 || mimi 
|-
| 651 || mina 
|-
| 069 || mini 
|-
| 304 || ministro 
|-
| 046 || minor 
|-
| 115 || minus 
|-
| 305 || miro 
|-
| 306 || miso 
|-
| 763 || missili 
|-
| 685 || mitra 
|-
| 307 || mixo 
|-
| 308 || mnemo 
|-
| 056 || '''mo'''bili 
|-
| 309 || monito 
|-
| 027 || mono 
|-
| 652 || monti 
|-
| 310 || mordo 
|-
| 132 || moro 
|-
| 311 || morpho 
|-
| 312 || morto 
|-
| 476 || mote 
|-
| 008 || mu 
|-
| 653 || muci 
|-
| 720 || mura 
|-
| 597 || muri 
|-
| 838 || musea 
|-
| 313 || musico 
|-
| 314 || muto 
|-
| 539 || mya 
|-
| 039 || myria 
|-
| 315 || mytho 
|-
| 003 || na 
|-
| 316 || narco 
|-
| 522 || nari 
|-
| 523 || nasa 
|-
| 317 || natio 
|-
| 318 || nato 
|-
| 764 || navi 
|-
| 655 || nebuli 
|-
| 319 || necro 
|-
| 133 || necesso 
|-
| 870 || necto 
|-
| 320 || negotio 
|-
| 321 || neo 
|-
| 656 || nepheli 
|-
| 524 || nephri 
|-
| 655 || nesia 
|-
| 525 || neura 
|-
| 623 || nicoti 
|-
| 070 || nocti 
|-
| 322 || nocuo 
|-
| 323 || nomino 
|-
| 324 || nomo 
|-
| 043 || no(n)
|-
| 035 || nonnea 
|-
| 325 || normo 
|-
| 839 || nota 
|-
| 326 || nullo 
|-
| 327 || numero 
|-
| 071 || nu(n)
|-
| 328 || occasio 
|-
| 093 || occidento 
|-
| 765 || occlu 
|-
| 657 || oceani 
|-
| 034 || octa 
|-
| 526 || oculi 
|-
| 329 || odoro 
|-
| 527 || oesophagi 
|-
| 330 || offero 
|-
| 686 || olea
|-
| 014 || oligo 
|-
| 331 || onero 
|-
| 332 || oppresso 
|-
| 528 || ora 
|-
| 596 || orangi 
|-
| 333 || ordino 
|-
| 877 || organa 
|-
| 334 || orientatio 
|-
| 094 || oriento
|-
| 335 || orno 
|-
| 336 || ortho 
|-
| 453 || oscillo 
|-
| 337 || osculo 
|-
| 529 || ostea 
|-
| 530 || ostraca 
|-
| 531 || oti 
|-
| 532 || ova 
|-
| 721 || ovali 
|-
| 599 || ovi 
|-
| 338 || oxidatio 
|-
| 144 || oxyo 
|-
| 339 || pachyo
|-
| 340 || paco 
|-
| 341 || paleo 
|-
| 699 || pallia 
|-
| 015 || pan 
|-
| 687 || pani 
|-
| 600 || panica 
|-
| 342 || papillo 
|-
| 800 || papyri 
|-
| 095 || para 
|-
| 343 || parallelo 
|-
| 344 || paralyso 
|-
| 345 || parasito 
|-
| 346 || pardo 
|-
| 840 || parenta 
|-
| 254 || partio 
|-
| 347 || patho 
|-
| 748 || pectini 
|-
| 348 || pecunio 
|-
| 533 || pedi 
|-
| 349 || pedio 
|-
| 766 || peleci 
|-
| 534 || pelvi 
|-
| 116 || pendo 
|-
| 350 || penito 
|-
| 767 || penna 
|-
| 351 || peno 
|-
| 031 || penta 
|-
| 117 || per 
|-
| 477 || perde 
|-
| 383 || perforato 
|-
| 096 || peri 
|-
| 134 || permito 
|-
| 871 || perplexo 
|-
| 332 || persecuto 
|-
| 601 || persica 
|-
| 007 || '''pe'''rsona
|-
| 041 || '''peti'''tio
|-
| 801 || petrolea 
|-
| 352 || phaeo 
|-
| 353 || phago 
|-
| 354 || phanero 
|-
| 135 || pheno 
|-
| 355 || philo 
|-
| 878 || phlogista 
|-
| 356 || phobo 
|-
| 602 || phoeni 
|-
| 357 || phono 
|-
| 358 || phoro 
|-
| 359 || photo 
|-
| 658 || phrea 
|-
| 360 || phreno 
|-
| 603 || phylla 
|-
| 361 || physio 
|-
| 604 || phyta 
|-
| 362 || picto 
|-
| 535 || pinna 
|-
| 605 || pisa 
|-
| 606 || pisci 
|-
| 768 || pista 
|-
| 688 || placa 
|-
| 363 || plano 
|-
| 802 || plasti 
|-
| 364 || plato 
|-
| 365 || pleno 
|-
| 366 || plico 
|-
| 013 || plu 
|-
| 803 || plumba 
|-
| 118 || plus 
|-
| 367 || pluto 
|-
| 368 || pluvio 
|-
| 369 || pneumo 
|-
| 536 || poda 
|-
| 841 || poeti 
|-
| 246 || polio 
|-
| 842 || politica 
|-
| 843 || polizi 
|-
| 016 || poly 
|-
| 607 || pomi 
|-
| 721 || ponti 
|-
| 722 || porta 
|-
| 136 || posso 
|-
| 072 || post 
|-
| 844 || posta 
|-
| 119 || postulo 
|-
| 659 || potami 
|-
| 608 || potati 
|-
| 137 || poto 
|-
| 370 || praxo
|-
| 073 || pre 
|-
| 371 || premio 
|-
| 138 || preparo 
|-
| 723 || prisma 
|-
| 372 || privilegio 
|-
| 102 || pro 
|-
| 373 || producto 
|-
| 374 || profito 
|-
| 342 || projectio 
|-
| 845 || proletari 
|-
| 375 || promisso 
|-
| 846 || propaganda 
|-
| 376 || proposo 
|-
| 847 || propria 
|-
| 848 || prosa 
|-
| 724 || prosceni 
|-
| 377 || prospecto 
|-
| 378 || protesto 
|-
| 139 || proto 
|-
| 121 || proximi 
|-
| 609 || pruni 
|-
| 661 || psamma 
|-
| 379 || pseudo 
|-
| 537 || pteri 
|-
| 380 || publico 
|-
| 381 || pudo 
|-
| 538 || pulmoni 
|-
| 689 || pulvini 
|-
| 382 || puro 
|-
| 510 || pygea 
|-
| 383 || pylo 
|-
| 725 || pyrami 
|-
| 610 || pyri 
|-
| 384 || pyro
|-
| 726 || quadra 
|-
| 385 || qualito 
|-
| 042 || '''que'''stio 
|-
| 326 || quito 
|-
| 024 || quo
|-
| 386 || radio 
|-
| 611 || rami 
|-
| 387 || rapo 
|-
| 388 || raso 
|-
| 389 || ratio 
|-
| 006 || re 
|-
| 478 || reacte 
|-
| 414 || recepto
|-
| 727 || recessi 
|-
| 010 || recipro 
|-
| 390 || recto 
|-
| 391 || reflecto 
|-
| 849 || regi 
|-
| 392 || religio 
|-
| 524 || rena 
|-
| 850 || rentieri 
|-
| 393 || reparo 
|-
| 209 || resido 
|-
| 394 || residuo 
|-
| 395 || resisto 
|-
| 369 || respiro 
|-
| 396 || revero 
|-
| 769 || reti 
|-
| 097 || retro 
|-
| 612 || rhabdi 
|-
| 397 || rheo 
|-
| 613 || rhiza 
|-
| 398 || rhodo 
|-
| 399 || rigo 
|-
| 400 || riso 
|-
| 168 || rituo 
|-
| 770 || rota 
|-
| 051 || ru 
|-
| 401 || rugo 
|-
| 660 || rura
|-
| 690 || sacari 
|-
| 671 || sacci 
|-
| 841 || sacramenta 
|-
| 256 || sacro 
|-
| 402 || sado 
|-
| 771 || sagitta 
|-
| 614 || salmi 
|-
| 403 || salto 
|-
| 404 || saluto 
|-
| 405 || sano 
|-
| 406 || sapio 
|-
| 804 || saponi 
|-
| 407 || sapro 
|-
| 539 || sarca 
|-
| 615 || sardini 
|-
| 025 || satio 
|-
| 728 || scala 
|-
| 540 || scapa 
|-
| 408 || schizo 
|-
| 409 || scholo 
|-
| 852 || scientia 
|-
| 410 || sclero
|-
| 411 || scopo 
|-
| 772 || scuta 
|-
| 616 || secala 
|-
| 074 || seci 
|-
| 853 || secretari 
|-
| 412 || secto 
|-
| 691 || sedi 
|-
| 617 || selachi 
|-
| 413 || semao 
|-
| 414 || sensitivo 
|-
| 805 || sepia 
|-
| 440 || sepso 
|-
| 720 || septa 
|-
| 122 || sequo 
|-
| 415 || serio 
|-
| 258 || servo 
|-
| 773 || seta 
|-
| 416 || severo 
|-
| 854 || sibi 
|-
| 774 || signa 
|-
| 417 || significo 
|-
| 661 || sili 
|-
| 618 || simi 
|-
| 017 || singulo 
|-
| 418 || siphono 
|-
| 715 || skeleta 
|-
| 419 || societo 
|-
| 420 || solemno 
|-
| 428 || solido 
|-
| 020 || solo 
|-
| 421 || solutio 
|-
| 541 || soma 
|-
| 423 || somno 
|-
| 422 || sopho 
|-
| 423 || soporo 
|-
| 775 || spatula 
|-
| 424 || specio 
|-
| 662 || spectra 
|-
| 619 || sperma 
|-
| 776 || sphena 
|-
| 730 || sphera 
|-
| 879 || sphinctra 
|-
| 692 || spiriti 
|-
| 257 || spiro 
|-
| 425 || sporto 
|-
| 232 || stabilo 
|-
| 426 || stalagmo 
|-
| 806 || stanna 
|-
| 777 || stapi 
|-
| 427 || stato 
|-
| 520 || stea 
|-
| 428 || stereo
|-
| 429 || stigmo 
|-
| 479 || stimule 
|-
| 528 || stoma 
|-
| 693 || strata 
|-
| 430 || strategico 
|-
| 011 || su 
|-
| 620 || suberi 
|-
| 542 || sudori 
|-
| 621 || sui 
|-
| 807 || sulphi 
|-
| 431 || summatio 
|-
| 694 || supa 
|-
| 098 || supero 
|-
| 622 || syca 
|-
| 432 || sympto 
|-
| 123 || syn 
|-
| 778 || syringi 
|-
| 433 || systemo
|-
| 623 || tabaca 
|-
| 124 || tacto 
|-
| 388 || talo 
|-
| 695 || tapea 
|-
| 156 || tardo 
|-
| 543 || tarsi 
|-
| 779 || taxi 
|-
| 696 || tea 
|-
| 222 || techno 
|-
| 731 || tecti 
|-
| 099 || tele 
|-
| 855 || telefon
|-
| 856 || telegram
|-
| 075 || tem
|-
| 126 || tendo
|-
| 480 || tene
|-
| 434 || tensio
|-
| 140 || tentato
|-
| 663 || terra
|-
| 697 || testa
|-
| 435 || testimonio
|-
| 030 || tetra
|-
| 057 || '''te'''xti
|-
| 305 || thaumo
|-
| 698 || theca
|-
| 544 || thela
|-
| 857 || thema
|-
| 436 || theo
|-
| 437 || thermo
|-
| 545 || thoraci
|-
| 699 || toga
|-
| 438 || tolero
|-
| 624 || tomati
|-
| 439 || tono
|-
| 100 || topo
|-
| 440 || toxo
|-
| 481 || tracte
|-
| 101 || trans
|-
| 700 || trapeza
|-
| 441 || traumo
|-
| 749 || trepana
|-
| 029 || tri
|-
| 546 || tricha
|-
| 625 || tritica
|-
| 442 || tropo
|-
| 002 || tu
|-
| 732 || tubi
|-
| 701 || tunica
|-
| 664 || tunneli
|-
| 443 || turbo
|-
| 780 || tympana
|-
| 444 || typo
|-
| 099 || ultra
|-
| 445 || umbro
|-
| 012 || un
|-
| 547 || ungua
|-
| 446 || uniformo
|-
| 447 || unio
|-
| 880 || unita
|-
| 858 || universita
|-
| 872 || universo
|-
| 548 || ura
|-
| 665 || urani
|-
| 666 || urba
|-
| 549 || urini
|-
| 550 || uteri
|-
| 873 || utilo
|-
| 448 || vacuo
|-
| 781 || vagoni
|-
| 667 || valli
|-
| 449 || valo
|-
| 859 || valuta
|-
| 450 || vaporo
|-
| 314 || vario
|-
| 058 || '''va'''sa
|-
| 782 || vecti
|-
| 783 || vela
|-
| 169 || veloco
|-
| 451 || vendo
|-
| 860 || verba
|-
| 452 || verito
|-
| 626 || vermi
|-
| 126 || verso
|-
| 627 || vespi
|-
| 059 || '''ve'''sto
|-
| 668 || via
|-
| 453 || vibro
|-
| 127 || vice
|-
| 454 || victo
|-
| 544 || villi
|-
| 702 || vini
|-
| 455 || violo
|-
| 456 || viro
|-
| 482 || vise
|-
| 457 || visito
|-
| 628 || viti
|-
| 808 || vitri
|-
| 458 || vivo
|-
| 459 || voco
|-
| 128 || volo
|-
| 460 || volumo
|-
| 461 || vulno
|-
| 629 || vulpi
|-
| 292 || xantho
|-
| 149 || xeno
|-
| 026 || zero
|-
| 630 || zoa
|-
| 060 || '''zo'''na
|-
| 462 || zygo
|-
| 881* || acarina
|-
| 882* || alfalfa
|-
| 883* || alga
|-
| 884* || alkali
|-
| 885* || Anguilla
|-
| 886* || anura
|-
| 887* || anus
|-
| 888* || araneida
|-
| 889* || area
|-
| 890* || arteria
|-
| 891* || avena
|-
| 892* || bacteria
|-
| 893* || banana
|-
| 894* || betula
|-
| 895* || branchia
|-
| 896* || brassica
|-
| 897* || camera
|-
| 898* || capra
|-
| 899* || carina
|-
| 900* || cetacea
|-
| 901* || chela
|-
| 902* || chelonia
|-
| 903* || coleoptera
|-
| 904* || corolla
|-
| 905* || coryza
|-
| 906* || crocodilia
|-
| 907* || diptera
|-
| 908* || dyspepsia
|-
| 909* || embryo
|-
| 910* || erica
|-
| 911* || fungi
|-
| 912* || gemini
|-
| 913* || inertia
|-
| 914* || insecta
|-
| 915* || lacertilia
|-
| 916* || lactuca
|-
| 917* || larva
|-
| 918* || lens
|-
| 919* || leo
|-
| 920* || lepidoptera
|-
| 921* || libra
|-
| 922* || mamma
|-
| 923* || manifesto
|-
| 924* || maxima
|-
| 925* || mica
|-
| 926* || minima
|-
| 927* || nausea
|-
| 928* || ophidia
|-
| 929* || oryza
|-
| 930* || ostrea
|-
| 931* || pediculina
|-
| 932* || pelecypoda
|-
| 933* || piano
|-
| 934* || picea
|-
| 935* || porifera
|-
| 936* || protesta
|-
| 937* || pterygia
|-
| 938* || pyrexia
|-
| 939* || reptilia
|-
| 940* || sago
|-
| 941* || saliva
|-
| 942* || scorpionida
|-
| 943* || sex
|-
| 944* || silica
|-
| 945* || siphanaptera
|-
| 946* || soya
|-
| 947* || trachea
|-
| 948* || ursa
|-
| 949* || vena
|-
| 950* || vertebra
|-
| 951* || violin
|-
| 952* || virgo
|-
| 953* || viscera
|-
| 954* || zea
|}

==Izdrovorja==
{{Reflist}}
{{Umětne jezyky}}
{{Konstruovane języky}}
{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1940-tyh lětah]]
[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky uvedene v 1940-tyh lětah]]</text>
      <sha1>2eol520i72hwnmmaan9b0c84m1qht8q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Novial</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6022</id>
    <revision>
      <id>45393</id>
      <timestamp>2026-08-10T16:06:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{short description|Konstruovany język}} {{Kartka jezyk | name             = Novial | nativename       = {{lang|nov|novial}} | image            = Flag of Novial.svg{{!}}border | imagescale       = 0.7 | creator          = [[Otto Jespersen]] | created          = 1928 | setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]] | fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]] | posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i Germanske języky|Germa...»</comment>
      <origin>45393</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22929" sha1="es46wbgim6h103f7g9nzv6ymjxtawfj" xml:space="preserve">{{short description|Konstruovany język}}
{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) stvoreny od danskogo lingvista [[Otto Jespersen|Ottona Jespersena]] v 1928. Byl projektovany da by ułatvil komunikaciju medźu govornikami različnyh rodnyh językov. Nazv języka je [[složeno slovo|akronimna složenka]] iz novialskogo slova ''novi'' (znači 'novy') i IAL.

Jespersen byl rany podporovatel drugogo medžunarodnogo pomoćnogo języka, [[Ido|Ida]], reformovane verzije [[Esperanto|Esperanta]], před nego že je opustil da bi stvoril svoj vlastny język v 1928.

Slovnik Noviala je pozajmany pretežno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] językov, dok jego [[Analytičny język|analytična]] gramatika je influencovana [[Anglijsky język|anglijskim]] językom.

Novial był predstavlen v knize Jespersena ''An International Language'' v 1928.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovan v jego slovniku ''Novial Lexike'' v 1930,&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; i dalšne modifikacije byly predložene v 1930-tyh lětah, ale język postal dormantny s Jespersenovoj smrtju v 1943.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;{{Better source needed|reason=The current source is insufficiently reliable ([[WP:NOTRS]]).|date=January 2026}}

== Fonologija==

== Konsonanty===

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikat]]
| {{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|b}}
| {{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|d}}
| {{IPAlink|tʃ}}
|{{IPAlink|dʒ}}
| {{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|s}}
| {{IPAlink|ʃ}}
|({{IPAlink|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{IPAlink|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Rhotičny konsonant|Rhotičny]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Predny vokal|Predny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
| {{IPAlink|i}}
| {{IPAlink|u}}
|-
! [[Sredny vokal|Sredny]]
| {{IPAlink|e}}
| {{IPAlink|o}}
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
| colspan=2 | {{IPAlink|a}}
|}

== Naglasak==

Osnovno pravilo: naglasaj vokalu pred poslednjim konsonantom. Však, konsonantne fleksijske koncovky (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') ne se šteju za to (na pr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}), tako da možda je bolje reći že vokala pred konačnym konsonantom korjena ima naglasak.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Ortografija==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Novialski alfabet
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[Q]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}, {{IPAlink|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolih.}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|dʒ}}, {{IPAlink|ʒ}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}{{efn|Koristano samo v digrafu ''qu''.}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|j}}, {{IPAlink|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ts}}, {{IPAlink|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Digrafy ''[[Ch (digraf)|ch]]'' i ''[[Sh (digraf)|sh]]'' predstavljaju {{IPAblink|t͡ʃ}} ili {{IPAblink|ʃ}}, zavisno od govornika. Na pr., {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{IPA|/t͡ʃokoˈlate/|lang=nov}} ili {{IPA|/ʃokoˈlate/|lang=nov}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; ''[[w]]'' ne je koristano.

== Gramatika==

Kako mnoge konstruovane IAL, Novial ima prostu i regularnu gramatiku. Glavny [[slovored]] je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]], ktory odstraňuje potrebu za označavanjem objekta rečenice s [[akuzativ|akuzativnym]] padežom (jer pozicija obično govori koje slovo je objekt). Postoji však način za označavanje akuzativa. Nema gramatičkog roda (ale pol ili rod referentov może być označeny). Glagoly se konjuguju regularno, bez [[Suglasnost (lingvistika)|suglasnosti]] (po osobi ili broju).

Imenice se pretežno končaju na ''e'', ''a'', ''o'', ''u'' ili ''um'' v jednině. Postoje određene forme imenic označene s členom, i forme jednine i množiny, gdźe množina je označena s suffixom {{lang|nov|-s}} po vokalah ili {{lang|nov|-es}} po konsonantah. Postoji takože forma za neodređeny broj (kako u mandarinskoj činščini i japonščini), izražena odstranjenjem koncovke imenice v jednině ({{lang|nov|leone}} – lev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'lev je kruty', ili 'levy su kruty').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imenica označava živo biće, potom forma končajuća na {{lang|nov|-e}} je neutralna s obzirom na pol, ženska kogda se konča na {{lang|nov|-a}}, i mužska kogda se konča na {{lang|nov|-o}}. Ako je bazovana na prěvjesniku, imenica označavajuća živo biće może być stvorena s predhodno navedenym pravilom, i dalje imenice označavajuće konkretne objekty s {{lang|nov|-u}}, i apstrakcije s {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky třetje osoby slěduju istomu pravilu, zajedno s određenym členom.

Označavajući instrument – oruđe ili sredstvo – slovo koje se konča na {{lang|nov|-e}} je samo oruđe ili sredstvo, slovo koje se konča na {{lang|nov|-a}} je glagol opisujući koristenje oruđa i tako dale, a slovo koje se konča na {{lang|nov|-o}} je imenica opisujući dějstvo&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} koristenja:

{{interlinear|lang=nov|indent=3
|rule – rula – rulo
|valiti – {valiti} – {valenje}
|}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|mesure – mesura – mesuro|{měra (oruđe)} – {měriti} – měrenje|
}}

== Osobne zaimenniky===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>es46wbgim6h103f7g9nzv6ymjxtawfj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45394</id>
      <parentid>45393</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T16:09:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Konsonanty= */</comment>
      <origin>45394</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22930" sha1="oqpxagb18hu9p1c4f68wyz1zy1mzzp6" xml:space="preserve">{{short description|Konstruovany język}}
{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) stvoreny od danskogo lingvista [[Otto Jespersen|Ottona Jespersena]] v 1928. Byl projektovany da by ułatvil komunikaciju medźu govornikami različnyh rodnyh językov. Nazv języka je [[složeno slovo|akronimna složenka]] iz novialskogo slova ''novi'' (znači 'novy') i IAL.

Jespersen byl rany podporovatel drugogo medžunarodnogo pomoćnogo języka, [[Ido|Ida]], reformovane verzije [[Esperanto|Esperanta]], před nego že je opustil da bi stvoril svoj vlastny język v 1928.

Slovnik Noviala je pozajmany pretežno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] językov, dok jego [[Analytičny język|analytična]] gramatika je influencovana [[Anglijsky język|anglijskim]] językom.

Novial był predstavlen v knize Jespersena ''An International Language'' v 1928.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovan v jego slovniku ''Novial Lexike'' v 1930,&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; i dalšne modifikacije byly predložene v 1930-tyh lětah, ale język postal dormantny s Jespersenovoj smrtju v 1943.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;{{Better source needed|reason=The current source is insufficiently reliable ([[WP:NOTRS]]).|date=January 2026}}

== Fonologija==

=== Konsonanty===

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikat]]
| {{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|b}}
| {{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|d}}
| {{IPAlink|tʃ}}
|{{IPAlink|dʒ}}
| {{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|s}}
| {{IPAlink|ʃ}}
|({{IPAlink|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{IPAlink|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Rhotičny konsonant|Rhotičny]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Predny vokal|Predny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
| {{IPAlink|i}}
| {{IPAlink|u}}
|-
! [[Sredny vokal|Sredny]]
| {{IPAlink|e}}
| {{IPAlink|o}}
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
| colspan=2 | {{IPAlink|a}}
|}

== Naglasak==

Osnovno pravilo: naglasaj vokalu pred poslednjim konsonantom. Však, konsonantne fleksijske koncovky (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') ne se šteju za to (na pr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}), tako da možda je bolje reći že vokala pred konačnym konsonantom korjena ima naglasak.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Ortografija==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Novialski alfabet
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[Q]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}, {{IPAlink|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolih.}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|dʒ}}, {{IPAlink|ʒ}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}{{efn|Koristano samo v digrafu ''qu''.}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|j}}, {{IPAlink|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ts}}, {{IPAlink|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Digrafy ''[[Ch (digraf)|ch]]'' i ''[[Sh (digraf)|sh]]'' predstavljaju {{IPAblink|t͡ʃ}} ili {{IPAblink|ʃ}}, zavisno od govornika. Na pr., {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{IPA|/t͡ʃokoˈlate/|lang=nov}} ili {{IPA|/ʃokoˈlate/|lang=nov}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; ''[[w]]'' ne je koristano.

== Gramatika==

Kako mnoge konstruovane IAL, Novial ima prostu i regularnu gramatiku. Glavny [[slovored]] je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]], ktory odstraňuje potrebu za označavanjem objekta rečenice s [[akuzativ|akuzativnym]] padežom (jer pozicija obično govori koje slovo je objekt). Postoji však način za označavanje akuzativa. Nema gramatičkog roda (ale pol ili rod referentov może być označeny). Glagoly se konjuguju regularno, bez [[Suglasnost (lingvistika)|suglasnosti]] (po osobi ili broju).

Imenice se pretežno končaju na ''e'', ''a'', ''o'', ''u'' ili ''um'' v jednině. Postoje određene forme imenic označene s členom, i forme jednine i množiny, gdźe množina je označena s suffixom {{lang|nov|-s}} po vokalah ili {{lang|nov|-es}} po konsonantah. Postoji takože forma za neodređeny broj (kako u mandarinskoj činščini i japonščini), izražena odstranjenjem koncovke imenice v jednině ({{lang|nov|leone}} – lev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'lev je kruty', ili 'levy su kruty').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imenica označava živo biće, potom forma končajuća na {{lang|nov|-e}} je neutralna s obzirom na pol, ženska kogda se konča na {{lang|nov|-a}}, i mužska kogda se konča na {{lang|nov|-o}}. Ako je bazovana na prěvjesniku, imenica označavajuća živo biće może być stvorena s predhodno navedenym pravilom, i dalje imenice označavajuće konkretne objekty s {{lang|nov|-u}}, i apstrakcije s {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky třetje osoby slěduju istomu pravilu, zajedno s određenym členom.

Označavajući instrument – oruđe ili sredstvo – slovo koje se konča na {{lang|nov|-e}} je samo oruđe ili sredstvo, slovo koje se konča na {{lang|nov|-a}} je glagol opisujući koristenje oruđa i tako dale, a slovo koje se konča na {{lang|nov|-o}} je imenica opisujući dějstvo&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} koristenja:

{{interlinear|lang=nov|indent=3
|rule – rula – rulo
|valiti – {valiti} – {valenje}
|}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|mesure – mesura – mesuro|{měra (oruđe)} – {měriti} – měrenje|
}}

== Osobne zaimenniky===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>oqpxagb18hu9p1c4f68wyz1zy1mzzp6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45395</id>
      <parentid>45394</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T16:09:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osobne zaimenniky= */</comment>
      <origin>45395</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22931" sha1="dsehp14eciv8ohywrsxrvaihrsb13kl" xml:space="preserve">{{short description|Konstruovany język}}
{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) stvoreny od danskogo lingvista [[Otto Jespersen|Ottona Jespersena]] v 1928. Byl projektovany da by ułatvil komunikaciju medźu govornikami različnyh rodnyh językov. Nazv języka je [[složeno slovo|akronimna složenka]] iz novialskogo slova ''novi'' (znači 'novy') i IAL.

Jespersen byl rany podporovatel drugogo medžunarodnogo pomoćnogo języka, [[Ido|Ida]], reformovane verzije [[Esperanto|Esperanta]], před nego že je opustil da bi stvoril svoj vlastny język v 1928.

Slovnik Noviala je pozajmany pretežno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] językov, dok jego [[Analytičny język|analytična]] gramatika je influencovana [[Anglijsky język|anglijskim]] językom.

Novial był predstavlen v knize Jespersena ''An International Language'' v 1928.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovan v jego slovniku ''Novial Lexike'' v 1930,&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; i dalšne modifikacije byly predložene v 1930-tyh lětah, ale język postal dormantny s Jespersenovoj smrtju v 1943.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;{{Better source needed|reason=The current source is insufficiently reliable ([[WP:NOTRS]]).|date=January 2026}}

== Fonologija==

=== Konsonanty===

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikat]]
| {{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|b}}
| {{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|d}}
| {{IPAlink|tʃ}}
|{{IPAlink|dʒ}}
| {{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|s}}
| {{IPAlink|ʃ}}
|({{IPAlink|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{IPAlink|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{IPAlink|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Rhotičny konsonant|Rhotičny]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{IPAlink|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Predny vokal|Predny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
| {{IPAlink|i}}
| {{IPAlink|u}}
|-
! [[Sredny vokal|Sredny]]
| {{IPAlink|e}}
| {{IPAlink|o}}
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
| colspan=2 | {{IPAlink|a}}
|}

== Naglasak==

Osnovno pravilo: naglasaj vokalu pred poslednjim konsonantom. Však, konsonantne fleksijske koncovky (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') ne se šteju za to (na pr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}), tako da možda je bolje reći že vokala pred konačnym konsonantom korjena ima naglasak.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Ortografija==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Novialski alfabet
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[Q]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}, {{IPAlink|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolih.}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|dʒ}}, {{IPAlink|ʒ}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}{{efn|Koristano samo v digrafu ''qu''.}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|j}}, {{IPAlink|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ts}}, {{IPAlink|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Digrafy ''[[Ch (digraf)|ch]]'' i ''[[Sh (digraf)|sh]]'' predstavljaju {{IPAblink|t͡ʃ}} ili {{IPAblink|ʃ}}, zavisno od govornika. Na pr., {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{IPA|/t͡ʃokoˈlate/|lang=nov}} ili {{IPA|/ʃokoˈlate/|lang=nov}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; ''[[w]]'' ne je koristano.

== Gramatika==

Kako mnoge konstruovane IAL, Novial ima prostu i regularnu gramatiku. Glavny [[slovored]] je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]], ktory odstraňuje potrebu za označavanjem objekta rečenice s [[akuzativ|akuzativnym]] padežom (jer pozicija obično govori koje slovo je objekt). Postoji však način za označavanje akuzativa. Nema gramatičkog roda (ale pol ili rod referentov może być označeny). Glagoly se konjuguju regularno, bez [[Suglasnost (lingvistika)|suglasnosti]] (po osobi ili broju).

Imenice se pretežno končaju na ''e'', ''a'', ''o'', ''u'' ili ''um'' v jednině. Postoje određene forme imenic označene s členom, i forme jednine i množiny, gdźe množina je označena s suffixom {{lang|nov|-s}} po vokalah ili {{lang|nov|-es}} po konsonantah. Postoji takože forma za neodređeny broj (kako u mandarinskoj činščini i japonščini), izražena odstranjenjem koncovke imenice v jednině ({{lang|nov|leone}} – lev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'lev je kruty', ili 'levy su kruty').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imenica označava živo biće, potom forma končajuća na {{lang|nov|-e}} je neutralna s obzirom na pol, ženska kogda se konča na {{lang|nov|-a}}, i mužska kogda se konča na {{lang|nov|-o}}. Ako je bazovana na prěvjesniku, imenica označavajuća živo biće może być stvorena s predhodno navedenym pravilom, i dalje imenice označavajuće konkretne objekty s {{lang|nov|-u}}, i apstrakcije s {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky třetje osoby slěduju istomu pravilu, zajedno s određenym členom.

Označavajući instrument – oruđe ili sredstvo – slovo koje se konča na {{lang|nov|-e}} je samo oruđe ili sredstvo, slovo koje se konča na {{lang|nov|-a}} je glagol opisujući koristenje oruđa i tako dale, a slovo koje se konča na {{lang|nov|-o}} je imenica opisujući dějstvo&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} koristenja:

{{interlinear|lang=nov|indent=3
|rule – rula – rulo
|valiti – {valiti} – {valenje}
|}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|mesure – mesura – mesuro|{měra (oruđe)} – {měriti} – měrenje|
}}

=== Osobne zaimenniky===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>dsehp14eciv8ohywrsxrvaihrsb13kl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45408</id>
      <parentid>45395</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T18:10:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Konsonanty */</comment>
      <origin>45408</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22826" sha1="ga9sho8r2u31fy2xf5gu5im6q8lvs3r" xml:space="preserve">{{short description|Konstruovany język}}
{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) stvoreny od danskogo lingvista [[Otto Jespersen|Ottona Jespersena]] v 1928. Byl projektovany da by ułatvil komunikaciju medźu govornikami različnyh rodnyh językov. Nazv języka je [[složeno slovo|akronimna složenka]] iz novialskogo slova ''novi'' (znači 'novy') i IAL.

Jespersen byl rany podporovatel drugogo medžunarodnogo pomoćnogo języka, [[Ido|Ida]], reformovane verzije [[Esperanto|Esperanta]], před nego že je opustil da bi stvoril svoj vlastny język v 1928.

Slovnik Noviala je pozajmany pretežno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] językov, dok jego [[Analytičny język|analytična]] gramatika je influencovana [[Anglijsky język|anglijskim]] językom.

Novial był predstavlen v knize Jespersena ''An International Language'' v 1928.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovan v jego slovniku ''Novial Lexike'' v 1930,&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; i dalšne modifikacije byly predložene v 1930-tyh lětah, ale język postal dormantny s Jespersenovoj smrtju v 1943.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;{{Better source needed|reason=The current source is insufficiently reliable ([[WP:NOTRS]]).|date=January 2026}}

== Fonologija==

=== Konsonanty===

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Predny vokal|Predny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvoreny vokal|Zatvoreny]]
| {{IPAlink|i}}
| {{IPAlink|u}}
|-
! [[Sredny vokal|Sredny]]
| {{IPAlink|e}}
| {{IPAlink|o}}
|-
! [[Otvoreny vokal|Otvoreny]]
| colspan=2 | {{IPAlink|a}}
|}

== Naglasak==

Osnovno pravilo: naglasaj vokalu pred poslednjim konsonantom. Však, konsonantne fleksijske koncovky (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') ne se šteju za to (na pr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}), tako da možda je bolje reći že vokala pred konačnym konsonantom korjena ima naglasak.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Ortografija==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Novialski alfabet
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[Q]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}, {{IPAlink|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolih.}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|dʒ}}, {{IPAlink|ʒ}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|k}}{{efn|Koristano samo v digrafu ''qu''.}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|j}}, {{IPAlink|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ts}}, {{IPAlink|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Digrafy ''[[Ch (digraf)|ch]]'' i ''[[Sh (digraf)|sh]]'' predstavljaju {{IPAblink|t͡ʃ}} ili {{IPAblink|ʃ}}, zavisno od govornika. Na pr., {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{IPA|/t͡ʃokoˈlate/|lang=nov}} ili {{IPA|/ʃokoˈlate/|lang=nov}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; ''[[w]]'' ne je koristano.

== Gramatika==

Kako mnoge konstruovane IAL, Novial ima prostu i regularnu gramatiku. Glavny [[slovored]] je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]], ktory odstraňuje potrebu za označavanjem objekta rečenice s [[akuzativ|akuzativnym]] padežom (jer pozicija obično govori koje slovo je objekt). Postoji však način za označavanje akuzativa. Nema gramatičkog roda (ale pol ili rod referentov może być označeny). Glagoly se konjuguju regularno, bez [[Suglasnost (lingvistika)|suglasnosti]] (po osobi ili broju).

Imenice se pretežno končaju na ''e'', ''a'', ''o'', ''u'' ili ''um'' v jednině. Postoje određene forme imenic označene s členom, i forme jednine i množiny, gdźe množina je označena s suffixom {{lang|nov|-s}} po vokalah ili {{lang|nov|-es}} po konsonantah. Postoji takože forma za neodređeny broj (kako u mandarinskoj činščini i japonščini), izražena odstranjenjem koncovke imenice v jednině ({{lang|nov|leone}} – lev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'lev je kruty', ili 'levy su kruty').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imenica označava živo biće, potom forma končajuća na {{lang|nov|-e}} je neutralna s obzirom na pol, ženska kogda se konča na {{lang|nov|-a}}, i mužska kogda se konča na {{lang|nov|-o}}. Ako je bazovana na prěvjesniku, imenica označavajuća živo biće może być stvorena s predhodno navedenym pravilom, i dalje imenice označavajuće konkretne objekty s {{lang|nov|-u}}, i apstrakcije s {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky třetje osoby slěduju istomu pravilu, zajedno s određenym členom.

Označavajući instrument – oruđe ili sredstvo – slovo koje se konča na {{lang|nov|-e}} je samo oruđe ili sredstvo, slovo koje se konča na {{lang|nov|-a}} je glagol opisujući koristenje oruđa i tako dale, a slovo koje se konča na {{lang|nov|-o}} je imenica opisujući dějstvo&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} koristenja:

{{interlinear|lang=nov|indent=3
|rule – rula – rulo
|valiti – {valiti} – {valenje}
|}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|mesure – mesura – mesuro|{měra (oruđe)} – {měriti} – měrenje|
}}

=== Osobne zaimenniky===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>ga9sho8r2u31fy2xf5gu5im6q8lvs3r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45409</id>
      <parentid>45408</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T18:32:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>&gt; isv</comment>
      <origin>45409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22699" sha1="drm18yxvwcjhflwk9c2l8u8w4osawmo" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. 

naglasaj vokalu pred poslednjim konsonantom. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[Q]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==

Kako mnoge konstruovane IAL, Novial ima prostu i regularnu gramatiku. Glavny [[slovored]] je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]], ktory odstraňuje potrebu za označavanjem objekta rečenice s [[akuzativ|akuzativnym]] padežom (jer pozicija obično govori koje slovo je objekt). Postoji však način za označavanje akuzativa. Nema gramatičkog roda (ale pol ili rod referentov może być označeny). Glagoly se konjuguju regularno, bez [[Suglasnost (lingvistika)|suglasnosti]] (po osobi ili broju).

Imenice se pretežno končaju na ''e'', ''a'', ''o'', ''u'' ili ''um'' v jednině. Postoje određene forme imenic označene s členom, i forme jednine i množiny, gdźe množina je označena s suffixom {{lang|nov|-s}} po vokalah ili {{lang|nov|-es}} po konsonantah. Postoji takože forma za neodređeny broj (kako u mandarinskoj činščini i japonščini), izražena odstranjenjem koncovke imenice v jednině ({{lang|nov|leone}} – lev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'lev je kruty', ili 'levy su kruty').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imenica označava živo biće, potom forma končajuća na {{lang|nov|-e}} je neutralna s obzirom na pol, ženska kogda se konča na {{lang|nov|-a}}, i mužska kogda se konča na {{lang|nov|-o}}. Ako je bazovana na prěvjesniku, imenica označavajuća živo biće może być stvorena s predhodno navedenym pravilom, i dalje imenice označavajuće konkretne objekty s {{lang|nov|-u}}, i apstrakcije s {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky třetje osoby slěduju istomu pravilu, zajedno s određenym členom.

Označavajući instrument – oruđe ili sredstvo – slovo koje se konča na {{lang|nov|-e}} je samo oruđe ili sredstvo, slovo koje se konča na {{lang|nov|-a}} je glagol opisujući koristenje oruđa i tako dale, a slovo koje se konča na {{lang|nov|-o}} je imenica opisujući dějstvo&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} koristenja:

{{interlinear|lang=nov|indent=3
|rule – rula – rulo
|valiti – {valiti} – {valenje}
|}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|mesure – mesura – mesuro|{měra (oruđe)} – {měriti} – měrenje|
}}

=== Osobne zaimenniky===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>drm18yxvwcjhflwk9c2l8u8w4osawmo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45411</id>
      <parentid>45409</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T19:13:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22382" sha1="mdi0qieoesjpjfkgxmhp69bi00p8u50" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Občny'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny [[slovored]] v Novialu je [[podmet–glagol–objekt]], kako v anglijskom. Tako, objekt ne treba biti označeny da bi se razlikoval od podmeta, i nominativ (odgovarajući ''ja, on, ona'' i tako dale) i akuzativ (odgovarajući ''mene, jego, nas'' itd.) zaimenniky su identične:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|me observa vu|ja vidim tebe|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|vu observa me|ty vidiš mene|
}}

Akuzativ (direktny objekt) je tako najčešće identičny s nominativom (podmetom). Však, za izbjegavanje dvosmyslnosti, dostupno je opcionalno akuzativno zakončenje, {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu); koristane je retko. Prepozicija {{lang|nov|em}} je ekvivalentna tomu zakončenju.{{dubious|J discusses the preposition em as an idea, but is it really included?|date=October 2020}}

Genitivne osobne zaimenniky – bilo zavisne ili nezavisne (odgovarajući ''moj, jejich'', itd., ili ''moj, jejich'', itd.) – se tvore dodavanjem {{lang|nov|-n}} ili po konsonantu {{lang|nov|-en}}:

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Men hunde|Moj pes|
}}

{{interlinear
| lang = nov
| indent = 3|Li hunde es men|Pes je moj|
}}

Genitivne zaimenniky su tako {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}}, itd., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} itd. i {{lang|nov|lusen}}. Takvy odnos może być takože izražen s prepozicijom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dale.

Povratna zaimennika je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} – 'on se obdivuje'.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Občna osobna zaimennika (podobna anglijskomu ''one'') je {{lang|nov|on}}, s genitivno formo {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>mdi0qieoesjpjfkgxmhp69bi00p8u50</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45412</id>
      <parentid>45411</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T19:30:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osobne zaimenniky */</comment>
      <origin>45412</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22158" sha1="0hi8ro87aw1bxpsjuye2y1qk5fni7eg" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.) tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>0hi8ro87aw1bxpsjuye2y1qk5fni7eg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45414</id>
      <parentid>45412</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T19:36:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osobne zaimenniky */</comment>
      <origin>45414</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22159" sha1="pjk6wbup5w0fnmaro5dlb7squv1y2z6" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==

Glagolske forme se nikogda ne měne s osobom ili brojem. Većina glagolskyh vremen, načinov i glasov se izražava s pomoćnymi glagoly pred korjensko formo glavnogo glagola. Pomoćne glagoly slěduju istomu slovoredu kao anglijski ekvivalent. Slědujuće su priměry glagolskyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Prezent
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Futur
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Futur perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Futur v prošlom
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Prva osoba jussiv
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Druga osoba imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Prezent aktivny participij: {{lang|nov|protektent}} – 'štiteći'
* Prošlo pasivny participij: {{lang|nov|protektet}} – 'štiteny'

Novial jasno razlikuje pasiv postajanja i pasiv bivanja. V anglijskom, forme su često iste, koristeći pomoćny glagol ''be'' slědovany s prošlym participijem. Však, pasiv postajanja je takože često izražen s glagolom ''get,'' ktory je koristany v priměrah dole.

Pasivny glas postajanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|bli}} slědovanym s korjensko formo glagola. Potom może być konjugovan do predhodno navedenyh form, na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Prezent
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Prezent perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošlo prosto
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Futur
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasivny glas bivanja se tvori s pomoćnym {{lang|nov|es}} slědovany s prošlym pasivnym participijem (korjen + ''-t''). Na pr.:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Prezent
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Prezent perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošlo prosto
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Prošlo perfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Futur
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>pjk6wbup5w0fnmaro5dlb7squv1y2z6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45419</id>
      <parentid>45414</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:08:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glagoly */</comment>
      <origin>45419</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21994" sha1="1hgfsb4ddmb23j0qiih3jo14ihr6hbr" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==

Određeny člen je {{lang|nov|li}}, ktory je neproměnlivy. Koristany je kako v anglijskom.

Ne postoji neodređeny člen, iako {{lang|nov|un}} ('jedny') może być koristany.

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>1hgfsb4ddmb23j0qiih3jo14ihr6hbr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45420</id>
      <parentid>45419</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Členy */</comment>
      <origin>45420</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22010" sha1="kp497zfw1bho25a23j7ksulfwtoinjf" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenice==

Množina imenice se tvori dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po konsonantu).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež je obično identičny s [[nominativ|nominativnym]] ale może być opcionalno označeny s koncovkom {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|em}}.

Genitiv se tvori s koncovkom {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po konsonantu) s množinom {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po konsonantu) ili s prepozicijom {{lang|nov|de}}.

Druge padeže se tvore s prepozicijami.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>kp497zfw1bho25a23j7ksulfwtoinjf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45421</id>
      <parentid>45420</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:20:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Imenice */</comment>
      <origin>45421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22081" sha1="ckciinlh85gw38f3v6oif6nzqgrq9ep" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenice==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>ckciinlh85gw38f3v6oif6nzqgrq9ep</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45422</id>
      <parentid>45421</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:21:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Imenice */</comment>
      <origin>45422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22083" sha1="7vfrsdvzu9wv1ivlxnmyptulrj4jhxa" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Prěvjesniki==

Vsi prěvjesniki se končaju na {{lang|nov|-i}}, ale to może być odbačeno ako je dovoljno lako za izgovoriti i ne bude uzrokovano zamešanje. Prěvjesniki predhodje imenici koju opisuju. Prěvjesniki se ne slažu s imenicom, ale mogu dobiti imenične koncovky ako nema imenice prisutne da ih primi.

Komparativni prěvjesniki se tvore stavljanjem različnyh čestic ({{lang|nov|plu}}, {{lang|nov|tam}}, i {{lang|nov|min}}) pred prěvjesnik ktory se usporedjuje. Takože, superlativne čestice ({{lang|nov|maxim}} i {{lang|nov|minim}}) predhodje prěvjesniku. Prěvjesnik ne dobiva infleksiju svoje koncovke.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>7vfrsdvzu9wv1ivlxnmyptulrj4jhxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45423</id>
      <parentid>45422</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:31:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prěvjesniki */</comment>
      <origin>45423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22071" sha1="nvzq3zhzi3m47gfwoypz2xoueoutni2" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovy==

Prěvjesnik se pretvara u odgovarajući prislov dodavanjem {{lang|nov|-m}} po {{lang|nov|-i}} koncovce prěvjesnika.

Komparativni i superlativni prislovy se tvore na isti način kao komparativni i superlativni prěvjesniki: stavljanjem posebne čestice pred prislov ktory se usporedjuje.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>nvzq3zhzi3m47gfwoypz2xoueoutni2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45424</id>
      <parentid>45423</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T22:33:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prislovy */</comment>
      <origin>45424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22064" sha1="tn8y7muxrfnkjzj4bquldvsf0konsnw" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Slovnik==

== Afiksy==

Vidźte [[b:Novial/Hound Appendix 1|Tabelu prefixov]] i [[b:Novial/Hound Appendix 2|Tabelu suffixov]] na Novial Wikibook.

== Novial v srovnanju s Esperanto i Ido==

{{See also|Poredba medźu Esperanto i Novial|Poredba medźu Ido i Novial}}

Jespersen był profesionalny lingvista, za razliku od stvoritelja Esperanta. On ne ljubil arbitrarne i uměle karakteristike koje je našel v Esperanto i Ido.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Dodatno, on se protivil [[infleksija|infleksijskim]] sistemima tih językov, koje je smatral nepotrebno složenymi. On je probal stvoriti Novial kao istovremeno eufoničny i regularny, dok takože čuvajući korisne strukture iz prirodnyh językov.

U Novialu:
* Sintaksa je uglavnom stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky język|anglijskom]] i modernih [[Skandinavske języky|skandinavskih]] językih. Nema obaveznog [[Akuzativ|akuzativnogo]] označivača kako v Esperanto, ale akuzativ może być opcionalno označeny ili akuzativno koncovkom ili prepozicijom.
* [[Genitiv|Genitivny]] (ili &quot;prisvojny&quot;) padež je dostupny kao alternativa prepoziciji {{lang|nov|de}}. To je bazovano na Jespersenovoj observaciji že mnoge moderne języky su izgubile složene imenične infleksije, ali zadržavaju genitivnu formu.
* Pomoćne čestice izražavaju većinu [[Glagol|glagolskyh]] [[Gramatično vreme|vremen]]. Infleksijska koncovka je dostupna kao skraćenica za prosto [[prošlo vreme]].

Velika razlika medźu Novial i Esperanto/Ido se tiče [[Imenica|imeničnyh]] koncovki. Jespersen je odbacio jedinstvenu vokalu za zakončenje vsih imenic (-o v Esperanto/Ido), smatrajući to neprirodnym i potencijalno zbunjujućim.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Umesto toga, Novialske imenice mogu se končati na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, ili {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Te koncovke mogu označavati prirodny pol prema običaju v romanskih językih, iako nema gramatičkog roda ni zahtjeva da se [[Prěvjesnik|prěvjesniki]] slažu s imenicami.

== Językovy primer za poredbu==

Ovdje je [[Otčenáš]] v Novialu i několiko srodnyh językih:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska verzija:
! [[Esperanto|Esperantska]] verzija:
! [[Ido (język)|Ido]] verzija:
! [[Latina|Latinska]] verzija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==

Kako Jespersen navodi v svojej autobiografiji, v 1934 on je predložil ortografsku reformu Noviala, što je nezadovoljilo frakciju koristnikov. Jespersen je napustil esencijalny princip ''jedan glas, jedno slovo'':&lt;ref&gt;Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. {{ISBN|87-7838-132-0}}. Pages 227–8.&lt;/ref&gt;

{{quotation|Predložil jsem nektore ne malé doplňky, posebno uvádzajúci &quot;ortografsky&quot; Novial pored originalnogo fonetički pisanogo języka. (...) Tako glas [k], pored togo že je predstavljan slovami ''k'' i ''q'' i prvym dijelom ''x'', takože je dobil novy znak ''c'' (pred ''a, o, u'' i konsonanty), praksa s ktorom su skoro vsi Evropejci, Amerikanci i Avstralijci znani iz dětstva. (...) Znam da ta ortografska forma je nezadovoljila několiko staryh i věrnyh prijateljev Noviala, ale moj dojem je že mnogo drugih je aplaudovalo.}}

Nektory kolegowie Jespersena medźu filologami šaljivo su nazivali Novial ''Jesperanto'', kombinujući jego priimek s [[Esperanto|Esperantom]], prototypičnym pomoćnym językom.{{Citation needed|date=July 2025}}

== Takože vidźte==

* [[Poredba medźu Esperanto i Novial]]
* [[Poredba medźu Ido i Novial]]

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vnějše linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>tn8y7muxrfnkjzj4bquldvsf0konsnw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45430</id>
      <parentid>45424</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:17:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21790" sha1="87044e6pcoxsyxvnkk73s865o43r5r7" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Novial v sravnjenju s esperantom i idom ==
Jespersen byl profesionalny lingvist, v odrazlikě od tvorca [[esperanto|esperanta]]. On ne ljubil arbitrarne i uměle svojstva, koje je našel v esperantu i idu.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Kromě togo, on protivil se [[infleksija|infleksijnym]] sistemam tyh jezykov, koje po jegovomu mněnju byli nepotrěbno složene. On usiloval stvoriti novial tako, da by byl jednočasno evfoničny i regularny, pri izkoristanju upotrěbimyh struktur iz prirodnyh jezykov.

V novialu:
* sintaksa prěd vsim je stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky jezyk|anglijskom]] i modernyh [[Skandinavske jezyky|skandinavskyh]] jezykah. Nemaje obveznogo značnika za akuzativ kako v esperantu, ale akuzativ može opcionalno byti označeny končinoju ili prědložnikom;
* roditeljny (ili prisvojiteljny) padež je dostupny kako alternativa za prědložnik {{lang|nov|de}}, čto bazuje na Jespersenovoj observaciji, že mnoge moderne jezyky sut iztratili složene infleksije imennikov, ale zadrživajut genitivnu formu;
* večinstvo glagolnyh časov izražaje se posrědstvom pomočnyh čestic. Jednakože dostupna je inflekcijna končina kako skračena forma prošedšego časa.

Velika razlika medžu novialom i esperantom/idom tyče se imenničnyh končin. Jespersen odkydal ideju jednoj jedinoj samoglasky kako zakončenje vsih imennikov ({{-|o}} v esperantu i idu), čto po jegovomu mněnju bylo neprirodno i moglo byti zaměšajuče.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Zaměsto togo novialske imenniky mogut končati se na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Tute končiny mogut služiti za označenje prirodnogo pola sgodno s praktikoju v romanskyh jezykah, ačekoli novial ne imaje ni gramatičny rod ni suglasnosti pridavnikov s imennikami.

== Priklad za sravnjenje ==
Tuto je [[Otče naš]] na novialu i několikyh srodnyh jezykah:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska versija:
! [[Esperanto|Esperantska]] versija:
! [[Ido (język)|Ido]] versija:
! [[Latina|Latinska]] versija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==
Kako Jespersen navodi v svojej avtobiografiji, v 1934 g. on je prědložil ortografičnu reformu noviala, čto je nezadovolilo istu grupu koristnikov: on odstupil od nasučnogo principa ''jednomu zvuku jedna bukva'':&lt;ref&gt;J{{-|Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. ISBN 87-7838-132-0}}}}. Str. 227–8.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
Prědložil jesm něktore netrivialne izměny, osoblivo vvodeči «ortografičny» novial pored originalnogo, fonetično pisanogo jezyka. (...) Tako, zvuk {{MFA|k}}, pomimo togo, že je prědstavjeny bukvami {{-|''k''}} i {{-|''q''}} i prvoju čestju bukvy {{-|''x''}}, takože je dobyl novy znak {{-|''c''}} (prěd {{-|a, o, u}} i suglaskami), praksa, s ktoroju skori vsi evropejci, amerikanci i avstralijci sut osvojeni od dětstva. (...) Ja znaju, že tuta ortografična forma je nezadovolila několikyh staryh i věrnyh prijateljev noviala, ale imaju vpečatljenje, že mnogi drugi ju privitali.
&lt;/blockquote&gt;

Něktori kolegi Jesperena srěd filologov žartom nazyvali novial «Jesperanto», slučajuči jegovo prězime s prototipičnym pomočnym jezykom esperanto.

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vněšnje linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>87044e6pcoxsyxvnkk73s865o43r5r7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45431</id>
      <parentid>45430</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:17:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priklad za sravnjenje */</comment>
      <origin>45431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21789" sha1="s4i34hflxwi2pakf3kjw2c63n00412r" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Novial v sravnjenju s esperantom i idom ==
Jespersen byl profesionalny lingvist, v odrazlikě od tvorca [[esperanto|esperanta]]. On ne ljubil arbitrarne i uměle svojstva, koje je našel v esperantu i idu.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Kromě togo, on protivil se [[infleksija|infleksijnym]] sistemam tyh jezykov, koje po jegovomu mněnju byli nepotrěbno složene. On usiloval stvoriti novial tako, da by byl jednočasno evfoničny i regularny, pri izkoristanju upotrěbimyh struktur iz prirodnyh jezykov.

V novialu:
* sintaksa prěd vsim je stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky jezyk|anglijskom]] i modernyh [[Skandinavske jezyky|skandinavskyh]] jezykah. Nemaje obveznogo značnika za akuzativ kako v esperantu, ale akuzativ može opcionalno byti označeny končinoju ili prědložnikom;
* roditeljny (ili prisvojiteljny) padež je dostupny kako alternativa za prědložnik {{lang|nov|de}}, čto bazuje na Jespersenovoj observaciji, že mnoge moderne jezyky sut iztratili složene infleksije imennikov, ale zadrživajut genitivnu formu;
* večinstvo glagolnyh časov izražaje se posrědstvom pomočnyh čestic. Jednakože dostupna je inflekcijna končina kako skračena forma prošedšego časa.

Velika razlika medžu novialom i esperantom/idom tyče se imenničnyh končin. Jespersen odkydal ideju jednoj jedinoj samoglasky kako zakončenje vsih imennikov ({{-|o}} v esperantu i idu), čto po jegovomu mněnju bylo neprirodno i moglo byti zaměšajuče.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Zaměsto togo novialske imenniky mogut končati se na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Tute končiny mogut služiti za označenje prirodnogo pola sgodno s praktikoju v romanskyh jezykah, ačekoli novial ne imaje ni gramatičny rod ni suglasnosti pridavnikov s imennikami.

== Priklad za sravnjenje ==
Tuto je [[Otče naš]] na novialu i několikyh srodnyh jezykah:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska versija:
! [[Esperanto|Esperantska]] versija:
! [[Ido|Ido]] versija:
! [[Latinsky jezyk|Latinska]] versija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==
Kako Jespersen navodi v svojej avtobiografiji, v 1934 g. on je prědložil ortografičnu reformu noviala, čto je nezadovolilo istu grupu koristnikov: on odstupil od nasučnogo principa ''jednomu zvuku jedna bukva'':&lt;ref&gt;J{{-|Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. ISBN 87-7838-132-0}}}}. Str. 227–8.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
Prědložil jesm něktore netrivialne izměny, osoblivo vvodeči «ortografičny» novial pored originalnogo, fonetično pisanogo jezyka. (...) Tako, zvuk {{MFA|k}}, pomimo togo, že je prědstavjeny bukvami {{-|''k''}} i {{-|''q''}} i prvoju čestju bukvy {{-|''x''}}, takože je dobyl novy znak {{-|''c''}} (prěd {{-|a, o, u}} i suglaskami), praksa, s ktoroju skori vsi evropejci, amerikanci i avstralijci sut osvojeni od dětstva. (...) Ja znaju, že tuta ortografična forma je nezadovolila několikyh staryh i věrnyh prijateljev noviala, ale imaju vpečatljenje, že mnogi drugi ju privitali.
&lt;/blockquote&gt;

Něktori kolegi Jesperena srěd filologov žartom nazyvali novial «Jesperanto», slučajuči jegovo prězime s prototipičnym pomočnym jezykom esperanto.

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura==

{{reflist|30em}}

==Vněšnje linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>s4i34hflxwi2pakf3kjw2c63n00412r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45432</id>
      <parentid>45431</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */</comment>
      <origin>45432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21787" sha1="8si1asjkvpm8p2u9a8qlxupo7xbtycy" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Novial v sravnjenju s esperantom i idom ==
Jespersen byl profesionalny lingvist, v odrazlikě od tvorca [[esperanto|esperanta]]. On ne ljubil arbitrarne i uměle svojstva, koje je našel v esperantu i idu.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Kromě togo, on protivil se [[infleksija|infleksijnym]] sistemam tyh jezykov, koje po jegovomu mněnju byli nepotrěbno složene. On usiloval stvoriti novial tako, da by byl jednočasno evfoničny i regularny, pri izkoristanju upotrěbimyh struktur iz prirodnyh jezykov.

V novialu:
* sintaksa prěd vsim je stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky jezyk|anglijskom]] i modernyh [[Skandinavske jezyky|skandinavskyh]] jezykah. Nemaje obveznogo značnika za akuzativ kako v esperantu, ale akuzativ može opcionalno byti označeny končinoju ili prědložnikom;
* roditeljny (ili prisvojiteljny) padež je dostupny kako alternativa za prědložnik {{lang|nov|de}}, čto bazuje na Jespersenovoj observaciji, že mnoge moderne jezyky sut iztratili složene infleksije imennikov, ale zadrživajut genitivnu formu;
* večinstvo glagolnyh časov izražaje se posrědstvom pomočnyh čestic. Jednakože dostupna je inflekcijna končina kako skračena forma prošedšego časa.

Velika razlika medžu novialom i esperantom/idom tyče se imenničnyh končin. Jespersen odkydal ideju jednoj jedinoj samoglasky kako zakončenje vsih imennikov ({{-|o}} v esperantu i idu), čto po jegovomu mněnju bylo neprirodno i moglo byti zaměšajuče.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Zaměsto togo novialske imenniky mogut končati se na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Tute končiny mogut služiti za označenje prirodnogo pola sgodno s praktikoju v romanskyh jezykah, ačekoli novial ne imaje ni gramatičny rod ni suglasnosti pridavnikov s imennikami.

== Priklad za sravnjenje ==
Tuto je [[Otče naš]] na novialu i několikyh srodnyh jezykah:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska versija:
! [[Esperanto|Esperantska]] versija:
! [[Ido|Ido]] versija:
! [[Latinsky jezyk|Latinska]] versija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==
Kako Jespersen navodi v svojej avtobiografiji, v 1934 g. on je prědložil ortografičnu reformu noviala, čto je nezadovolilo istu grupu koristnikov: on odstupil od nasučnogo principa ''jednomu zvuku jedna bukva'':&lt;ref&gt;J{{-|Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. ISBN 87-7838-132-0}}}}. Str. 227–8.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
Prědložil jesm něktore netrivialne izměny, osoblivo vvodeči «ortografičny» novial pored originalnogo, fonetično pisanogo jezyka. (...) Tako, zvuk {{MFA|k}}, pomimo togo, že je prědstavjeny bukvami {{-|''k''}} i {{-|''q''}} i prvoju čestju bukvy {{-|''x''}}, takože je dobyl novy znak {{-|''c''}} (prěd {{-|a, o, u}} i suglaskami), praksa, s ktoroju skori vsi evropejci, amerikanci i avstralijci sut osvojeni od dětstva. (...) Ja znaju, že tuta ortografična forma je nezadovolila několikyh staryh i věrnyh prijateljev noviala, ale imaju vpečatljenje, že mnogi drugi ju privitali.
&lt;/blockquote&gt;

Něktori kolegi Jesperena srěd filologov žartom nazyvali novial «Jesperanto», slučajuči jegovo prězime s prototipičnym pomočnym jezykom esperanto.

== Priměćky==

{{notelist}}

== Literatura ==
{{Iztočniky}}

==Vněšnje linky==
{{InterWiki|code=nov}}
{{wiktionary|Novial}}
{{wikibooks}}

B. R. Gilson. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html Novial]&quot;. Kratky pregled Noviala iz 1928

Thomas Leigh. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html Novial Gramatika - Kratky pregled]&quot;. Kratky pregled verzije iz 1930

Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial{{nbsp}}’98]

''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 Novial Lexike: Medžunarodny Slovnik]'' od Otto Jespersen, 1930. Redigovane od Don Blaheta i Xavi Abadia. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 |date=2023-02-28 }}

''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 Discussiones medźu E. de Wahl i O. Jespersen]''

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

{{Autoritetna kontrola}}

[[Kategorija:Novial| ]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1920-tyh lětah]]
[[Kategorija:1928 uvedenja]]
[[Kategorija:Otto Jespersen]]</text>
      <sha1>8si1asjkvpm8p2u9a8qlxupo7xbtycy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45435</id>
      <parentid>45432</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21654" sha1="atx8hocun4tvkte4gkouqvozfoyijav" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Novial v sravnjenju s esperantom i idom ==
Jespersen byl profesionalny lingvist, v odrazlikě od tvorca [[esperanto|esperanta]]. On ne ljubil arbitrarne i uměle svojstva, koje je našel v esperantu i idu.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Kromě togo, on protivil se [[infleksija|infleksijnym]] sistemam tyh jezykov, koje po jegovomu mněnju byli nepotrěbno složene. On usiloval stvoriti novial tako, da by byl jednočasno evfoničny i regularny, pri izkoristanju upotrěbimyh struktur iz prirodnyh jezykov.

V novialu:
* sintaksa prěd vsim je stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky jezyk|anglijskom]] i modernyh [[Skandinavske jezyky|skandinavskyh]] jezykah. Nemaje obveznogo značnika za akuzativ kako v esperantu, ale akuzativ može opcionalno byti označeny končinoju ili prědložnikom;
* roditeljny (ili prisvojiteljny) padež je dostupny kako alternativa za prědložnik {{lang|nov|de}}, čto bazuje na Jespersenovoj observaciji, že mnoge moderne jezyky sut iztratili složene infleksije imennikov, ale zadrživajut genitivnu formu;
* večinstvo glagolnyh časov izražaje se posrědstvom pomočnyh čestic. Jednakože dostupna je inflekcijna končina kako skračena forma prošedšego časa.

Velika razlika medžu novialom i esperantom/idom tyče se imenničnyh končin. Jespersen odkydal ideju jednoj jedinoj samoglasky kako zakončenje vsih imennikov ({{-|o}} v esperantu i idu), čto po jegovomu mněnju bylo neprirodno i moglo byti zaměšajuče.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Zaměsto togo novialske imenniky mogut končati se na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Tute končiny mogut služiti za označenje prirodnogo pola sgodno s praktikoju v romanskyh jezykah, ačekoli novial ne imaje ni gramatičny rod ni suglasnosti pridavnikov s imennikami.

== Priklad za sravnjenje ==
Tuto je [[Otče naš]] na novialu i několikyh srodnyh jezykah:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska versija:
! [[Esperanto|Esperantska]] versija:
! [[Ido|Ido]] versija:
! [[Latinsky jezyk|Latinska]] versija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==
Kako Jespersen navodi v svojej avtobiografiji, v 1934 g. on je prědložil ortografičnu reformu noviala, čto je nezadovolilo istu grupu koristnikov: on odstupil od nasučnogo principa ''jednomu zvuku jedna bukva'':&lt;ref&gt;J{{-|Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. ISBN 87-7838-132-0}}}}. Str. 227–8.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
Prědložil jesm něktore netrivialne izměny, osoblivo vvodeči «ortografičny» novial pored originalnogo, fonetično pisanogo jezyka. (...) Tako, zvuk {{MFA|k}}, pomimo togo, že je prědstavjeny bukvami {{-|''k''}} i {{-|''q''}} i prvoju čestju bukvy {{-|''x''}}, takože je dobyl novy znak {{-|''c''}} (prěd {{-|a, o, u}} i suglaskami), praksa, s ktoroju skori vsi evropejci, amerikanci i avstralijci sut osvojeni od dětstva. (...) Ja znaju, že tuta ortografična forma je nezadovolila několikyh staryh i věrnyh prijateljev noviala, ale imaju vpečatljenje, že mnogi drugi ju privitali.
&lt;/blockquote&gt;

Něktori kolegi Jesperena srěd filologov žartom nazyvali novial «Jesperanto», slučajuči jegovo prězime s prototipičnym pomočnym jezykom esperanto.

== Primětky==
{{notelist}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

==Vněšnje linky==
{{InterWiki|code=nov}}
* {{-|B. R. Gilson}}. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html {{-|Novial}}]&quot;}}. Kratky prěgled Noviala iz 1928
* {{-|Thomas Leigh}}. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html {{-|Novial Gramatika}} - Kratky prěgled]&quot;. Kratky prěgled versije iz 1930
* {{-|Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial ’98]}}
* ''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 {{-|Novial Lexike}}: Medžunarodny slovnik]'' od Otto Jespersena, 1930. Redigovane od Dona Blahety i Xavi Abadia. 
* ''[https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 {{-|Novial lexike 1930}}''
* ''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 {{-|Discussiones inter E. de Wahl e O. Jespersen}}]''

== Izvor ==
{{Prěvod|en|Novial}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>atx8hocun4tvkte4gkouqvozfoyijav</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45436</id>
      <parentid>45435</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:25:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45436</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21652" sha1="r79j9rznfj5kg4a24de93gy834c4695" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Novial
| nativename       = {{lang|nov|novial}}
| image            = Flag of Novial.svg{{!}}border
| imagescale       = 0.7
| creator          = [[Otto Jespersen]]
| created          = 1928
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| fam2             = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| posteriori       = [[Romanske języky|Romanske]] i [[Germanske języky|Germanske]] języky; takože [[Interlingue]] i [[Ido (język)|Ido]]
| iso3             = nov
| lingua           = 51-AAB-dc
| glotto           = novi1234
| familycolor      = 
}}

'''Novial''' je [[medžunarodny pomočny jezyk]] (IAL) stvorjeny danskym lingvistoju [[Otto Jespersen|{{-|Otto Jespersenom|Отто Јесперсеном}}]] v 1928 g. Byl projektovany za ulegšenje komunikacije medžu govoriteljami različnyh rodnyh jezykov. Nazva jezyka je slučenje novialskogo slova ''{{-novi|}}'' (znači «novy») s akronimom {{-|IAL}} (od {{Jezyky|en|international auxiliary language}} «medžunarodny pomočny jezyk»).

Jespersen byl rany podpornik drugogo medžunarodnogo pomočnogo jezyka, [[Ido|Ida]], reformovanoj verzije [[Esperanto|Esperanta]], prěd tym, že je opustil da by stvoril svoj vlastny jezyk v 1928 g.

Slovosbor noviala je pozajety prěvažno iz [[Romanske języky|romanskyh]] i [[Germanske języky|germanskyh]] jezykov, ale jego analitična gramatika je stvorjena pod vlivom [[Anglijsky język|anglijskogo]] jezyka.

Novial byl prědstavjeny v Jespersenovoj knigě «{{Lang|en|An International Language}}» v 1928 g..&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot;&gt;{{Cite book | last=Jespersen | first=Otto | url=https://viewer.onb.ac.at/10B876CB | title=An International Language | location=London | publisher=Allen &amp; Unwin | year=1928 | oclc=251023739 | via=[[Österreichische Nationalbibliothek]]}}&lt;/ref&gt; Byl aktualizovany v jego slovniku ''{{-|Novial Lexike}}'' v 1930 g.&lt;ref&gt;{{cite book| first1=Otto | last1=Jespersen | editor-first=Don | editor-last=Blaheta | access-date=2020-04-03|title=Novial Lexike: International Dictionary = Dictionnaire international = Internationales Wörterbuch |url=http://www.blahedo.org/novial/nl.html| via=Don Blaheta | orig-date=1930}}&lt;/ref&gt; Daljše modifikacije byli prědložene v 1930-tyh lětah, ale jezyk stal neaktivny poslě smrti Jesperenga v 1943 g.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Simon | last=Ager |access-date=2020-04-03|title=Novial language, alphabet and pronunciation|url=https://www.omniglot.com/writing/novial.htm|website=Omniglot}}&lt;/ref&gt;

== Fonologija==

=== Konsonanty===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! colspan=&quot;2&quot; | [[Labialny konsonant|Labialny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Koronalny konsonant|Koronalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Palatalny konsonant|Palatalny]]
! colspan=&quot;2&quot; | [[Velarny konsonant|Velarny]]
![[Glotalny konsonant|Glotalny]]
|-
! [[Nazalny konsonant|Nazalny]]
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|m}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|n}}
| 
|
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|ŋ}})
|
|-
! [[Plosivny konsonant|Plosivny]]/&lt;br&gt;[[Afrikata]]
| {{MFA|p}}
|{{MFA|b}}
| {{MFA|t}}
|{{MFA|d}}
| {{MFA|tʃ}}
|{{MFA|dʒ}}
| {{MFA|k}}
|{{MFA|ɡ}}
|
|-
! [[Frikativny konsonant|Frikativny]]
| {{MFA|f}}
|{{MFA|v}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|s}}
| {{MFA|ʃ}}
|({{MFA|ʒ}})
| colspan=&quot;2&quot; |
|{{MFA|h}}
|-
! [[Aproksimant]]
| colspan=&quot;2&quot; | ({{MFA|w}})
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|l}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|j}}
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|-
! [[Vibrant]]
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | {{MFA|r}}
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
|
|}

== Vokaly==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
!
! [[Prědny vokal|Prědny]]
! [[Zadny vokal|Zadny]]
|-
! [[Zatvorjeny vokal|Zatvorjeny]]
| {{MFA|i}}
| {{MFA|u}}
|-
! [[Srědny vokal|Srědny]]
| {{MFA|e}}
| {{MFA|o}}
|-
! [[Otvorjeny vokal|Otvorjeny]]
| colspan=2 | {{MFA|a}}
|}

== Udarjenje ==
Osnovno pravilo: udarjenje padaje na samoglaskě prěd poslědnjeju suglaskoju. Jednakože konsonante flekcijne končiny (t.j. '''''-d''''', '''''-m''''', '''''-n''''', '''''-s''''') sut izključenja (napr. {{lang|nov|bóni}} ale {{lang|nov|bónim}}, ne {{lang|nov|boním}}; {{lang|nov|apérta}} ale {{lang|nov|apértad}}, ne {{lang|nov|apertád}}). Zato lěpje bylo by rěkti, že samoglaska prěd konečnoju suglaskoju korenja imaje udarjenje.&lt;ref&gt;{{cite web|access-date=2025-07-02| first=Thomas | last=Leigh | title=Novial: Pronunciation and spelling systems|url=http://www.blahedo.org/novial/spelling.html|website=Don Blaheta}}&lt;/ref&gt;

== Pravopis ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Alfabet noviala
|-
!Velike bukvy
|A||B||C||D||E||F||G||H||I||J||K||L||M||N||O||P||Q||R||S||T||U||V||X||Y||Z
|-
!Male bukvy
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||q||r||s|||t||u||v||x||y||z
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]]
|{{MFA|a}}
|{{MFA|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}, {{MFA|s}} i dr.{{efn|name=note1|Koristano samo v vlastnyh imenah i medžunarodnyh symbolah.}}
|{{MFA|d}}
|{{MFA|e}}
|{{MFA|f}}
|{{MFA|g}}
|{{MFA|h}}
|{{MFA|i}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|dʒ}}, {{MFA|ʒ}}
|{{MFA|k}}
|{{MFA|l}}
|{{MFA|m}}
|{{MFA|n}}
|{{MFA|o}}
|{{MFA|p}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|k}}{{efn|Koristano samo v dvuznaku ''qu''.}}
|{{MFA|r}}
|{{MFA|s}}
|{{MFA|t}}
|{{MFA|u}}
|{{MFA|v}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|ks, gz
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|j}}, {{MFA|ʝ}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{MFA|ts}}, {{MFA|z}} i dr.{{efn|name=note1}}
|}

Dvuznaky ''{{-|ch}}'' i ''{{-|sh}}'' prědstavjajut {{MFA|t͡ʃ}} ili {{MFA|ʃ}}, zavisno od govoritelja. Na priklad, {{lang|nov|chokolate}} może być izgovoreno ili {{MFA|t͡ʃokoˈlate}} ili {{MFA|ʃokoˈlate}}.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt; Bukva ''{{-|[[w]]}}'' ne je koristaje se.

== Gramatika==
Kako mnogo umětnyh pomočnyh jezykov Novial imaje prostu i regularnu gramatiku. Glavny slovored je [[Podmet–glagol–objekt|SVO]]. Iz toj pričiny označenje objekta rěčenja s pomočju viniteljnogo padeža je nepotrěbno, ibo samo město v rěčenju uže govori, ktoro slovo je objekt. Nemaje gramatičnogo roda, ale pol ili rod osob može byti označeny. Časovanje glagolov je regularno i nemaje suglasnosti po osobě ili čislu.

Imenniky prěvažno končajut se na {{-|''e'', ''a'', ''o'', ''u''}} ili {{-|''um''}} v jednině. Sut označiteljne formy označene členom, a takože formy jediny i množiny, pri čem množina označaje se sufiksom {{lang|nov|-s}} po samoglaskah i {{lang|nov|-es}} po suglaskah. Istnuje takože forma za neoznačiteljno čislo (kako v [[kitajsky jezyk|kitajskom]] i [[japonsky jezyk|japonskom]]), izražena odstranjenjem končiny imennika v jednině ({{lang|nov|leone}} – ljev, {{lang|nov|leon es kruel}} – 'ljev je kruty', ili 'ljevi sut kruti').&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|89}}

Ako imennik označaje živy stvor, forma končajuča na {{lang|nov|-e}} je nevtralna s obzirom na pol, ženska kogda končaje se na {{lang|nov|-a}}, a mužska kogda končaje se na {{lang|nov|-o}}. Ako imennik je osnovana na pridavniku, imennik označajuči živy stvor tvori tymže samym pravilom, imennik označajuči konkretny objekt končinoju {{lang|nov|-u}}, a abstraktny imennik končinoju {{lang|nov|-um}}. Zaimenniky tretjej osoby i označiteljne členy slědujut tože samo pravilo.

V slučaju instrumenta – orudja ili srědstva – slovo na {{lang|nov|-e}} označaje samo orudje ili srědstvo, slovo na {{lang|nov|-a}} je glagol opisyvajuči koristanje orudja i tako dalje, a slovo na {{lang|nov|-o}} je imennik opisyvajuči dějstvo koristanja.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|124, 126}} Na priklad: {{Lang|nov|mesure}} «měrnik», {{Lang|nov|mesura}} «měriti», {{Lang|nov|mesuro}} «měrjenje».

=== Osobne zaimenniky===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Osoba
! Jednina
!Množina
|-
! colspan=&quot;2&quot; |1.
| me
| nus
|-
! colspan=&quot;2&quot; |2.
| vu
| vus
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |3.
!'''Neopr.'''
| le
| les
|-
!Mužsky
| lo
| los
|-
!Žensky
|la
|las
|-
!Sredny
|lu
|lus
|}

Standardny slovored v novialu je podmet–glagol–objekt, kako v anglijskom. Tako, ne trěba označiti objekt da by se različal od podmeta, a nominativ (odpovědajuči ''ja, on, ona'' i tako dalje) i akuzativ (odpovědajuči ''mene, jego, nas'' i t.d.) zaimennikov sut identične: {{Lang|nov|Me observa vu}} «Ja vidim tebe», {{Lang|nov|Vu observa me}} «Ty vidiš mene».

Iz toj pričiny akuzativ (direktny objekt) najčestěje je identičny s nominativom (podmetom). Jednakože za izběganje dvusmyslnosti je takože dostupna opcionalna akuzativna končina {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě), ačekoli koristana je rědko.

Prisvojiteljne zaimenniky, i zavisne i nezavisne (odpovědajuče ''moj, jihny'' i t.d.), tvoret se dodanjem končiny {{lang|nov|-n}} ili po suglaskě {{lang|nov|-en}}: {{Lang|nov|men hunde}} «moj pes», {{Lang|nov|Li hunde es men}} «Pes je moj». Takto prisvojiteljne zaimenniky sut: {{lang|nov|men}}, {{lang|nov|vun}}, {{lang|nov|len}} i t.d., {{lang|nov|lun}} i {{lang|nov|nusen}}, {{lang|nov|vusen}}, {{lang|nov|lesen}} i t.d., i {{lang|nov|lusen}}. Zaměsto prisvojiteljnogo zaimennika možno je to samo izraziti prědložnikom {{lang|nov|de}}: {{lang|nov|de me}}, {{lang|nov|de vu}}, i tako dalje.

Refleksivny zaimennik je {{lang|nov|se}}: {{lang|nov|lo admira se}} «on obdivjaje sebe».&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|90, 109}} Neoprěděljeny osobny zaimennik (kako anglijsko {{Lang|en|one}}) je {{lang|nov|on}} s prisvojiteljnoju formoju {{lang|nov|onen}}.

== Glagoly==
Glagolne formy nikogda ne konjugujut se po osobě ili čislu. Glagolne časy, naklonjenja i zalogy izražajut se glavno posrědstvom pomočnogo glagola prěd glavnym glagolom. V slučaju pomočnyh glagolov slovored je tojže sam kako v anglijskom. Priměry glagolnyh form:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to protect
| {{lang|nov|protekte}}
|-
| Suči čas
| I protect
| {{lang|nov|me protekte}}
|-
| Perfekt
| I have protected
| {{lang|nov|me ha protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I protected
| {{lang|nov|me did protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me protekted}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had protected
| {{lang|nov|me had protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall protect '''ili''' I will protect
| {{lang|nov|me sal protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve protekte}}
|-
| Buduči perfekt
| I shall have protected '''ili''' I will have protected
| {{lang|nov|me sal ha protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve ha protekte}}
|-
| Buduči čas v prošedšem
| I was going to protect
| {{lang|nov|me saled protekte}}
|-
| Kondicional
| I would protect
| {{lang|nov|me vud protekte}}
|-
| Kondicional perfekt
| I would have protected
| {{lang|nov|me vud ha protekte}}
|-
| Jusiv, prva osoba
| Let me protect!
| {{lang|nov|Let me protekte!}}
|-
| Imperativ
| Protect!
| {{lang|nov|protekte!}}
|}

* Suče aktivno pričestje: {{lang|nov|protektent}} «hranjajuči»
* Prošedše pasivno pričestje: {{lang|nov|protektet}} «shranjeny»

Novial imaje dvě pasivne formy. Pasiv označajuči početok tvori se s pomočnym glagolom {{lang|nov|bli}}, čto v slědujučem anglijskom prikladu označaje se glagolom {{Lang|en|get}}. Poslě pomočnogo glagola slěduje infinitiv:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to get protected
| {{lang|nov|bli protekte}}
|-
| Suči čas
| I get protected
| {{lang|nov|me bli protekte}}
|-
| Perfekt
| I have got protected
| {{lang|nov|me ha bli protekte}}
|-
| Prošedši čas
| I got protected
| {{lang|nov|me blid protekte}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had got protected
| {{lang|nov|me had bli protekte}}
|-
| Buduči čas
| I shall get protected '''ili''' I will get protected
| {{lang|nov|me sal bli protekte}} '''ili''' {{lang|nov|me ve bli protekte}}
|-
| Kondicional
| I would get protected
| {{lang|nov|me vud bli protekte}}
|}

Pasiv označajuči stanje tvori s pomočnym glagolom {{lang|nov|es}} (v anglijskom prikladu: {{Lang|en|be}}) i prošlym pasivnym pričestjem (korenj + ''-t''). Na priklad:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Gramatika
! Anglijsky
! Novial
|-
| Infinitiv
| to be protected
| {{lang|nov|es protektet}}
|-
| Suči čas
| I am protected
| {{lang|nov|me es protektet}}
|-
| Perfekt
| I have been protected
| {{lang|nov|me ha es protektet}}
|-
| Prošedši čas
| I was protected
| {{lang|nov|me did es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me esed protektet}}
|-
| Pluskvamperfekt
| I had been protected
| {{lang|nov|me had es protektet}}
|-
| Buduči čas
| I shall be protected '''ili''' I will be protected
| {{lang|nov|me sal es protektet}} '''ili''' {{lang|nov|me ve es protektet}}
|-
| Kondicional
| I would be protected
| {{lang|nov|me vud es protektet}}
|}

== Členy==
Novial imaje označiteljny člen {{lang|nov|li}}, ktory je neizměnny i koristaje se kako v anglijskom. Nemaje neoznačiteljnogo člena, ačekoli možno je koristati {{lang|nov|un}} «jedin».

== Imenniky ==
Množina imennikov tvori se dodavanjem {{lang|nov|–s}} k jednině ({{lang|nov|-es}} po suglaskě).

[[Akuzativ|Akuzativny]] padež obyčno je identičny s [[nominativ|nominativnym]], ale opcionalno može byti označeny končinoju {{lang|nov|-m}} ({{lang|nov|-em}} po suglaskě). Množina označaje se končinoju {{lang|nov|-sem}} ({{lang|nov|-esem}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|em}}.

Roditeljnik (genitiv) tvori se končinoju {{lang|nov|-n}} ({{lang|nov|-en}} po suglaskě) v jednině, a končinoju {{lang|nov|-sen}} ({{lang|nov|-esen}} po suglaskě) ili s prědložnikom {{lang|nov|de}} v množině.

Druge padeže tvoret se s pomočju prědložnikov.

== Pridavniky ==
Vse pridavniky imajut končinu {{lang|nov|-i}}, ale je možno ju ostaviti, ako izgovor je dostatočno legky bez njej i značenje vsekako je jasno. Pridavniky nahodet se prěd imennikami, ktore opisyvajut. One ne izměnjajut formu pod vlivom imennika, ale mogut dobyti imennične končiny, kogda sut koristane samostojno.

Komparativne formy tvoret se s pomočju čestic {{lang|nov|plu}} «bolje», {{lang|nov|tam}} «tako samo» i {{lang|nov|min}} «menje» prěd pridavnikom. Takože samo, superlativne čestice {{lang|nov|maxim}} «najbolje» i {{lang|nov|minim}} «najmenje» prědhodet pridavnik.

== Prislovniky ==
Pridavnik prětvarjaje se v odpovědajuči prislovnik dodavanjem {{lang|nov|-m}} poslě končiny {{lang|nov|-i}} pridavnika. Komparativne i superlativne formy tvoret se tym samym sposobom kako komparativne i superlativne pridavniky: stavjenjem čestice prěd danym prislovnikom.

== Novial v sravnjenju s esperantom i idom ==
Jespersen byl profesionalny lingvist, v odrazlikě od tvorca [[esperanto|esperanta]]. On ne ljubil arbitrarne i uměle svojstva, koje je našel v esperantu i idu.&lt;ref name=&quot;IL-ONB&quot; /&gt;{{Rp|21–27}} Kromě togo, on protivil se [[infleksija|infleksijnym]] sistemam tyh jezykov, koje po jegovomu mněnju byli nepotrěbno složene. On usiloval stvoriti novial tako, da by byl jednočasno evfoničny i regularny, pri izkoristanju upotrěbimyh struktur iz prirodnyh jezykov.

V novialu:
* sintaksa prěd vsim je stvar slovoreda, kako v [[Anglijsky jezyk|anglijskom]] i modernyh [[Skandinavske jezyky|skandinavskyh]] jezykah. Nemaje obveznogo značnika za akuzativ kako v esperantu, ale akuzativ može opcionalno byti označeny končinoju ili prědložnikom;
* roditeljny (ili prisvojiteljny) padež je dostupny kako alternativa za prědložnik {{lang|nov|de}}, čto bazuje na Jespersenovoj observaciji, že mnoge moderne jezyky sut iztratili složene infleksije imennikov, ale zadrživajut genitivnu formu;
* večinstvo glagolnyh časov izražaje se posrědstvom pomočnyh čestic. Jednakože dostupna je inflekcijna končina kako skračena forma prošedšego časa.

Velika razlika medžu novialom i esperantom/idom tyče se imenničnyh končin. Jespersen odkydal ideju jednoj jedinoj samoglasky kako zakončenje vsih imennikov ({{-|o}} v esperantu i idu), čto po jegovomu mněnju bylo neprirodno i moglo byti zaměšajuče.&lt;ref&gt;{{Cite book | contributor-first=Otto | contributor-last=Jespersen | contribution=Linguistic principles necessary for the construction of an international auxiliary language, with an appendix on the criticism of Esperanto | pages=27–41 | first1=L[ouis] | last1=Couturat | author-link1=Louis Couturat | first2=O[tto] | last2=Jespersen | author-link3=Richard Lorenz (chemist) | first3=R[ichard] | last3=Lorenz | author-link4=Wilhelm Ostwald | first4=W[ilhelm] | last4=Ostwald | author-link5=Leopold Pfaundler | first5=L[eopold] | last5=Pfaundler | url=https://www.gutenberg.org/files/54694/54694-h/54694-h.htm | title=International Language and Science: Considerations on the Introduction of an International Language into Science | date=n.d. | orig-date=1910 | publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; Zaměsto togo novialske imenniky mogut končati se na {{lang|nov|-o}}, {{lang|nov|-a}}, {{lang|nov|-e}}, {{lang|nov|-u}} ili {{lang|nov|-um}}. Tute končiny mogut služiti za označenje prirodnogo pola sgodno s praktikoju v romanskyh jezykah, ačekoli novial ne imaje ni gramatičny rod ni suglasnosti pridavnikov s imennikami.

== Priklad za sravnjenje ==
Tuto je [[Otče naš]] na novialu i několikyh srodnyh jezykah:

{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Novialska versija:
! [[Esperanto|Esperantska]] versija:
! [[Ido|Ido]] versija:
! [[Latinsky jezyk|Latinska]] versija:
|-
|
{{lang|nov|Nusen Patre, kel es in siele}},&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun nome bli sanktifika,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey vun regno veni;}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|mey on fa vun volio}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom in siele anke sur tere.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Dona a nus disdi li omnidiali pane,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e pardona a nus nusen ofensos,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|kom anke nus pardona a nusen ofensantes,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|e non dukte nus en tentatione,}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|ma liberisa nus fro malu.}}&lt;br /&gt;
{{lang|nov|Amen.}}
|
{{lang|eo|Patro nia, kiu estas en la ĉielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Via nomo estu sanktigita.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Venu Via regno,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|plenumiĝu Via volo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel en la ĉielo, tiel ankaŭ sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Nian panon ĉiutagan donu al ni hodiaŭ.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj pardonu al ni niajn ŝuldojn,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|kiel ankaŭ ni pardonas al niaj ŝuldantoj.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Kaj ne konduku nin en tenton,}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|sed liberigu nin de la malbono.}}&lt;br /&gt;
{{lang|eo|Amen.}}
|
{{lang|io|Patro nia, qua esas en la cielo,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua nomo santigesez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua regno advenez;}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|tua volo facesez}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale en la cielo tale anke sur la tero.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Donez a ni cadie l'omnadia pano,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e pardonez a ni nia ofensi,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|quale anke ni pardonas a nia ofensanti,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|e ne duktez ni aden la tento,}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|ma liberigez ni del malajo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|io|Amen.}}
|
{{lang|la|Pater noster, qui es in caelis:}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sanctificetur Nomen Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|adveniat Regnum Tuum;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|fiat voluntas Tua,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sicut in caelo, et in terra.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Panem nostrum cotidianum da nobis hodie;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et dimitte nobis debita nostra,}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|et ne nos inducas in tentationem;}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|sed libera nos a Malo.}}&lt;br /&gt;
{{lang|la|Amen.}}
|}

== Kritika==
Kako Jespersen navodi v svojej avtobiografiji, v 1934 g. on je prědložil ortografičnu reformu noviala, čto je nezadovolilo istu grupu koristnikov: on odstupil od nasučnogo principa ''jednomu zvuku jedna bukva'':&lt;ref&gt;J{{-|Jespersen, Otto (1995 [1938]). ''A linguist's life: An English translation of Otto Jespersen's autobiography'' [''En Sprogmands Levned''] ''with notes, photos and a bibliography''. Edited by Arne Juul, Hans F. Nielsen, Jørgen Erik Nielsen. Odense: Odense University Press. ISBN 87-7838-132-0}}}}. Str. 227–8.&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
Prědložil jesm něktore netrivialne izměny, osoblivo vvodeči «ortografičny» novial pored originalnogo, fonetično pisanogo jezyka. (...) Tako, zvuk {{MFA|k}}, pomimo togo, že je prědstavjeny bukvami {{-|''k''}} i {{-|''q''}} i prvoju čestju bukvy {{-|''x''}}, takože je dobyl novy znak {{-|''c''}} (prěd {{-|a, o, u}} i suglaskami), praksa, s ktoroju skori vsi evropejci, amerikanci i avstralijci sut osvojeni od dětstva. (...) Ja znaju, že tuta ortografična forma je nezadovolila několikyh staryh i věrnyh prijateljev noviala, ale imaju vpečatljenje, že mnogi drugi ju privitali.
&lt;/blockquote&gt;

Něktori kolegi Jesperena srěd filologov žartom nazyvali novial «Jesperanto», slučajuči jegovo prězime s prototipičnym pomočnym jezykom esperanto.

== Primětky==
{{notelist}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

==Vněšnje linky==
{{InterWiki|code=nov}}
* {{-|B. R. Gilson}}. &quot;[https://web.archive.org/web/20091027023518/http://www.geocities.com/CapitolHill/3141/novial.html {{-|Novial}}]&quot;. Kratky prěgled Noviala iz 1928
* {{-|Thomas Leigh}}. &quot;[https://web.archive.org/web/20030201065247/http://www.cs.brown.edu/~dpb/novial/n30grammar.html {{-|Novial Gramatika}} - Kratky prěgled]&quot;. Kratky prěgled versije iz 1930
* {{-|Don Blaheta. [http://www.blahedo.org/novial/novial98.html Novial ’98]}}
* ''[https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 {{-|Novial Lexike}}: Medžunarodny slovnik]'' od Otto Jespersena, 1930. Redigovane od Dona Blahety i Xavi Abadia. 
* ''[https://web.archive.org/web/20230228131202/https://sites.google.com/site/noviallexike/novial-lexike-1930 {{-|Novial lexike 1930}}''
* ''[https://viewer.onb.ac.at/10B82056 {{-|Discussiones inter E. de Wahl e O. Jespersen}}]''

== Izvor ==
{{Prěvod|en|Novial}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>r79j9rznfj5kg4a24de93gy834c4695</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sambahsa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6023</id>
    <revision>
      <id>45396</id>
      <timestamp>2026-08-10T16:15:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{short description|Medžunarodny pomoćny język}} {{Kartka jezyk | name = Sambahsa | nativename = Sambahsa-Mundialect | image = Sambahsa flag.jpg | creator = Olivier Simon | created = 2007 | iso3 = none | iso3comment = (&lt;code&gt;sph&lt;/code&gt; kodny predlog był odrinuły v 2018&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-036|title=Change Request Documentation: 2017-036|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;) | glotto = none | ietf = [https://ww...»</comment>
      <origin>45396</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35897" sha1="c9o2obqesotsi1grre60lper2wxdq76" xml:space="preserve">{{short description|Medžunarodny pomoćny język}}
{{Kartka jezyk
| name = Sambahsa
| nativename = Sambahsa-Mundialect
| image = Sambahsa flag.jpg
| creator = Olivier Simon
| created = 2007
| iso3 = none
| iso3comment = (&lt;code&gt;sph&lt;/code&gt; kodny predlog był odrinuły v 2018&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-036|title=Change Request Documentation: 2017-036|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| glotto = none
| ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-sambahsa]
}}

'''Sambahsa''' ({{IPA|art|samˈbaːsa}}) ili '''Sambahsa-Mundialect''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) i [[wikt:worldlang|světojęzyk]] skonstruovany od francuskogo lingvista Oliviera Simona.&lt;ref name=&quot;OS&quot;&gt;{{cite web |url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage|title=The Official Website of Sambahsa |author=Olivier Simon |year=2010 |accessdate=2011-02-18}}&lt;/ref&gt; Je bazovany na [[Praindo-evropsky język|praindo-evropskom języka]] (PIE) i ima složnu gramatiku.&lt;ref name=&quot;Mithridates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.pagef30.com/2009/05/why-you-should-keep-your-eye-on.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722025203/http://www.pagef30.com/2009/05/why-you-should-keep-your-eye-on.html|url-status=usurped|archive-date=July 22, 2011|title=Why You Should Keep an Eye on Sambahsa |author=Mithridates |date =2009-05-14 |accessdate =2011-02-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage|title=sambahsa / FrontPage|website=sambahsa.pbworks.com|access-date=2019-10-31}}&lt;/ref&gt;
Język byl prvy raz publikovan na Internetu v juliju 2007; pred tym, tvoritel tvrdi že na njem radil osam let. Po jednej študiji koja se bavi nedavnymi pomoćnymi językami, &quot;Sambahsa ima obširny slovnik i velike količine učećih i referentnyh materijalov&quot;.&lt;ref&gt;&quot;The Representation of Korean and Other Altaic Languages in Artificial International Auxiliary Languages&quot; in ''Journal of Universal Language'', March 2012, p.153, by Alan Reed Libert.&lt;/ref&gt;

Prvy děl nazva języka, {{Lang|art|Sambahsa}}, je sastavjeny iz dvuh slov samogo języka, {{Lang|art|sam}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; i {{Lang|art|bahsa}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, ktore znače 'jednaky' i 'język', odpowiedno. {{Lang|art|Mundialect}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, z drugogo boka, je [[Blend word|fuzija]] {{Lang|art|mundial}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'světovy' i {{Lang|art|dialect}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'dijalekt'.

Sambahsa probuje zachovati originalne pravopisy slov tak jako je moguće i to čini jeje ortografiju složnu, iako je i dalje regularna.&lt;ref&gt;A full analysis of Sambahsa (written in Esperanto) has been made by S.Auclair in ''La Riverego'' n°104, pp. 11-16, http://www.esperanto.qc.ca/files/riverego/Riverego-104.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120307114748/http://www.esperanto.qc.ca/files/riverego/Riverego-104.pdf |date=2012-03-07 }}&lt;/ref&gt; Postoję četyry [[gramatičny padež|gramatične padeže]]: [[nominativ|nominativny]], [[akuzativ|akuzativny]], [[dativ|dativny]] i [[genitiv|genitivny]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27871608/Foreword-to-the-Sambahsa-Grammar-in-English|title=Foreword to the Sambahsa Grammar in English|author=Dave MacLeod|year=2010|accessdate=2011-02-02|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715055530/http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27871608/Foreword-to-the-Sambahsa-Grammar-in-English|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Some language enthusiasts have said Sambahsa would have resulted had a kingdom been formed several millennia ago with PIE as its official tongue and remained intact until the present times.&lt;ref name=&quot;Mithridates&quot; /&gt; --&gt;
Iako je bazovany na PIE, Sambahsa pozajmljuje znatny dio svojego slovnika iz drugih językovyh familij, takih jako [[Arabsky język|arabsky]], [[Kitysky język|kitysky]], [[Indonezijsky język|indonezijsky]], [[Svahili|svahili]] i [[Tursky język|tursky]].&lt;ref name=&quot;OS&quot; /&gt;

Fonologija
Fonologija Sambahsy ima malo společnogo s [[Praindo-evropska fonologija|praindo-evropsko fonologijo]], iako većina jeje slovnika potiče iz PIE.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=sambahsa / Sambahsa pronunciation in English|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27811711/Sambahsa-pronunciation-in-English|access-date=2021-08-21|website=sambahsa.pbworks.com|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525100218/http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27811711/Sambahsa-pronunciation-in-English|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Změny iz PIE ne su regularne, jer tvoritel Sambahsy probal izbjegnuti [[homonimy|homonime]], ktore by postale česte po eliminaciji něktoryh PIE zvukov kao [[Laringalna teorija|laringalov]] ili něktoryh [[aspiracija (fonetika)|aspirirovanyh]] konsonantov. Za razliku od něktoryh [[pomoćny język|pomoćnyh językov]] kao [[Esperanto]], ortografija Sambahsy je složna ali regularna i sastoji se samo od 26 bukv [[ISO Latin alphabet|osnovnogo latinskogo alfabeta]].&lt;ref&gt;&quot;The strange quest for a universal &quot;Earth Standard&quot; language&quot; by Esther Inglis-Arkell, 08-17-2012 : http://io9.com/5935563/the-strange-quest-for-a-universal-earth-standard-language {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140225194001/http://io9.com/5935563/the-strange-quest-for-a-universal-earth-standard-language |date=2014-02-25 }}&lt;/ref&gt; Tento system był izbran da bi se zachovala rozpoznatelnost slov uzetih iz zapadno-evropskih językov, gdźe [[ortografija]] igra ključnu ulogu. Na priměr, po pravilih Sambahsy, {{wikt-lang|fr|bureau}} se izgovara jako v [[Francuzky język|francuzkom]], a ''[[wikt: point|point]]'' jako v [[Anglijsky język|anglijskom]].

Sambahsyn [[fonemny inventar]] ima 22 [[konsonant]]a i devet [[vokal]]ov (izključujući prodłužene forme tih vokalov).&lt;ref&gt;However, different versions of pronunciation of &quot;r&quot; are admitted, and the &quot;ng&quot; sound (as in English &quot;sing&quot;) could be counted as a new sound, distinct from the conjunction of [n] + [g].&lt;/ref&gt; Da bi se pomogło učećim języka, i zatože [[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] simboly ne mogu być pisane s vsemi klaviaturami, był razvijen posebny prostši system, nazvany ''Sambahsa Phonetic Transcription'', ili ''SPT''.

V sravnenju s drugimi [[konstruovany język|konstruovanymi językami]], Sambahsa slova su kratka, često tak kratka kao anglijska slova, i visoko konsonantska.&lt;ref&gt;See this link on a French-speaking forum : http://aphil.forumn.net/t844p15-analyse-phonotactique-kotava-esperanto-uropi-et-autres?highlight=analyse+phon%E9tique {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811144744/http://aphil.forumn.net/t844p15-analyse-phonotactique-kotava-esperanto-uropi-et-autres?highlight=analyse+phon%E9tique |date=2011-08-11 }}&lt;/ref&gt; Tento posledny punkt je v skladu s PIE pozadim Sambahsy, gdźe korjeny imaju često strukturu konsonant-vokal-konsonant.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Benveniste |first=Émile |url=https://books.google.com/books?id=OD4IAQAAIAAJ |title=Origines de la formation des noms en indo-européen |date=1962 |publisher=Adrien-Maisonneuve |language=fr}}&lt;/ref&gt;

Konsonanty
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; margin: 0 auto;&quot;

+ Konsonantne fonemy Sambahsy
! colspan=&quot;2&quot;
! [[Bilabialny konsonant	Bilabialny]]
! [[Dentalny konsonant	Dentalny]]
! [[Alveolar ny konsonant	Alveolar ny]]
! [[Postalveolar ny konsonant	Post-
alveolar ny]]
! [[Palatalny konsonant	Palatalny]]
! [[Velar ny konsonant	Velar ny]]
! [[Uvular ny konsonant	Uvular ny]]
! [[Glottal ny konsonant	Glottal ny]]
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Nosovka	Nosovy]]
{{IPA link	m}}
{{IPA link	n}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Ploziva	Plozivny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	p}}
{{IPA link	t}}
{{IPA link	k}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	b}}
{{IPA link	d}}
{{IPA link	ɡ}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Afrikata	Afrikatny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	t͡s}}
{{IPA link	t͡ʃ}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	d͡z}}
{{IPA link	d͡ʒ}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Frikativ	Frikativny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	f}}
{{IPA link	θ}}
{{IPA link	s}}
{{IPA link	ʃ}}
{{IPA link	ç}}
{{IPA link	x}}
{{IPA link	h}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	v}}
{{IPA link	z}}
{{IPA link	ʒ}}
{{IPA link	ʁ}}
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Aproksimant	Aproksimantny]]
{{IPA link	w}}
{{IPA link	l}}
{{IPA link	j}}
({{IPA link	w}})
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Tremulant	Tremulantny]]
{{IPA link	r}}
}
Vokaly
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; margin: 0 auto;&quot;

+ Vokalne fonemy Sambahsy
!
! colspan=&quot;2&quot;	[[Predny vokal	Predny]]
! [[Sredny vokal	Sredny]]
! [[Zadny vokal	Zadny]]
-
! [[Zatvoreny vokal	Zatvoreny]]
{{IPA link	i	i(ː)}}
{{IPA link	y	y(ː)}}
{{IPA link	u	u(ː)}}
-
! [[Sredny vokal	Sredny]]
{{IPA link	e	e(ː)}}
{{IPA link	ø	ø(ː)}}
{{IPA link	ə	}}
{{IPA link	o	o(ː)}}
-
! [[Otvoreny vokal	Otvoreny]]
{{IPA link	ɛ	ɛ(ː)}}
{{IPA link	a	a(ː)}}
}
Naglasak
Pravila [[Naglasak|naglaska]] v Sambahse su složna ali regularna, i teže da slěduju to često je najdeno v [[Němsky język|němskom]] ili [[Italski język|italskom]]. Ta predvidivost znači że vsa slova s istom ortografijo se izgovaraju i naglašavaju jednako. Tako, na priměr, dok němsko {{wikt-lang|de|Präsident}} i italijsko {{wikt-lang|it|presidente}} imaju naglasak na sylabě &quot;ent&quot;, Sambahsa {{Lang|art|president}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ima naglasak na &quot;i&quot;, jer {{Lang|art|president}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; może też značiti &quot;oni predseduju&quot;, a konačno &quot;ent&quot; nikada ne nosi naglasak. Ta regularnost akcentuacije może być sravnjena s anglijskim ''[[:wikt:president|president]]'' i ''[[:wikt:preside|to preside]]'', dvěma slovami koja imaju naglasak na različityh sylabah, iako imaju isto poreklo.

Gramatika
Deklinacije
V Sambahse, [[deklinacija|deklinacije]] su obvezne samo za [[zaimenniky|zaimennike]]. Deklinacije tih zaimennikov (pokazni/pitajni i odnosni/osobni) su pretežno paralelne, i često pokazuju sličnosti s svojimi [[Praindo-evropsky zaimennik|praindo-evropskimi]] predkami. Tako, v vsih Sambahsa deklinacijah, sredny nominativ i akuzativ su identični, jako je to było u PIE.&lt;ref&gt;R.S.P. Beekes, ''Comparative Indo-European Linguistics'', J.Benjamins.Pub., p.195&lt;/ref&gt; Postoje identične forme za odnosne i pitajne zaimennike,&lt;ref&gt;With the exception of the nominative singular masculine, as in [[Latin]], where the relative pronoun is {{lang|la|qui}}, and the interrogative form is {{lang|la|quis}}.&lt;/ref&gt; jako i za zaimennik třeće osoby i određeny člen (''the'' v anglijskom).&lt;ref&gt;But the genitive form serves only for the definite article, while the possessive pronouns have special forms (otherwise, confusions could have arisen).&lt;/ref&gt;

Sambahsa ima dva broja (jedninu i množinu; [[Dvojny broj|dvojny broj]] iz PIE nije zachovany) i četyry [[gramatičny rod|gramatične rody]]: mužsky, žensky, sredny i neodređeny. Tento posledny rod, ktory je inovacija iz PIE, se koristi kogda se odkazuje na imenicu neizvěstnogo ili neznanogo roda, i, v množině, za grupe ktore sadrže elemente različityh rodov. Tvoritel Sambahsy uveo tento ne-PIE element da bi izbjegl &quot;rodnu&quot; sporŕu koju nalazimo v Esperantu.

Rod se pripisuje v Sambahse po &quot;pravoj naravi&quot; imenice na koju se odkazuje, jako [[Anglijsky język|anglijski]] govornici čine s ''he'', ''she'' i ''it''.

Sambahsa ima četyry [[gramatičny padež|gramatične padeže]]: [[nominativ|nominativny]], [[akuzativ|akuzativny]], [[dativ|dativny]] i [[genitiv|genitivny]]; však, njihovo pripisivanje probuje biti tak logično jako je moguće, a ne arbitrarno jako v mnogih modernyh [[Indo-evropske języky|indo-evropskih językih]]. Nominativ je padež [[Podmět|podmětu]], i forma pod kojom su slova data v slovnicih. Osim za glagole koji opisuju kretanje ili položaj (gdźe treba koristiti odgovarajuće [[prepozicija|prepozicije]]), vsi [[prelazny glagol|prelazni glagoly]] moraju uvesti [[akuzativ|akuzativny padež]] na prvom mjestu, pred eventualnym [[dativ|dativnym padežom]]. Však, [[zavisna rečenica|zavisna rečenica]] [[neizravny govor|neizravnogo govora]] se smatra kao direktny [[objekt|objekt]], što vodi do glagolov koji uvode neizravny objekt, čak i ako nema vidljivogo direktnogo objekta.

Sravnite:

{{Lang|art|Is mi antwehrdt od is ne gwehmsiet cras}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'On odgovara (mi) da ne dojde sutra'

{{Lang|art|Is ne mi hat antwohrden}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'On mi nije odgovoril'

V Sambahse, vsi [[Prepozicija i postpozicija|prepozicije]] zahtěvaju akuzativ.&lt;ref&gt;Under certain circumstances, the preposition {{lang|art|bi}} can merge with the definite article in its dative form.&lt;/ref&gt;

[[Genitiv|Genitivny padež]] označava posjedovanje, i koristi se poslě prěvjesnikov koji mogu uvesti [[zavisna rečenica|zavisnu rečenicu]].

Sravnite:

{{Lang|art|Som yakin od is ghehdsiet kwehre to}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'Siguran sam da će on moći to učiniti'

{{Lang|art|Som yakin eysen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; (genitiv množiny) {{Lang|art|imkans}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'Siguran sam u njegove sposobnosti'

Za imenice i prěvjesnike, postoje deklinovane &quot;slobodne koncovke&quot; (tj. neobvezne) koje se najčešće koriste v književnom kontekstu za [[eufonija|eufoniju]] ili [[poezija|poeziju]]. Tento system je inspiriran euforičnim koncovkami (''[[ʾiʿrāb]]'') koje nalazimo v [[Moderny standardny arabsky|modernom standardnom arabskom]].

Konjugacija
V Sambahse, vsi [[glagol|glagoly]] su regularni, osim {{Lang|art|ses}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('biti'), {{Lang|art|habe}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('imati'), i {{Lang|art|woide}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('znati', u značenju francuzkog ''[[wikt:savoir#French|savoir]]'' ili němskog ''[[wikt:wissen#German|wissen]]''). Sambahsa glagoly su navedeni u slovnicih ne pod svojom [[infinitiv|infinitivnom]] formom, nego pod golim [[korjen|korjenom]], jer se cěla konjugacija może izvesti iz forme togo korjena.
Glavna [[Gramatično vreme|vremena]] Sambahsy su [[Prezent|prezent]] i
[[Prošlo vreme|prošlo]], ali mnoge druge vremena mogu biti dobijene kroz upotrebu afiksov ili [[pomoćny glagol|pomoćnyh glagolov]]. Sambahsa koristi slědujuće koncovke, koje su bliske onima koje nalazimo u mnogih [[Indo-evropske języky|indo-evropskih językih]].&lt;ref&gt;They can be compared to the data provided in ''Indo-European Linguistics : an introduction'' by J. Clackson, Cambridge University Press, 2007, pp. 127 &amp; 128.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Osoba !! Prezent i druga vremena !! Samo prošlo vreme
Prva osoba jedniny		-o, -m (''ako se glagol konča na naglašeny vokalny zvuk'') ili ništa (''ako je poslednji vokal glagola nenaglašeny'')		-im
-
Druga osoba jedniny		-s		-(i)st(a)
-
Treća osoba jedniny		-t		-it
-
Prva osoba množiny		-m(o)s		-am
-
Druga osoba množiny		-t(e)		-at
-
Treća osoba množiny		-e(nt) (&quot;-nt&quot; ''je obvezny ako se glagol konča na naglašeny vokalny zvuk'')		-(ee)r
}
Sambahsa je neobična među [[pomoćny język|pomoćnymi językami]] zbog svoje upotrebe predvidivogo [[Ablaut#Indo-evropski ablaut|ablaut]] sistema za prošlo vreme i pasivny prošly [[participij]]. Na priměr, ''eh'' unutar glagolskogo korjena se měni u ''oh''. Drugi glagoly koji ne mogu koristiti ablaut mogu ispustiti svoj [[nosovy infiks|nosovy infiks]], ili koristiti poboljšanu verziju [[De Wahlova pravila|De Wahlovih pravil]]. Konačno, preostali glagoly jednostavno dodaju koncovke prošloho vremena, koje su neobvezne za glagole gore opisanih kategorij.

Prema tomu, tento system kvalificira Sambahsu kao język koji pripada [[Indo-evropske języky|indo-evropskoj familiji językov]], iako ostaje [[konstruovany język]].{{citation needed|date=August 2017}}

Slovnik
Zbog svojego prilično velikogo slovnika za [[pomoćny język|pomoćny język]] (od aprila 2021, puny Sambahsa-anglijsky slovnik sadržaval više od 19.500 unosa&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/doc/39063111/Sambahsa-English-Dictionary|title=Sambahsa English Dictionary - Nature|website=Scribd|accessdate=27 June 2017}}&lt;/ref&gt;), teško je procijeniti udio svakog języka u Sambahsinom eklektičnom slovničkom fondu. Však, glavne slojeve su (ili rekonstruovane ili ekstrapolovane) indo-evropsky slovnik, grčko-rimsky naučny i tehničky slovnik (koji nije razmotren u nastavku, jer je više-manje usporediv s onim što nalazimo v anglijskom) i višestruke izvore koji se protežu od Zapadne Evrope do Istočne Azije.

Indo-evropsky slovnik
Srž Sambahsinogo slovnika je nesumnjivo indo-evropskogo porekla. Samo nekoliko Sambahsa slov se może pratiti do pre-indo-evropskih vremen (kao {{Lang|art|kamwns}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, '[[divokoza]]', usp. [[Baskijsky język|baskijsky]]: {{wikt-lang|eu|ahuntz}}). Mnoge osnovne Sambahsa slova su tako vrlo bliska svojim rekonstruovanim indo-evropskim pandanima. Vidi (Sambahsa/Praindo-evropsky): {{Lang|art|eghi}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|H₁eghis}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('jež'), {{Lang|art|ghelgh}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|ghelghe-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('žlijezda'), {{Lang|art|pehk}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|pek}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('češljati'), {{Lang|art|skand}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|skand}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('skakati'), {{Lang|art|peungst}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|pn̥kʷsti-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('pěst'), {{Lang|art|wobhel}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|wobhel-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('žižak'), {{Lang|art|gwah}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|gweH₂}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('ići'), {{Lang|art|tox}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|tòksom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('tisovo drvo' v Sambahse; 'tis' v PIE), {{Lang|art|treb}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|trêbs}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('stanovanje'), {{Lang|art|oit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|H₁òitos}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('prisega'), {{Lang|art|poti}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|potis}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('gospodin'). Ali manje potvrđeny indo-evropsky slovnik se također nalazi u Sambahse. Na priměr, občno Sambahsa slovo za ''osobu'' je {{Lang|art|anghen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, jako u {{Lang|art|semanghen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'netko, neko', i może biti izvedeno iz PIE {{Lang|ine-x-proto|?H₂enH₁ǵh}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt;, najdeno samo u [[Staroarmensky język|staroarmenskom]] {{Transliteration|xcl|anjn}} ('osoba') i [[Staronordijsky język|staronordijskom]] {{Lang|non|angi}} ('miris'). A {{Lang|art|motic}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('motika') może biti srodno s [[Starocerkvenoslověnsky język|starocerkvenoslověnskim]] {{Transliteration|cu|motyka}} i anglijskim [[Mattock#Etymology|''mattock'']].

Dalji razvoj iz indo-evropskogo pozadja
Iako Sambahsa, kao i svaky drugi konstruovany język, ima pravila tvorjenja slov, ponekad koristi i [[retroformacija|retroformaciju]]. Na priměr, odnos između [[Litovsky język|litovskog]] {{Lang|lt|bendras}} ('drug'), starogrčkog {{Lang|grc-latn|pentheros}} ('tast') i sanskrtskog {{Transliteration|sa|bandhu-}} ('drug') je neizvěstny;&lt;ref&gt;J.P Mallory &amp; D.Q. Adams, ''Encyclopedia of Indo-European Culture'', Fitzroy Dearborn Publishers, p.196&lt;/ref&gt; však Sambahsa &quot;rekonstruira&quot; tento korjen kao {{lang|art|behndwr}} iz ''behnd'' 'vezati'. PIE ima {{Lang|ine-x-proto|dhéǵhom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zemlja' i {{Lang|ine-x-proto|dhinéǵh-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; (s [[nosovy infiks|nosovim infiksom]]) 'oblikovati, praviti grnčariju'; shodno tomu, Sambahsa ima {{Lang|art|(di)ghom}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; i {{Lang|art|dinegh}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, ali ovo poslednje może biti shvaćeno kao &quot;staviti zemlju na&quot; ako se odnosimo na {{Lang|art|yug}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('jaram') i {{Lang|art|yuneg}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('spojiti'), oba iz PIE {{Lang|ine-x-proto|yugom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; i {{Lang|ine-x-proto|yunég-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt;.

Sambahsa slovo za 'ledenu kuglu' je {{Lang|art|kersnit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;; zasniva se na slovu {{Lang|art|kersen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'smrznuty sněg', samo iz [[Staronordijsky język|staronordijskog]] {{Lang|non|hjarn}}, litovskog {{Lang|lt|šarma}} ('mraz') i ruskog {{Transliteration|ru|serën}}.&lt;ref&gt;''ibidem'', p.287&lt;/ref&gt; Ali [[sufiks]] ''-it'' był apstrahovany iz PIE slov kao {{Lang|ine-x-proto|sepit}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zrno pšenice' i {{Lang|ine-x-proto|H₂elbit}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zrno ječma';&lt;ref&gt;''ibidem'', p.639&lt;/ref&gt; tako {{Lang|art|kersnit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; może być shvaćeno kao 'zrno smrznutogo sněga'.

===Slova občne za različne językowe familije===

Karakteristika Sambahsy je vključevati slova najdene v različnyh językovyh familijah, medźim tim jako najznamějše [[medžunarodne pomoćne języky|pomoćne języky]] se skłonjaju ograničiti na kompilaciju [[romanske języky|romanske]] slovne zasoby s něktorymi pozajmicami iz [[germanske języky|germanskih językov]]. Na prěklad:

{{Lang|art|Schkaf}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('skrinja') ima kognaty tak v germanskih jako i v [[slovjanske języky|slovjanskih językyh]]: rusky {{wikt-lang|ru|шкаф}}, polsky {{wikt-lang|pl|szafa}}, ukrainsky {{wikt-lang|uk|шафа}}, dansky {{wikt-lang|da|skab}}, islandsky {{wikt-lang|is|skápur}}, frankonsky dialekt {{lang|ksh|[[:ksh:schaaf|schaaf]]}} i švedsky {{wikt-lang|sv|skåp}}.

{{Lang|art|Graf}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('grof', jako plemićky titul) je germanske slovo iz grěckogo {{Lang|grc-latn|grapheùs}} ktore je bylo pozajmeno do mnogih językov vključujući azerbajdžansky {{wikt-lang|az|qraf}}, bolgarsky {{wikt-lang|bg|граф}}, česky {{wikt-lang|cs|hrabě}}, dansky {{wikt-lang|da|greve}}, estonsky {{wikt-lang|et|krahv}}, hrvatski {{wikt-lang|hr|grof}}, madžarsky {{wikt-lang|hu|gróf}}, finsky {{wikt-lang|fi|kreivi}}, litovsky {{wikt-lang|lt|grafas}}, islandsky {{wikt-lang|is|greifi}} i rusky {{wikt-lang|ru|граф}}.

{{Lang|art|Bicair}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('kubok') je najdeno v germanskom {{wikt-lang|de|Becher}} i mnogih drugih germanskih językyh. Pochodi iz [[niska latina|niske latine]] {{wikt-lang|la|bicarium}} i je u izvoru madžarskogo {{wikt-lang|hu|pohár}}, italskogo {{wikt-lang|it|bicchiere}} i rumunskogo {{wikt-lang|ro|pahar}}, vsě znače 'steklo'.

{{Lang|art|Saray}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; znači 'velika dvorana, palata' i ima isto turško i persko poreklo jako anglijsky ''[[seraglio]]'' ale s blizšim značenjem k svojej etimologiji i k ruskomu {{wikt-lang|ru|сарай}} ('stodola').

===[[Balkansky językovy svaz]]===

Iako pripadaju različnym językovym familijam,{{clarification needed|date=August 2017}}{{dubious|date=August 2017}} języky ktore se govore v Jugovzhodnoj Evropě děljajut niz občnyh gramatičnyh osobyn i pozajmic iz-za svojego historičkogo pozadja.{{citation needed |date=August 2017}} Zbog togo Sambahsa vključuje slova iz togo regiona.

{{Lang|art|Schut}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('bezrogovy') odgovara rumunskomu {{wikt-lang|ro|șut}}, bolgarsko/srbo-hrvatskomu {{Lang|zls|šut}}; takođe albanskomu {{Lang|sq|shut}} 'bezrogovy'.

{{Lang|art|Potire}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('vrč') pochodi iz starogrěckogo {{Lang|grc|ποτήρ}}, jako srbo-hrvatski {{wikt-lang|sh|путир}}, rusky {{wikt-lang|ru|потир}}, rumunsky i albansky {{Lang|sq|potir}}.

{{Lang|art|Keramide}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('obloga') pochodi iz grěckogo {{lang|el|κεραμίδα}}, ktore je dalo, medźu drugimi, rumunsky {{wikt-lang|ro|cărămidă}} ('cigla') i arabsky {{Lang|ar|قرميدة}} {{Transliteration|ar|qirmîda(t)}} 'krygl'.

===Slova iz arabščiny i perščiny===

Značajny děl slovnika Sambahsy pochodi iz [[arabščina|arabščiny]] i [[perščina|perščiny]]. Oba języky su obilno poslužile pozajmicami za leksičny kontinuum ktory se proteže od Atlantskogo okeana do Indonezije, respektivno zbog širenja [[islam]]a i blagorodja bivše perske civilizacije. Sambahsa učebne materijaly často nazyvaju tut plast &quot;muslimansky&quot;.

{{Lang|art|Amlak}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('imovina') pochodi iz arabskogo {{Lang|ar|أملاك}} i je najdeno v turškom {{Lang|tr|emlak}} ('posjed') i perskom {{Lang|fa|املاک}}.

{{Lang|art|Zina}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('preljuba') pochodi iz arabskogo {{Lang|ar|زنا}} i je najdeno v perskom i mnogih drugih językyh ktorymi govori većina muslimanov.

{{Lang|art|Adarb}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('merlon') pochodi iz španskogo {{wikt-lang|es|adarve}} i portugalskogo {{lang|pt|[[:pt:Adarve|adarve]]}} iz arabskogo {{Lang|ar|درب}} i konačno iz perskogo {{Lang|fa|در}} ktore ima svoje poreklo v PIE {{wikt-lang|ine|*dʰwer-}} jako Sambahsa {{Lang|art|dwer}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('vrata').

===Sinitična slovna zasoba===

[[Klasična kitajščina]] je jako vplivala na slovny fond susědnih językov, pretežno japanskogo, korejskogo i vijetnamskogo. Kao rezultat, Sambahsa vključuje nektoru sinitičnu slovnu zasobu, ale fonetične razlike medźu tymi različnymi języky mogu być vysoke.

{{Lang|art|Kjingyow}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('zlata rybka') odgovara {{Lang-zh|c=金魚|labels=no}}, ktore se čita {{Lang-zh|p=jīnyú|labels=no}} v mandarinskom Pinyinu i {{Nihongo3|||kingyo}} v japanskom.

{{Lang|art|Geong}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('utvrđena palata') odgovara han znaku {{Lang-zh|c=城|labels=no}} čitanom {{Lang-zh|p=chéng|labels=no}} v mandarinskom Pinyinu, {{Lang|ja-latn|jō}} v japanskom [[Go-on]] čitanju, {{Transliteration|ko|seong}} v korejskom, i {{Lang|vi|thành}} v vijetnamskom.

{{Lang|art|Rjienrlwey}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('človečestvo') je pokus o uravnoteženje mandarinskogo {{Lang-zh|p=rénlèi|labels=no}}, japanskogo {{Nihongo3|||jinrui}}, korejskogo {{Transliteration|ko|illyu}}, i drugih interpretacij {{Lang-zh|c=人類|labels=no}}. To slovo pokazuje neke naizgledne nedostatke pristupa języka da bi podsjećal na vse ciljane języky odjednom.
Ne vsa Sambahsa sinitična slova pochaze iz klasične kitajščiny. [[Min Nan]] języky južne Kitajske poslužili su pozajmicami nekim jugovzhodno-azijskim językom, i neke od tych pozajmic su, zauzvrat, najdene v Sambahsi.

Sambahsa {{Lang|art|pangsit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('[[wonton]]') je indonezijske slovo iz Min Nan {{Transliteration|nan|pian sit}}, dok mandarinska kitajščina (Pinyin) ima {{Lang-zh|p=húndùn|labels=no}}.

Takođe, Sambahsa {{Lang|art|loteng}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('potkrovlje') pochodi iz Min Nan {{Transliteration|nan|lauteng}} preko indonezijskog [[:id:Loteng|''loteng'']].

Přikładne frazy
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Sambahsa

! Anglijsky
{{Lang	art	Sellamat!}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Zdravo!
-
{{Lang	art	Kam leitte yu?}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Kako ste?
-
{{Lang	art	Leito.}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Dobro.
-
{{Lang	art	Bahte yu Sambahsa?}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Govorite li Sambahsa?
-
{{Lang	art	No, ne bahm Sambahsa.}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Ne, ne govorim Sambahsa.
-
{{Lang	art	Marba!}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Drago mi je!
}
&lt;!-- ===Daljši tekst=== Tukaj je kopija odlomka iz knjige [[Flight from the Dark]] od [[Joe Dever]] v Sambahsi i anglijskom:&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.pagef30.com/search/label/Fugo%20del%20Tenebro|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706120114/http://www.pagef30.com/search/label/Fugo%20del%20Tenebro|url-status=usurped|archive-date=July 6, 2017|title=Flight from the Dark / Fugo del Tenebro in sambahsa-mundialect, English and Ido|author=Mithridates|date=2008-06-12|accessdate=2011-02-18}}&lt;/ref&gt; &lt;center&gt;'''ID STORIA NUNTRO'''&lt;/center&gt; {{quotation| In id norder land Sommerlund, id swohd est pre baygh secules yises iens purts iom Jenchipotis ei Kai-monasteir. Ter ibs sont docen ia ilms ed disciplines om ir noble paters. Ies Kai-Munks sont maysters in ir art, ed ies magvi quom hant id charge lieubhe ed respecte iens speit id muschkilia os iro trainire. Sem dien, kun habsient viucen ia secret ilms ios Kai, reicsient ir hems parat in ment ed corpos kay se defende protiev id constant weirtehrg ud iens Tenipotis in id west. In ciengow, unte id Aiwo ios Kyehrsen Luna, ies Tenipotis ieg weir ad Sommerlund. Id conflict buit un long ed bitter nerce proben quod ens in victoria pro i Sommerleuds per id grand boi os Maakengorge. Roy Ulnar ed i Allieits ud Durenor brohg id Teniagmen in id passe Moytura ed dwigh id tsay in id audbudmen abysse Maakengorge. Vashna, staursto Tenipoti, buit gvohnen med id eins os Roy Ulnar, kalt &quot;Sommerkhayr&quot;, id soleins. Pon tod aiwo, ies Tenipotis wehgvneunt vengence protie Sommerlund ed Ulnars Dom. Nun est aghyern ios Fehrmarn Fest, menxu vasyi Kaipotis sont present in id monasteiro pro ia celebrations. Stayg uno mier aglu gwehmt ex id wester warwn. Tem mult sont i swordpterg biesti qui plehnt id waurn, quem id sol est alnos kohln. Ies Tenipotis, awi peinds im Sommerleuds, sont attaquend. Weir hat inkapen. Ye tod fatal aghyern, yu, Silent Wolf (id nam ies Kaipotis vos hant dahn), habte esen yisen kay sammel aydsmo in id forest ka kwoina ob ir inattention in classe. Menxu yu ste paratend kay rikes, yu vidte in horror un vast nebh ex sword lietric creatures nisturdes ed guraghe id monasteir. Dreupend id aydsmo, yu drahte kyid boi quod hat ja inkapen. Bet in tod externatural temos, yu kwehlpte ed vies cap stundt un ghem ozd. Menxu yu bayaldisset, id sensto ject yu vidte in id slab luce sont ia walls ios monasteirios crasche grundtro. Baygh hors passe pre yu sbeudte. Con dakrus in vies okwi, yu nun upervidte un scene os destruction. Leivend vies lige kyid clar waurn, yu kassamte vengence protiev iens Tenipotis ob id massacre iom Kaijenchis, ed stayg vos enfallt quo yu dehlcte kwehre : enderghende un perileus itner kyid nagor kay warne iom Roy de id terrible tehrg eis folk nun facet. Nunghi ste is senst ios Kai – nun ste is Monwolf.}} &lt;center&gt; '''PRIČA DOSAD''' &lt;/center&gt; {{quotation|V severnoj zemji Sommerlund, je običaj već vjekov da se djeca Ratničkih Gospodara šalju u samostan Kai. Tamo ih uče vještinama i disciplinama svojih plemenitih očeva. Kai redovnici su majstori svoje umjetnosti, a djeca u njihovoj brizi ih vole i poštuju unatoč teškoćama njihove obuke. Jer jednog dana kada konačno nauče tajne vještine Kaja, vratit će se svojim domovima opremljeni umom i tijelom da se brane protiv stalne prijetnje rata od Mračnih Gospodara sa zapada. U davna vremena, tokom Doba Crnog Mjeseca, Mračni Gospodari su ratovali protiv Sommerlanda. Sukob je bio dugo i gorko iskušenje snage koje je završilo pobjedom Sommlendinga kod velike bitke kod Maakengorgea. Kralj Ulnar i saveznici Durenora slomili su vojske Mračnih Gospodara na prijevoju Moytura i natjerali ih natrag u bezdanu ponor Maakengorgea. Vašna, najmoćniji od Mračnih Gospodara, poginuo je na maču kralja Ulnara, zvanom 'Sommerswerd', maču sunca. Od tog doba, Mračni Gospodari su se zavjetovali na osvetu Sommerlandu i Kući Ulnara. Sada je jutro fehmarnske svetkovine, kad su svi Kai Gospodari prisutni u samostanu na proslavama. Iznenada veliki crni oblak dolazi sa zapadnog neba. Toliko je mnogo crnokrilih zvijeri koje ispunjavaju nebo, da je sunce potpuno skriveno. Mračni Gospodari, drevni neprijatelj Sommlendinga, napadaju. Rat je počeo. Na ovo sudbonosno jutro, ti, Tihi Vuk (ime koje su ti dali Kai), poslan si da skupiš drva za ogrjev u šumi kao kazna za svoju nepažnju na času. Dok se pripremaš da se vratiš, s užasom vidiš ogroman oblak crnih kožnatih stvorenja kako se spuštaju i proždiru samostan. Ispuštajući drva, juriš u bitku koja je već počela. Ali u neprirodnom mraku, spotičeš se i udariš glavom o nisku granu drveta. Dok gubiš svijest, posljednja stvar koju vidiš na slabom svjetlu su zidovi samostana koji se ruše na tlo. Prođe mnogo sati prije nego se probudiš. Sa suzama u očima sada pregledavaš scenu uništenja. Podižući lice prema vedrom nebu, kuneš se na osvetu Mračnim Gospodarima za pokolj Kai ratnika, i s iznenadnim bljeskom spoznaje znaš što moraš učiniti. Moraš krenuti na opasno putovanje u prijestolnicu da upozoriš kralja o strašnoj prijetnji koja sada prijeti njegovom narodu. Jer ti si sada posljednji od Kaja - ti si sada Samotni Vuk.}} --&gt;
Književna dila prevedena na Sambahsa
[[The Songs of Bilitis]] od [[Pierre Louÿs]] : [http://fr.scribd.com/doc/83065380/Ia-Songvs-as-Bilitis ''Ia Songvs as Bilitis'']

[[Demian]] od [[Hermann Hesse]] : [http://fr.scribd.com/doc/122334083/Demian-Sambahsa-tarjem ''Demian'']

[[The Stranger (Camus novel)|The Stranger]] od [[Albert Camus]] : [http://fr.scribd.com/doc/81520739/Is-Gospoti-l-Etranger-in-Sambahsa ''Is Gospoti'']

[[The Little Prince]] od [[Antoine de Saint-Exupéry]] : [http://fr.scribd.com/doc/61098743/Is-Lytil-Prince-Le-Petit-Prince-en-Sambahsa-The-Little-Prince-in-Sambahsa ''Is Lytil Prince'']

[[The Gospel of Matthew]] : [http://fr.scribd.com/doc/147341646/EUANGHELIO-SEKWENT-MATYAH ''Id Euanghelio sekwent Matyah'']

[[Alice's Adventures in Wonderland]] : [http://www.evertype.com/books/alice-sambahsa.html ''Ia Aventures as Alice in Daumsenland''] i [http://www.evertype.com/books/looking-glass-sambahsa.html ''Through the Looking-Glass''] publikovano od [[Michael Everson#Publishing at Evertype|Evertype]]

[[The Strange Case of Doctor Jekyll and Mister Hyde]] : [https://www.evertype.com/books/jekyll-sambahsa.html ''Id Stragno Fall om Doctor Jekyll ed Poti Hyde''] publikovano od [[Michael Everson#Publishing at Evertype|Evertype]]

''Un Coeur simple'' od [[Gustave Flaubert]] : [https://fr.scribd.com/document/380965322/Un-Simple-Kerd ''Un simple kerd'']

[[The Tower of the Elephant]], [[The Scarlet Citadel]], [[The Devil in Iron]], [[A Witch Shall Be Born]], [[Jewels of Gwahlur]], [[Shadows in Zamboula]] i [[Black Colossus]] od [[Robert E. Howard]] : [https://fr.scribd.com/document/334053099/Id-Tor-Ios-Elephant ''Id Tor ios Elephant''], [https://fr.scribd.com/document/335501303/Id-Scarlato-Citadell ''Id Scarlato Citadell''], [https://fr.scribd.com/document/383775991/Diabel-Ex-Sider ''Diabel ex Sider''], [https://fr.scribd.com/document/580718626/Gnahsiet-Un-Yasa ''Gnahsiet un Yasa''], [https://fr.scribd.com/document/611394629/Ia-Dents-Os-Gwahlur ''Ia Dents os Gwahlur''], [https://fr.scribd.com/document/638702165/Zamboulas-Anthropophags ''Zamboulas Anthropophags''], [https://fr.scribd.com/document/793353918/Kyehrsen-Coloss ''Kyehrsen Coloss'']

[[A Scandal in Bohemia]] od [[Arthur Conan Doyle]] : [https://fr.scribd.com/document/469774223/Scandal-in-Chekhia ''Un Scandal in Chekhia'']

[[The Call of Cthulhu]] i [[the Moon-Bog]] od [[H. P. Lovecraft]] : [https://fr.scribd.com/document/558075126/Kal-Os-Cthulhu ''Kal os Cthulhu''], [https://fr.scribd.com/document/558075759/Luna-moor ''Luna-moor'']

Filmy s Sambahsa titlkami
''Revelations'' ([[fan-made]] film bazovany na [[Star Wars]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=m-qjqQwF0Bc ''Revelations'']

[[The Hunt for Gollum]] (fan-made prequel k [[the Lord of the Rings]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=GkAxzTfcMbU ''Sayd po Gollum'']

[[Born of Hope]] (fan-made prequel k [[the Lord of the Rings]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=cY4aAtSf8eI ''Gnaht Speh'']

''Home'' (francuzky film od [[Yann Arthus-Bertrand]] o ekologičnyh prijetnjah) : [http://www.dailymotion.com/playlist/x1ikyf_3abductee_ghom-in-sambahsa-hd/1#video=xgb2g3 ''Ghom'']

[[Kaydara]] (fan-made film bazovany na ''[[The Matrix]]'') : [http://www.dailymotion.com/video/xickar_kaydara-official-film_shortfilms ''Kaydara'']

Literatura
{{reflist}}

Vnějšne odkazky
[http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage| Oficijalna stranka Sambahsy]

[https://www.scribd.com/doc/39063111/Sambahsa-English-Dictionary Sambahsa-anglijsky slovnik]

[https://glosbe.com/mis_sam/en/ Sambahsa-anglijsky slovnik na Glosbe (poskytuje slovniky do mnogih drugih językov)]

[https://sambahsa.fandom.com/wiki/Sambahsa-mundialect_Wiki Sambahsa-mundialect Wiki]

{{Konstruovane języky}}
{{Językove gramatiky}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh lětah]]
[[Kategorija:Uvedene v 2007]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Gramatiky medžunarodnih pomoćnih językov]]</text>
      <sha1>c9o2obqesotsi1grre60lper2wxdq76</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45397</id>
      <parentid>45396</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T16:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35909" sha1="lef4osnul0v85p31tc0c1adgp51nvke" xml:space="preserve">{{short description|Medžunarodny pomoćny język}}
{{Kartka jezyk
| name = Sambahsa
| nativename = Sambahsa-Mundialect
| image = Sambahsa flag.jpg
| creator = Olivier Simon
| created = 2007
| iso3 = none
| iso3comment = (&lt;code&gt;sph&lt;/code&gt; kodny predlog był odrinuły v 2018&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-036|title=Change Request Documentation: 2017-036|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| glotto = none
| ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-sambahsa]
}}

'''Sambahsa''' ({{IPA|art|samˈbaːsa}}) ili '''Sambahsa-Mundialect''' je [[medžunarodny pomoćny język]] (IAL) i [[wikt:worldlang|světojęzyk]] skonstruovany od francuskogo lingvista Oliviera Simona.&lt;ref name=&quot;OS&quot;&gt;{{cite web |url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage|title=The Official Website of Sambahsa |author=Olivier Simon |year=2010 |accessdate=2011-02-18}}&lt;/ref&gt; Je bazovany na [[Praindo-evropsky język|praindo-evropskom języka]] (PIE) i ima složnu gramatiku.&lt;ref name=&quot;Mithridates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.pagef30.com/2009/05/why-you-should-keep-your-eye-on.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722025203/http://www.pagef30.com/2009/05/why-you-should-keep-your-eye-on.html|url-status=usurped|archive-date=July 22, 2011|title=Why You Should Keep an Eye on Sambahsa |author=Mithridates |date =2009-05-14 |accessdate =2011-02-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage|title=sambahsa / FrontPage|website=sambahsa.pbworks.com|access-date=2019-10-31}}&lt;/ref&gt;
Język byl prvy raz publikovan na Internetu v juliju 2007; pred tym, tvoritel tvrdi že na njem radil osam let. Po jednej študiji koja se bavi nedavnymi pomoćnymi językami, &quot;Sambahsa ima obširny slovnik i velike količine učećih i referentnyh materijalov&quot;.&lt;ref&gt;&quot;The Representation of Korean and Other Altaic Languages in Artificial International Auxiliary Languages&quot; in ''Journal of Universal Language'', March 2012, p.153, by Alan Reed Libert.&lt;/ref&gt;

Prvy děl nazva języka, {{Lang|art|Sambahsa}}, je sastavjeny iz dvuh slov samogo języka, {{Lang|art|sam}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; i {{Lang|art|bahsa}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, ktore znače 'jednaky' i 'język', odpowiedno. {{Lang|art|Mundialect}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, z drugogo boka, je [[Blend word|fuzija]] {{Lang|art|mundial}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'světovy' i {{Lang|art|dialect}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'dijalekt'.

Sambahsa probuje zachovati originalne pravopisy slov tak jako je moguće i to čini jeje ortografiju složnu, iako je i dalje regularna.&lt;ref&gt;A full analysis of Sambahsa (written in Esperanto) has been made by S.Auclair in ''La Riverego'' n°104, pp. 11-16, http://www.esperanto.qc.ca/files/riverego/Riverego-104.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120307114748/http://www.esperanto.qc.ca/files/riverego/Riverego-104.pdf |date=2012-03-07 }}&lt;/ref&gt; Postoję četyry [[gramatičny padež|gramatične padeže]]: [[nominativ|nominativny]], [[akuzativ|akuzativny]], [[dativ|dativny]] i [[genitiv|genitivny]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27871608/Foreword-to-the-Sambahsa-Grammar-in-English|title=Foreword to the Sambahsa Grammar in English|author=Dave MacLeod|year=2010|accessdate=2011-02-02|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715055530/http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27871608/Foreword-to-the-Sambahsa-Grammar-in-English|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Some language enthusiasts have said Sambahsa would have resulted had a kingdom been formed several millennia ago with PIE as its official tongue and remained intact until the present times.&lt;ref name=&quot;Mithridates&quot; /&gt; --&gt;
Iako je bazovany na PIE, Sambahsa pozajmljuje znatny dio svojego slovnika iz drugih językovyh familij, takih jako [[Arabsky język|arabsky]], [[Kitysky język|kitysky]], [[Indonezijsky język|indonezijsky]], [[Svahili|svahili]] i [[Tursky język|tursky]].&lt;ref name=&quot;OS&quot; /&gt;

Fonologija
Fonologija Sambahsy ima malo společnogo s [[Praindo-evropska fonologija|praindo-evropsko fonologijo]], iako većina jeje slovnika potiče iz PIE.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=sambahsa / Sambahsa pronunciation in English|url=http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27811711/Sambahsa-pronunciation-in-English|access-date=2021-08-21|website=sambahsa.pbworks.com|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525100218/http://sambahsa.pbworks.com/w/page/27811711/Sambahsa-pronunciation-in-English|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Změny iz PIE ne su regularne, jer tvoritel Sambahsy probal izbjegnuti [[homonimy|homonime]], ktore by postale česte po eliminaciji něktoryh PIE zvukov kao [[Laringalna teorija|laringalov]] ili něktoryh [[aspiracija (fonetika)|aspirirovanyh]] konsonantov. Za razliku od něktoryh [[pomoćny język|pomoćnyh językov]] kao [[Esperanto]], ortografija Sambahsy je složna ali regularna i sastoji se samo od 26 bukv [[ISO Latin alphabet|osnovnogo latinskogo alfabeta]].&lt;ref&gt;&quot;The strange quest for a universal &quot;Earth Standard&quot; language&quot; by Esther Inglis-Arkell, 08-17-2012 : http://io9.com/5935563/the-strange-quest-for-a-universal-earth-standard-language {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140225194001/http://io9.com/5935563/the-strange-quest-for-a-universal-earth-standard-language |date=2014-02-25 }}&lt;/ref&gt; Tento system był izbran da bi se zachovala rozpoznatelnost slov uzetih iz zapadno-evropskih językov, gdźe [[ortografija]] igra ključnu ulogu. Na priměr, po pravilih Sambahsy, {{wikt-lang|fr|bureau}} se izgovara jako v [[Francuzky język|francuzkom]], a ''[[wikt: point|point]]'' jako v [[Anglijsky język|anglijskom]].

Sambahsyn [[fonemny inventar]] ima 22 [[konsonant]]a i devet [[vokal]]ov (izključujući prodłužene forme tih vokalov).&lt;ref&gt;However, different versions of pronunciation of &quot;r&quot; are admitted, and the &quot;ng&quot; sound (as in English &quot;sing&quot;) could be counted as a new sound, distinct from the conjunction of [n] + [g].&lt;/ref&gt; Da bi se pomogło učećim języka, i zatože [[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] simboly ne mogu być pisane s vsemi klaviaturami, był razvijen posebny prostši system, nazvany ''Sambahsa Phonetic Transcription'', ili ''SPT''.

V sravnenju s drugimi [[konstruovany język|konstruovanymi językami]], Sambahsa slova su kratka, često tak kratka kao anglijska slova, i visoko konsonantska.&lt;ref&gt;See this link on a French-speaking forum : http://aphil.forumn.net/t844p15-analyse-phonotactique-kotava-esperanto-uropi-et-autres?highlight=analyse+phon%E9tique {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811144744/http://aphil.forumn.net/t844p15-analyse-phonotactique-kotava-esperanto-uropi-et-autres?highlight=analyse+phon%E9tique |date=2011-08-11 }}&lt;/ref&gt; Tento posledny punkt je v skladu s PIE pozadim Sambahsy, gdźe korjeny imaju često strukturu konsonant-vokal-konsonant.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Benveniste |first=Émile |url=https://books.google.com/books?id=OD4IAQAAIAAJ |title=Origines de la formation des noms en indo-européen |date=1962 |publisher=Adrien-Maisonneuve |language=fr}}&lt;/ref&gt;

Konsonanty
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; margin: 0 auto;&quot;

+ Konsonantne fonemy Sambahsy
! colspan=&quot;2&quot;
! [[Bilabialny konsonant	Bilabialny]]
! [[Dentalny konsonant	Dentalny]]
! [[Alveolar ny konsonant	Alveolar ny]]
! [[Postalveolar ny konsonant	Post-
alveolar ny]]
! [[Palatalny konsonant	Palatalny]]
! [[Velar ny konsonant	Velar ny]]
! [[Uvular ny konsonant	Uvular ny]]
! [[Glottal ny konsonant	Glottal ny]]
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Nosovka	Nosovy]]
{{IPA link	m}}
{{IPA link	n}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Ploziva	Plozivny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	p}}
{{IPA link	t}}
{{IPA link	k}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	b}}
{{IPA link	d}}
{{IPA link	ɡ}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Afrikata	Afrikatny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	t͡s}}
{{IPA link	t͡ʃ}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	d͡z}}
{{IPA link	d͡ʒ}}
-
! rowspan=&quot;2&quot;	[[Frikativ	Frikativny]]
! {{Small	bezzvučny}}
{{IPA link	f}}
{{IPA link	θ}}
{{IPA link	s}}
{{IPA link	ʃ}}
{{IPA link	ç}}
{{IPA link	x}}
{{IPA link	h}}
-
! {{Small	zvučny}}
{{IPA link	v}}
{{IPA link	z}}
{{IPA link	ʒ}}
{{IPA link	ʁ}}
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Aproksimant	Aproksimantny]]
{{IPA link	w}}
{{IPA link	l}}
{{IPA link	j}}
({{IPA link	w}})
-
! colspan=&quot;2&quot;	[[Tremulant	Tremulantny]]
{{IPA link	r}}
}
Vokaly
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; margin: 0 auto;&quot;

+ Vokalne fonemy Sambahsy
!
! colspan=&quot;2&quot;	[[Predny vokal	Predny]]
! [[Sredny vokal	Sredny]]
! [[Zadny vokal	Zadny]]
-
! [[Zatvoreny vokal	Zatvoreny]]
{{IPA link	i	i(ː)}}
{{IPA link	y	y(ː)}}
{{IPA link	u	u(ː)}}
-
! [[Sredny vokal	Sredny]]
{{IPA link	e	e(ː)}}
{{IPA link	ø	ø(ː)}}
{{IPA link	ə	}}
{{IPA link	o	o(ː)}}
-
! [[Otvoreny vokal	Otvoreny]]
{{IPA link	ɛ	ɛ(ː)}}
{{IPA link	a	a(ː)}}
}
Naglasak
Pravila [[Naglasak|naglaska]] v Sambahse su složna ali regularna, i teže da slěduju to često je najdeno v [[Němsky język|němskom]] ili [[Italski język|italskom]]. Ta predvidivost znači że vsa slova s istom ortografijo se izgovaraju i naglašavaju jednako. Tako, na priměr, dok němsko {{wikt-lang|de|Präsident}} i italijsko {{wikt-lang|it|presidente}} imaju naglasak na sylabě &quot;ent&quot;, Sambahsa {{Lang|art|president}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ima naglasak na &quot;i&quot;, jer {{Lang|art|president}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; może też značiti &quot;oni predseduju&quot;, a konačno &quot;ent&quot; nikada ne nosi naglasak. Ta regularnost akcentuacije może być sravnjena s anglijskim ''[[:wikt:president|president]]'' i ''[[:wikt:preside|to preside]]'', dvěma slovami koja imaju naglasak na različityh sylabah, iako imaju isto poreklo.

Gramatika
Deklinacije
V Sambahse, [[deklinacija|deklinacije]] su obvezne samo za [[zaimenniky|zaimennike]]. Deklinacije tih zaimennikov (pokazni/pitajni i odnosni/osobni) su pretežno paralelne, i često pokazuju sličnosti s svojimi [[Praindo-evropsky zaimennik|praindo-evropskimi]] predkami. Tako, v vsih Sambahsa deklinacijah, sredny nominativ i akuzativ su identični, jako je to było u PIE.&lt;ref&gt;R.S.P. Beekes, ''Comparative Indo-European Linguistics'', J.Benjamins.Pub., p.195&lt;/ref&gt; Postoje identične forme za odnosne i pitajne zaimennike,&lt;ref&gt;With the exception of the nominative singular masculine, as in [[Latin]], where the relative pronoun is {{lang|la|qui}}, and the interrogative form is {{lang|la|quis}}.&lt;/ref&gt; jako i za zaimennik třeće osoby i određeny člen (''the'' v anglijskom).&lt;ref&gt;But the genitive form serves only for the definite article, while the possessive pronouns have special forms (otherwise, confusions could have arisen).&lt;/ref&gt;

Sambahsa ima dva broja (jedninu i množinu; [[Dvojny broj|dvojny broj]] iz PIE nije zachovany) i četyry [[gramatičny rod|gramatične rody]]: mužsky, žensky, sredny i neodređeny. Tento posledny rod, ktory je inovacija iz PIE, se koristi kogda se odkazuje na imenicu neizvěstnogo ili neznanogo roda, i, v množině, za grupe ktore sadrže elemente različityh rodov. Tvoritel Sambahsy uveo tento ne-PIE element da bi izbjegl &quot;rodnu&quot; sporŕu koju nalazimo v Esperantu.

Rod se pripisuje v Sambahse po &quot;pravoj naravi&quot; imenice na koju se odkazuje, jako [[Anglijsky język|anglijski]] govornici čine s ''he'', ''she'' i ''it''.

Sambahsa ima četyry [[gramatičny padež|gramatične padeže]]: [[nominativ|nominativny]], [[akuzativ|akuzativny]], [[dativ|dativny]] i [[genitiv|genitivny]]; však, njihovo pripisivanje probuje biti tak logično jako je moguće, a ne arbitrarno jako v mnogih modernyh [[Indo-evropske języky|indo-evropskih językih]]. Nominativ je padež [[Podmět|podmětu]], i forma pod kojom su slova data v slovnicih. Osim za glagole koji opisuju kretanje ili položaj (gdźe treba koristiti odgovarajuće [[prepozicija|prepozicije]]), vsi [[prelazny glagol|prelazni glagoly]] moraju uvesti [[akuzativ|akuzativny padež]] na prvom mjestu, pred eventualnym [[dativ|dativnym padežom]]. Však, [[zavisna rečenica|zavisna rečenica]] [[neizravny govor|neizravnogo govora]] se smatra kao direktny [[objekt|objekt]], što vodi do glagolov koji uvode neizravny objekt, čak i ako nema vidljivogo direktnogo objekta.

Sravnite:

{{Lang|art|Is mi antwehrdt od is ne gwehmsiet cras}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'On odgovara (mi) da ne dojde sutra'

{{Lang|art|Is ne mi hat antwohrden}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'On mi nije odgovoril'

V Sambahse, vsi [[Prepozicija i postpozicija|prepozicije]] zahtěvaju akuzativ.&lt;ref&gt;Under certain circumstances, the preposition {{lang|art|bi}} can merge with the definite article in its dative form.&lt;/ref&gt;

[[Genitiv|Genitivny padež]] označava posjedovanje, i koristi se poslě prěvjesnikov koji mogu uvesti [[zavisna rečenica|zavisnu rečenicu]].

Sravnite:

{{Lang|art|Som yakin od is ghehdsiet kwehre to}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'Siguran sam da će on moći to učiniti'

{{Lang|art|Som yakin eysen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; (genitiv množiny) {{Lang|art|imkans}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'Siguran sam u njegove sposobnosti'

Za imenice i prěvjesnike, postoje deklinovane &quot;slobodne koncovke&quot; (tj. neobvezne) koje se najčešće koriste v književnom kontekstu za [[eufonija|eufoniju]] ili [[poezija|poeziju]]. Tento system je inspiriran euforičnim koncovkami (''[[ʾiʿrāb]]'') koje nalazimo v [[Moderny standardny arabsky|modernom standardnom arabskom]].

Konjugacija
V Sambahse, vsi [[glagol|glagoly]] su regularni, osim {{Lang|art|ses}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('biti'), {{Lang|art|habe}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('imati'), i {{Lang|art|woide}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('znati', u značenju francuzkog ''[[wikt:savoir#French|savoir]]'' ili němskog ''[[wikt:wissen#German|wissen]]''). Sambahsa glagoly su navedeni u slovnicih ne pod svojom [[infinitiv|infinitivnom]] formom, nego pod golim [[korjen|korjenom]], jer se cěla konjugacija może izvesti iz forme togo korjena.
Glavna [[Gramatično vreme|vremena]] Sambahsy su [[Prezent|prezent]] i
[[Prošlo vreme|prošlo]], ali mnoge druge vremena mogu biti dobijene kroz upotrebu afiksov ili [[pomoćny glagol|pomoćnyh glagolov]]. Sambahsa koristi slědujuće koncovke, koje su bliske onima koje nalazimo u mnogih [[Indo-evropske języky|indo-evropskih językih]].&lt;ref&gt;They can be compared to the data provided in ''Indo-European Linguistics : an introduction'' by J. Clackson, Cambridge University Press, 2007, pp. 127 &amp; 128.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Osoba !! Prezent i druga vremena !! Samo prošlo vreme
Prva osoba jedniny		-o, -m (''ako se glagol konča na naglašeny vokalny zvuk'') ili ništa (''ako je poslednji vokal glagola nenaglašeny'')		-im
-
Druga osoba jedniny		-s		-(i)st(a)
-
Treća osoba jedniny		-t		-it
-
Prva osoba množiny		-m(o)s		-am
-
Druga osoba množiny		-t(e)		-at
-
Treća osoba množiny		-e(nt) (&quot;-nt&quot; ''je obvezny ako se glagol konča na naglašeny vokalny zvuk'')		-(ee)r
}
Sambahsa je neobična među [[pomoćny język|pomoćnymi językami]] zbog svoje upotrebe predvidivogo [[Ablaut#Indo-evropski ablaut|ablaut]] sistema za prošlo vreme i pasivny prošly [[participij]]. Na priměr, ''eh'' unutar glagolskogo korjena se měni u ''oh''. Drugi glagoly koji ne mogu koristiti ablaut mogu ispustiti svoj [[nosovy infiks|nosovy infiks]], ili koristiti poboljšanu verziju [[De Wahlova pravila|De Wahlovih pravil]]. Konačno, preostali glagoly jednostavno dodaju koncovke prošloho vremena, koje su neobvezne za glagole gore opisanih kategorij.

Prema tomu, tento system kvalificira Sambahsu kao język koji pripada [[Indo-evropske języky|indo-evropskoj familiji językov]], iako ostaje [[konstruovany język]].{{citation needed|date=August 2017}}

Slovnik
Zbog svojego prilično velikogo slovnika za [[pomoćny język|pomoćny język]] (od aprila 2021, puny Sambahsa-anglijsky slovnik sadržaval više od 19.500 unosa&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.scribd.com/doc/39063111/Sambahsa-English-Dictionary|title=Sambahsa English Dictionary - Nature|website=Scribd|accessdate=27 June 2017}}&lt;/ref&gt;), teško je procijeniti udio svakog języka u Sambahsinom eklektičnom slovničkom fondu. Však, glavne slojeve su (ili rekonstruovane ili ekstrapolovane) indo-evropsky slovnik, grčko-rimsky naučny i tehničky slovnik (koji nije razmotren u nastavku, jer je više-manje usporediv s onim što nalazimo v anglijskom) i višestruke izvore koji se protežu od Zapadne Evrope do Istočne Azije.

Indo-evropsky slovnik
Srž Sambahsinogo slovnika je nesumnjivo indo-evropskogo porekla. Samo nekoliko Sambahsa slov se może pratiti do pre-indo-evropskih vremen (kao {{Lang|art|kamwns}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, '[[divokoza]]', usp. [[Baskijsky język|baskijsky]]: {{wikt-lang|eu|ahuntz}}). Mnoge osnovne Sambahsa slova su tako vrlo bliska svojim rekonstruovanim indo-evropskim pandanima. Vidi (Sambahsa/Praindo-evropsky): {{Lang|art|eghi}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|H₁eghis}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('jež'), {{Lang|art|ghelgh}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|ghelghe-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('žlijezda'), {{Lang|art|pehk}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|pek}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('češljati'), {{Lang|art|skand}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|skand}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('skakati'), {{Lang|art|peungst}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|pn̥kʷsti-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('pěst'), {{Lang|art|wobhel}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|wobhel-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('žižak'), {{Lang|art|gwah}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|gweH₂}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('ići'), {{Lang|art|tox}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|tòksom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('tisovo drvo' v Sambahse; 'tis' v PIE), {{Lang|art|treb}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|trêbs}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('stanovanje'), {{Lang|art|oit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|H₁òitos}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('prisega'), {{Lang|art|poti}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;''/''{{Lang|ine-x-proto|potis}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; ('gospodin'). Ali manje potvrđeny indo-evropsky slovnik se također nalazi u Sambahse. Na priměr, občno Sambahsa slovo za ''osobu'' je {{Lang|art|anghen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, jako u {{Lang|art|semanghen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, 'netko, neko', i może biti izvedeno iz PIE {{Lang|ine-x-proto|?H₂enH₁ǵh}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt;, najdeno samo u [[Staroarmensky język|staroarmenskom]] {{Transliteration|xcl|anjn}} ('osoba') i [[Staronordijsky język|staronordijskom]] {{Lang|non|angi}} ('miris'). A {{Lang|art|motic}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('motika') może biti srodno s [[Starocerkvenoslověnsky język|starocerkvenoslověnskim]] {{Transliteration|cu|motyka}} i anglijskim [[Mattock#Etymology|''mattock'']].

Dalji razvoj iz indo-evropskogo pozadja
Iako Sambahsa, kao i svaky drugi konstruovany język, ima pravila tvorjenja slov, ponekad koristi i [[retroformacija|retroformaciju]]. Na priměr, odnos između [[Litovsky język|litovskog]] {{Lang|lt|bendras}} ('drug'), starogrčkog {{Lang|grc-latn|pentheros}} ('tast') i sanskrtskog {{Transliteration|sa|bandhu-}} ('drug') je neizvěstny;&lt;ref&gt;J.P Mallory &amp; D.Q. Adams, ''Encyclopedia of Indo-European Culture'', Fitzroy Dearborn Publishers, p.196&lt;/ref&gt; však Sambahsa &quot;rekonstruira&quot; tento korjen kao {{lang|art|behndwr}} iz ''behnd'' 'vezati'. PIE ima {{Lang|ine-x-proto|dhéǵhom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zemlja' i {{Lang|ine-x-proto|dhinéǵh-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; (s [[nosovy infiks|nosovim infiksom]]) 'oblikovati, praviti grnčariju'; shodno tomu, Sambahsa ima {{Lang|art|(di)ghom}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; i {{Lang|art|dinegh}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;, ali ovo poslednje może biti shvaćeno kao &quot;staviti zemlju na&quot; ako se odnosimo na {{Lang|art|yug}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('jaram') i {{Lang|art|yuneg}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('spojiti'), oba iz PIE {{Lang|ine-x-proto|yugom}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; i {{Lang|ine-x-proto|yunég-}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt;.

Sambahsa slovo za 'ledenu kuglu' je {{Lang|art|kersnit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;; zasniva se na slovu {{Lang|art|kersen}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; 'smrznuty sněg', samo iz [[Staronordijsky język|staronordijskog]] {{Lang|non|hjarn}}, litovskog {{Lang|lt|šarma}} ('mraz') i ruskog {{Transliteration|ru|serën}}.&lt;ref&gt;''ibidem'', p.287&lt;/ref&gt; Ali [[sufiks]] ''-it'' był apstrahovany iz PIE slov kao {{Lang|ine-x-proto|sepit}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zrno pšenice' i {{Lang|ine-x-proto|H₂elbit}}&lt;!-- Proto-Indo-European --&gt; 'zrno ječma';&lt;ref&gt;''ibidem'', p.639&lt;/ref&gt; tako {{Lang|art|kersnit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; może być shvaćeno kao 'zrno smrznutogo sněga'.

===Slova občne za različne językowe familije===

Karakteristika Sambahsy je vključevati slova najdene v različnyh językovyh familijah, medźim tim jako najznamějše [[medžunarodne pomoćne języky|pomoćne języky]] se skłonjaju ograničiti na kompilaciju [[romanske języky|romanske]] slovne zasoby s něktorymi pozajmicami iz [[germanske języky|germanskih językov]]. Na prěklad:

{{Lang|art|Schkaf}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('skrinja') ima kognaty tak v germanskih jako i v [[slovjanske języky|slovjanskih językyh]]: rusky {{wikt-lang|ru|шкаф}}, polsky {{wikt-lang|pl|szafa}}, ukrainsky {{wikt-lang|uk|шафа}}, dansky {{wikt-lang|da|skab}}, islandsky {{wikt-lang|is|skápur}}, frankonsky dialekt {{lang|ksh|[[:ksh:schaaf|schaaf]]}} i švedsky {{wikt-lang|sv|skåp}}.

{{Lang|art|Graf}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('grof', jako plemićky titul) je germanske slovo iz grěckogo {{Lang|grc-latn|grapheùs}} ktore je bylo pozajmeno do mnogih językov vključujući azerbajdžansky {{wikt-lang|az|qraf}}, bolgarsky {{wikt-lang|bg|граф}}, česky {{wikt-lang|cs|hrabě}}, dansky {{wikt-lang|da|greve}}, estonsky {{wikt-lang|et|krahv}}, hrvatski {{wikt-lang|hr|grof}}, madžarsky {{wikt-lang|hu|gróf}}, finsky {{wikt-lang|fi|kreivi}}, litovsky {{wikt-lang|lt|grafas}}, islandsky {{wikt-lang|is|greifi}} i rusky {{wikt-lang|ru|граф}}.

{{Lang|art|Bicair}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('kubok') je najdeno v germanskom {{wikt-lang|de|Becher}} i mnogih drugih germanskih językyh. Pochodi iz [[niska latina|niske latine]] {{wikt-lang|la|bicarium}} i je u izvoru madžarskogo {{wikt-lang|hu|pohár}}, italskogo {{wikt-lang|it|bicchiere}} i rumunskogo {{wikt-lang|ro|pahar}}, vsě znače 'steklo'.

{{Lang|art|Saray}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; znači 'velika dvorana, palata' i ima isto turško i persko poreklo jako anglijsky ''[[seraglio]]'' ale s blizšim značenjem k svojej etimologiji i k ruskomu {{wikt-lang|ru|сарай}} ('stodola').

===[[Balkansky językovy svaz]]===

Iako pripadaju različnym językovym familijam,{{clarification needed|date=August 2017}}{{dubious|date=August 2017}} języky ktore se govore v Jugovzhodnoj Evropě děljajut niz občnyh gramatičnyh osobyn i pozajmic iz-za svojego historičkogo pozadja.{{citation needed |date=August 2017}} Zbog togo Sambahsa vključuje slova iz togo regiona.

{{Lang|art|Schut}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('bezrogovy') odgovara rumunskomu {{wikt-lang|ro|șut}}, bolgarsko/srbo-hrvatskomu {{Lang|zls|šut}}; takođe albanskomu {{Lang|sq|shut}} 'bezrogovy'.

{{Lang|art|Potire}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('vrč') pochodi iz starogrěckogo {{Lang|grc|ποτήρ}}, jako srbo-hrvatski {{wikt-lang|sh|путир}}, rusky {{wikt-lang|ru|потир}}, rumunsky i albansky {{Lang|sq|potir}}.

{{Lang|art|Keramide}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('obloga') pochodi iz grěckogo {{lang|el|κεραμίδα}}, ktore je dalo, medźu drugimi, rumunsky {{wikt-lang|ro|cărămidă}} ('cigla') i arabsky {{Lang|ar|قرميدة}} {{Transliteration|ar|qirmîda(t)}} 'krygl'.

===Slova iz arabščiny i perščiny===

Značajny děl slovnika Sambahsy pochodi iz [[arabščina|arabščiny]] i [[perščina|perščiny]]. Oba języky su obilno poslužile pozajmicami za leksičny kontinuum ktory se proteže od Atlantskogo okeana do Indonezije, respektivno zbog širenja [[islam]]a i blagorodja bivše perske civilizacije. Sambahsa učebne materijaly často nazyvaju tut plast &quot;muslimansky&quot;.

{{Lang|art|Amlak}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('imovina') pochodi iz arabskogo {{Lang|ar|أملاك}} i je najdeno v turškom {{Lang|tr|emlak}} ('posjed') i perskom {{Lang|fa|املاک}}.

{{Lang|art|Zina}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('preljuba') pochodi iz arabskogo {{Lang|ar|زنا}} i je najdeno v perskom i mnogih drugih językyh ktorymi govori većina muslimanov.

{{Lang|art|Adarb}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('merlon') pochodi iz španskogo {{wikt-lang|es|adarve}} i portugalskogo {{lang|pt|[[:pt:Adarve|adarve]]}} iz arabskogo {{Lang|ar|درب}} i konačno iz perskogo {{Lang|fa|در}} ktore ima svoje poreklo v PIE {{wikt-lang|ine|*dʰwer-}} jako Sambahsa {{Lang|art|dwer}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('vrata').

===Sinitična slovna zasoba===

[[Klasična kitajščina]] je jako vplivala na slovny fond susědnih językov, pretežno japanskogo, korejskogo i vijetnamskogo. Kao rezultat, Sambahsa vključuje nektoru sinitičnu slovnu zasobu, ale fonetične razlike medźu tymi različnymi języky mogu być vysoke.

{{Lang|art|Kjingyow}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('zlata rybka') odgovara {{Lang-zh|c=金魚|labels=no}}, ktore se čita {{Lang-zh|p=jīnyú|labels=no}} v mandarinskom Pinyinu i {{Nihongo3|||kingyo}} v japanskom.

{{Lang|art|Geong}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('utvrđena palata') odgovara han znaku {{Lang-zh|c=城|labels=no}} čitanom {{Lang-zh|p=chéng|labels=no}} v mandarinskom Pinyinu, {{Lang|ja-latn|jō}} v japanskom [[Go-on]] čitanju, {{Transliteration|ko|seong}} v korejskom, i {{Lang|vi|thành}} v vijetnamskom.

{{Lang|art|Rjienrlwey}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('človečestvo') je pokus o uravnoteženje mandarinskogo {{Lang-zh|p=rénlèi|labels=no}}, japanskogo {{Nihongo3|||jinrui}}, korejskogo {{Transliteration|ko|illyu}}, i drugih interpretacij {{Lang-zh|c=人類|labels=no}}. To slovo pokazuje neke naizgledne nedostatke pristupa języka da bi podsjećal na vse ciljane języky odjednom.
Ne vsa Sambahsa sinitična slova pochaze iz klasične kitajščiny. [[Min Nan]] języky južne Kitajske poslužili su pozajmicami nekim jugovzhodno-azijskim językom, i neke od tych pozajmic su, zauzvrat, najdene v Sambahsi.

Sambahsa {{Lang|art|pangsit}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('[[wonton]]') je indonezijske slovo iz Min Nan {{Transliteration|nan|pian sit}}, dok mandarinska kitajščina (Pinyin) ima {{Lang-zh|p=húndùn|labels=no}}.

Takođe, Sambahsa {{Lang|art|loteng}}&lt;!-- Sambahsa --&gt; ('potkrovlje') pochodi iz Min Nan {{Transliteration|nan|lauteng}} preko indonezijskog [[:id:Loteng|''loteng'']].

==Přikładne frazy==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Sambahsa

! Anglijsky
{{Lang	art	Sellamat!}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Zdravo!
-
{{Lang	art	Kam leitte yu?}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Kako ste?
-
{{Lang	art	Leito.}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Dobro.
-
{{Lang	art	Bahte yu Sambahsa?}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Govorite li Sambahsa?
-
{{Lang	art	No, ne bahm Sambahsa.}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Ne, ne govorim Sambahsa.
-
{{Lang	art	Marba!}}&lt;!-- Sambahsa --&gt;
Drago mi je!
}
&lt;!-- ===Daljši tekst=== Tukaj je kopija odlomka iz knjige [[Flight from the Dark]] od [[Joe Dever]] v Sambahsi i anglijskom:&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.pagef30.com/search/label/Fugo%20del%20Tenebro|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706120114/http://www.pagef30.com/search/label/Fugo%20del%20Tenebro|url-status=usurped|archive-date=July 6, 2017|title=Flight from the Dark / Fugo del Tenebro in sambahsa-mundialect, English and Ido|author=Mithridates|date=2008-06-12|accessdate=2011-02-18}}&lt;/ref&gt; &lt;center&gt;'''ID STORIA NUNTRO'''&lt;/center&gt; {{quotation| In id norder land Sommerlund, id swohd est pre baygh secules yises iens purts iom Jenchipotis ei Kai-monasteir. Ter ibs sont docen ia ilms ed disciplines om ir noble paters. Ies Kai-Munks sont maysters in ir art, ed ies magvi quom hant id charge lieubhe ed respecte iens speit id muschkilia os iro trainire. Sem dien, kun habsient viucen ia secret ilms ios Kai, reicsient ir hems parat in ment ed corpos kay se defende protiev id constant weirtehrg ud iens Tenipotis in id west. In ciengow, unte id Aiwo ios Kyehrsen Luna, ies Tenipotis ieg weir ad Sommerlund. Id conflict buit un long ed bitter nerce proben quod ens in victoria pro i Sommerleuds per id grand boi os Maakengorge. Roy Ulnar ed i Allieits ud Durenor brohg id Teniagmen in id passe Moytura ed dwigh id tsay in id audbudmen abysse Maakengorge. Vashna, staursto Tenipoti, buit gvohnen med id eins os Roy Ulnar, kalt &quot;Sommerkhayr&quot;, id soleins. Pon tod aiwo, ies Tenipotis wehgvneunt vengence protie Sommerlund ed Ulnars Dom. Nun est aghyern ios Fehrmarn Fest, menxu vasyi Kaipotis sont present in id monasteiro pro ia celebrations. Stayg uno mier aglu gwehmt ex id wester warwn. Tem mult sont i swordpterg biesti qui plehnt id waurn, quem id sol est alnos kohln. Ies Tenipotis, awi peinds im Sommerleuds, sont attaquend. Weir hat inkapen. Ye tod fatal aghyern, yu, Silent Wolf (id nam ies Kaipotis vos hant dahn), habte esen yisen kay sammel aydsmo in id forest ka kwoina ob ir inattention in classe. Menxu yu ste paratend kay rikes, yu vidte in horror un vast nebh ex sword lietric creatures nisturdes ed guraghe id monasteir. Dreupend id aydsmo, yu drahte kyid boi quod hat ja inkapen. Bet in tod externatural temos, yu kwehlpte ed vies cap stundt un ghem ozd. Menxu yu bayaldisset, id sensto ject yu vidte in id slab luce sont ia walls ios monasteirios crasche grundtro. Baygh hors passe pre yu sbeudte. Con dakrus in vies okwi, yu nun upervidte un scene os destruction. Leivend vies lige kyid clar waurn, yu kassamte vengence protiev iens Tenipotis ob id massacre iom Kaijenchis, ed stayg vos enfallt quo yu dehlcte kwehre : enderghende un perileus itner kyid nagor kay warne iom Roy de id terrible tehrg eis folk nun facet. Nunghi ste is senst ios Kai – nun ste is Monwolf.}} &lt;center&gt; '''PRIČA DOSAD''' &lt;/center&gt; {{quotation|V severnoj zemji Sommerlund, je običaj već vjekov da se djeca Ratničkih Gospodara šalju u samostan Kai. Tamo ih uče vještinama i disciplinama svojih plemenitih očeva. Kai redovnici su majstori svoje umjetnosti, a djeca u njihovoj brizi ih vole i poštuju unatoč teškoćama njihove obuke. Jer jednog dana kada konačno nauče tajne vještine Kaja, vratit će se svojim domovima opremljeni umom i tijelom da se brane protiv stalne prijetnje rata od Mračnih Gospodara sa zapada. U davna vremena, tokom Doba Crnog Mjeseca, Mračni Gospodari su ratovali protiv Sommerlanda. Sukob je bio dugo i gorko iskušenje snage koje je završilo pobjedom Sommlendinga kod velike bitke kod Maakengorgea. Kralj Ulnar i saveznici Durenora slomili su vojske Mračnih Gospodara na prijevoju Moytura i natjerali ih natrag u bezdanu ponor Maakengorgea. Vašna, najmoćniji od Mračnih Gospodara, poginuo je na maču kralja Ulnara, zvanom 'Sommerswerd', maču sunca. Od tog doba, Mračni Gospodari su se zavjetovali na osvetu Sommerlandu i Kući Ulnara. Sada je jutro fehmarnske svetkovine, kad su svi Kai Gospodari prisutni u samostanu na proslavama. Iznenada veliki crni oblak dolazi sa zapadnog neba. Toliko je mnogo crnokrilih zvijeri koje ispunjavaju nebo, da je sunce potpuno skriveno. Mračni Gospodari, drevni neprijatelj Sommlendinga, napadaju. Rat je počeo. Na ovo sudbonosno jutro, ti, Tihi Vuk (ime koje su ti dali Kai), poslan si da skupiš drva za ogrjev u šumi kao kazna za svoju nepažnju na času. Dok se pripremaš da se vratiš, s užasom vidiš ogroman oblak crnih kožnatih stvorenja kako se spuštaju i proždiru samostan. Ispuštajući drva, juriš u bitku koja je već počela. Ali u neprirodnom mraku, spotičeš se i udariš glavom o nisku granu drveta. Dok gubiš svijest, posljednja stvar koju vidiš na slabom svjetlu su zidovi samostana koji se ruše na tlo. Prođe mnogo sati prije nego se probudiš. Sa suzama u očima sada pregledavaš scenu uništenja. Podižući lice prema vedrom nebu, kuneš se na osvetu Mračnim Gospodarima za pokolj Kai ratnika, i s iznenadnim bljeskom spoznaje znaš što moraš učiniti. Moraš krenuti na opasno putovanje u prijestolnicu da upozoriš kralja o strašnoj prijetnji koja sada prijeti njegovom narodu. Jer ti si sada posljednji od Kaja - ti si sada Samotni Vuk.}} --&gt;
Književna dila prevedena na Sambahsa
[[The Songs of Bilitis]] od [[Pierre Louÿs]] : [http://fr.scribd.com/doc/83065380/Ia-Songvs-as-Bilitis ''Ia Songvs as Bilitis'']

[[Demian]] od [[Hermann Hesse]] : [http://fr.scribd.com/doc/122334083/Demian-Sambahsa-tarjem ''Demian'']

[[The Stranger (Camus novel)|The Stranger]] od [[Albert Camus]] : [http://fr.scribd.com/doc/81520739/Is-Gospoti-l-Etranger-in-Sambahsa ''Is Gospoti'']

[[The Little Prince]] od [[Antoine de Saint-Exupéry]] : [http://fr.scribd.com/doc/61098743/Is-Lytil-Prince-Le-Petit-Prince-en-Sambahsa-The-Little-Prince-in-Sambahsa ''Is Lytil Prince'']

[[The Gospel of Matthew]] : [http://fr.scribd.com/doc/147341646/EUANGHELIO-SEKWENT-MATYAH ''Id Euanghelio sekwent Matyah'']

[[Alice's Adventures in Wonderland]] : [http://www.evertype.com/books/alice-sambahsa.html ''Ia Aventures as Alice in Daumsenland''] i [http://www.evertype.com/books/looking-glass-sambahsa.html ''Through the Looking-Glass''] publikovano od [[Michael Everson#Publishing at Evertype|Evertype]]

[[The Strange Case of Doctor Jekyll and Mister Hyde]] : [https://www.evertype.com/books/jekyll-sambahsa.html ''Id Stragno Fall om Doctor Jekyll ed Poti Hyde''] publikovano od [[Michael Everson#Publishing at Evertype|Evertype]]

''Un Coeur simple'' od [[Gustave Flaubert]] : [https://fr.scribd.com/document/380965322/Un-Simple-Kerd ''Un simple kerd'']

[[The Tower of the Elephant]], [[The Scarlet Citadel]], [[The Devil in Iron]], [[A Witch Shall Be Born]], [[Jewels of Gwahlur]], [[Shadows in Zamboula]] i [[Black Colossus]] od [[Robert E. Howard]] : [https://fr.scribd.com/document/334053099/Id-Tor-Ios-Elephant ''Id Tor ios Elephant''], [https://fr.scribd.com/document/335501303/Id-Scarlato-Citadell ''Id Scarlato Citadell''], [https://fr.scribd.com/document/383775991/Diabel-Ex-Sider ''Diabel ex Sider''], [https://fr.scribd.com/document/580718626/Gnahsiet-Un-Yasa ''Gnahsiet un Yasa''], [https://fr.scribd.com/document/611394629/Ia-Dents-Os-Gwahlur ''Ia Dents os Gwahlur''], [https://fr.scribd.com/document/638702165/Zamboulas-Anthropophags ''Zamboulas Anthropophags''], [https://fr.scribd.com/document/793353918/Kyehrsen-Coloss ''Kyehrsen Coloss'']

[[A Scandal in Bohemia]] od [[Arthur Conan Doyle]] : [https://fr.scribd.com/document/469774223/Scandal-in-Chekhia ''Un Scandal in Chekhia'']

[[The Call of Cthulhu]] i [[the Moon-Bog]] od [[H. P. Lovecraft]] : [https://fr.scribd.com/document/558075126/Kal-Os-Cthulhu ''Kal os Cthulhu''], [https://fr.scribd.com/document/558075759/Luna-moor ''Luna-moor'']

Filmy s Sambahsa titlkami
''Revelations'' ([[fan-made]] film bazovany na [[Star Wars]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=m-qjqQwF0Bc ''Revelations'']

[[The Hunt for Gollum]] (fan-made prequel k [[the Lord of the Rings]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=GkAxzTfcMbU ''Sayd po Gollum'']

[[Born of Hope]] (fan-made prequel k [[the Lord of the Rings]]) : [https://www.youtube.com/watch?v=cY4aAtSf8eI ''Gnaht Speh'']

''Home'' (francuzky film od [[Yann Arthus-Bertrand]] o ekologičnyh prijetnjah) : [http://www.dailymotion.com/playlist/x1ikyf_3abductee_ghom-in-sambahsa-hd/1#video=xgb2g3 ''Ghom'']

[[Kaydara]] (fan-made film bazovany na ''[[The Matrix]]'') : [http://www.dailymotion.com/video/xickar_kaydara-official-film_shortfilms ''Kaydara'']

==Literatura==
{{reflist}}

==Vnějšne odkazky==
[http://sambahsa.pbworks.com/w/page/10183084/FrontPage| Oficijalna stranka Sambahsy]

[https://www.scribd.com/doc/39063111/Sambahsa-English-Dictionary Sambahsa-anglijsky slovnik]

[https://glosbe.com/mis_sam/en/ Sambahsa-anglijsky slovnik na Glosbe (poskytuje slovniky do mnogih drugih językov)]

[https://sambahsa.fandom.com/wiki/Sambahsa-mundialect_Wiki Sambahsa-mundialect Wiki]

{{Konstruovane języky}}
{{Językove gramatiky}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh lětah]]
[[Kategorija:Uvedene v 2007]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Gramatiky medžunarodnih pomoćnih językov]]</text>
      <sha1>lef4osnul0v85p31tc0c1adgp51nvke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uropi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6024</id>
    <revision>
      <id>45398</id>
      <timestamp>2026-08-10T16:23:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka jezyk |name=Uropi |image=Flag of Uropi.svg |imagescale=0.7 |creator=Joël Landais |setting=[[Medžunarodny pomoćny język]] |speakers= |fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]] |fam3=[[A posteriori język]] |fam4=[naturalisticky planovany język] |posteriori=bazovany na [[Indo-evropske języky|Indo-evropskyh językih]] |agency= Joël Landais [http://uropi.free.fr/index1.html Oficijalna stranica] |iso3=none |glotto=none |ietf = [https://www.krea...»</comment>
      <origin>45398</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19753" sha1="mbi6b3bcxngp8l3aw1htb9a6x6aq2l6" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
|name=Uropi
|image=Flag of Uropi.svg
|imagescale=0.7
|creator=Joël Landais
|setting=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|speakers=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[A posteriori język]]
|fam4=[naturalisticky planovany język]
|posteriori=bazovany na [[Indo-evropske języky|Indo-evropskyh językih]]
|agency= Joël Landais [http://uropi.free.fr/index1.html Oficijalna stranica]
|iso3=none
|glotto=none
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-uropi]
}}

Uropi je [[konstruovany język]] ktory byl stvoreny od Joël Landais, francuzkogo učitelja angličtiny. Uropi je sinteza evropskyh językov, eksplicitno bazovana na njihovih občnyh [[Proto-indo-evropske korjeny|indo-evropskyh korjenih]], i ciluje na to da bude koristany jako [[medžunarodny pomoćny język]] za Evropu i tako prispeva k budovanju evropske identitete.

Uropi był začety v 1986; od toga časa, pretrpěl određene modifikacije dok jeho slovnik nastavlja rasti (francuzko-uropsky slovnik ima preko 10.000 slov).

Uropi postał znany v Evropě v ranih 1990-tyh.&lt;ref&gt;Ducos, Étienne, «''Joël Landais invente la 251e langue''», in ''Libération'', October 16, 1986&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bremer, Hans-Hagen, «''Vok vu Uropi: Ein Lehrer träumt nachts auf europäisch''» in ''Frankfurter Rundschau'', November 24, 1986&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Долгополов, Николай, «''Уроки Уропи''» in ''Комсомольская Правда'', November 21, 1987&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Étienne Ducos, «''Des lettres russes arrivent par centaines chez Joël Landais''», in ''L'Écho républicain'', December 15, 1987&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Webster, Paul, «''Uropi, the new lingua franca''», in ''The Guardian Weekly'', week of January 15, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Singer, Enrico, «''Uropi, una nuova lingua per l'Europa''», in ''La Stampa'', February 24, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tabone, Bénédicte, «''L'Uropi n'est pas une utopie''», in ''La Nouvelle République du Centre Ouest'', July 2, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Author not mentioned, «''Uropi, mehr als eine private Geheimsprache - Ein Chance in Europa''» in ''Tagespost'', October 28–29, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Долгополов, Николай, «''Мы снова говорим на разных языках''» in ''Комсомольская Правда'', April 29, 1990&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrabovský, Jiří, «''Vok vu Uròpi? Hovoříte po Evropsku?''» in ''Svět v Obrazech'', November 29, 1990&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tribout, Carole, «''Les Suisses se penchent sur l'Uropi''», in ''République du Centre'', October 23, 1991&lt;/ref&gt;

==Stvoritelj==
[[File:UK2.jpg|thumb|Joël Landais, {{lang|mis|Uropi Kreator}}, stvoritelj pomocnogo języka Uropi.]]
Po studiju językov na [[Univerzita Orléans|Univerzitě Orléans]], potom na [[Univerzita Paris|Sorboně]] i na ''[[École normale supérieure (Paris)|École Normale Supérieure]]'' v Parizu, Joël Landais dobył [[Agrégation]] diplomu v angličtině. On govori francuzky, anglijsky, italsky, španělsky i německy i ima radnu znajemost novogrčkogo i ruskogo. Dnes, on uči angličtinu v koledžu v [[Chartres|Chartresu]]. Paralelno s svojim treniranjem jako lingvista, Landaisove putovanja po Evropě, Senegalu, Magrebu, Egyptu, Meksiku, bivšemu SSSR, Vietnamu i Zapadnym Indijam, zajedno s strastju za języky, doveli su go k stvorenju Uropija.

==Ortografija i fonologija==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Uropi alfabet &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://sites.google.com/site/uropivordar/uropi-gramatik/small-uropi-grammar-rn/1---en |title=1 - Generalities - Uropi Vordar id Gramatik |website=sites.google.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201009112939/https://sites.google.com/site/uropivordar/uropi-gramatik/small-uropi-grammar-rn/1---en |archive-date=2020-10-09}}&lt;/ref&gt;
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[W]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]||[[Ezh|Ʒ]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||r||s||t||u||v||w||x||y||z||ʒ
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ʃ}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|{{IPAlink|j}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|w}}
|{{IPAlink|x}}
|{{IPAlink|y}}
|{{IPAlink|z}}
|{{IPAlink|ʒ}}
|}

Uropi alfabet ima 26 bukv, 26 bukv [[ISO osnovny latinski alfabet]] minus q, plus bukva ʒ, koja dolazi iz [[Medžunarodny fonetičny alfabet|Medžunarodnogo fonetičnogo alfabeta]]. Každa bukva odgovara zvuku i každy zvuk bukvě.

Vsi konsonanty se izgovaraju jako v anglijskom iznimajući:

{{lang|mis|c}} = {{IPAblink|ʃ}}, ktory se vsegda izgovara kao ''sh''

{{lang|mis|g}} = {{IPAblink|g}}, ktory se vsegda izgovara kao v &quot;give&quot;

{{lang|mis|j}} = {{IPAblink|j}}, ktory se izgovara kao y v &quot;you&quot; ili &quot;boy&quot;

{{lang|mis|ʒ}} = {{IPAblink|ʒ}} ktory se izgovara kao ''s'' v &quot;pleasure, measure, leisure&quot;

{{lang|mis|r}} = {{IPAblink|r}}, ktory se drži kao v italskom, španělskom ili [[Škotski anglijsky|škotskom anglijskom]]

{{lang|mis|s}} = {{IPAblink|s}}, ktory se vsegda izgovara kao ''s'' v &quot;this&quot; ili ''ss'' v &quot;boss'&quot;, i nikada kao ''z''.

{{lang|mis|x}} = {{IPAblink|x}}, koristany v cudzyh imenah, [https://www.facebook.com/groups/uropi/permalink/1536687813017246/?comment_id=1537560332929994&amp;reply_comment_id=1537581006261260]

{{lang|mis|y}} = {{IPAblink|y}}, koristany v cudzyh imenah, [https://www.facebook.com/groups/uropi/permalink/1536687813017246/?comment_id=1537560332929994&amp;reply_comment_id=1537581006261260]

[[Vokaly]] {{lang|mis|a, e, i, o, u}} se izgovaraju kao v italskom ili španělskom, na pr., {{lang|es|casa}}, {{lang|es|vino}}, {{lang|es|luna}} i {{lang|es|pepe}}. [[Naglasak|Naglasak]] obično pada na [[korjen|glavny korjen]]. Na pr., v {{lang|mis|apkebo}} &quot;obezglaviti&quot;, naglasak pada na {{lang|mis|keb}} &quot;glava&quot;. Však nektory suffixy (tak jako {{lang|mis|-èl}} ktory označuje instrument) i zakončenje {{lang|mis|-ì}} za prošlo vreme su vsegda naglašene; kogda su dva ili više suffixov kombinovane, naglasak vsegda pada na [[Penult|predzadnjy]] suffix. Naglasak je označeny s pisanim akcentom ({{lang|mis|à}} {{lang|mis|è}} {{lang|mis|ì}} {{lang|mis|ò}} {{lang|mis|ù}}) na naglašenoj vokale kogda pada na poslednju sylabu. Na pr.: {{lang|mis|kotèl}} &quot;nož&quot;, {{lang|mis|perì}} &quot;neseny&quot;, {{lang|mis|fotò}} &quot;foto&quot;, {{lang|mis|menù}} &quot;menju&quot;.

==Slovnik==
{{refimprove section|date=January 2026}}

==Korjeny==
Uropi [[korjen|korjeny]] mogu być razděleny na tri kategorije:

Indo-evropske korjeny
Na prvom meste Uropi tvrdi da je način kako rekreirati jedinstvo medźu [[Indo-evropske języky|Indo-evropskimi języky]]. S tim ciljem, veliky broj Uropi korjenov odgovara občnym indo-evropskim korjenom koji su pojednostavjene, v svojoj izgovoru i dužině (več často Uropi korjeny imaju jednu ili dve sylaby). Tako, &quot;matka&quot; je {{lang|mis|mata}} (iz indo-evropskogo: {{lang|ine-x-proto|mātēr}}); &quot;slunce&quot; je {{lang|mis|sol}} (iz indo-evropskogo: {{lang|ine-x-proto|sāwel}}). Ta pojednostavjenja odgovara prirodnoj evoluciji indo-evropskyh korjenov koje su dale roždenje slovam koje se koriste dnes v modernyh indo-evropskyh językih. Tako {{lang|mis|mata}} odgovara hindskomu {{lang|hi|माता|}} ({{transliteration|Deva|mātā}}), a {{lang|mis|sol}} španělskomu, portugalskomu, galicijskomu i islandskomu {{lang|ine|sol}}.

&quot;Hibridne&quot; korjeny
Kogda nema občnogo indo-evropskogo korjena ili kogda je několik korjenov za izražavanje iste realnosti v různih językih, Uropi może koristati &quot;hibridne&quot; slova, křižajući dva različna korjena vzeta iz různih językov tako da se stvori najlakše prepoznatljivy termin za govornike najvećego broja indo-evropskyh językov. Tako, v {{lang|mis|liamo}} &quot;ljubiti&quot;, {{lang|mis|li-}} dolazi iz [[Germanske języky|germanskyh]] i [[Slovjanske języky|slovjanskyh]] językov (usp. [[Německy język|německy]] {{lang|de|lieben}} i [[Rusky język|rusky]] {{lang|ru|любить}}), a {{lang|mis|-am}}, iz [[Romanske języky|romanskyh językov]] ({{lang|roa|amar}}, {{lang|roa|amare}}, {{lang|roa|amo}}); ili v {{lang|mis|mand}} &quot;ruka&quot;, {{lang|mis|ma-}} dolazi iz [[Romanske języky|romanskyh językov]] a {{lang|mis|-and}}, iz [[Germanske języky|germanskyh]] (usp. [[Latina|latinsko]] {{lang|la|manus}} i [[Německy język|německy]] {{lang|de|Hand}}). Taj proces nije tak umělny jako se na prvy pogled čini: był je pozorovan v prirodnyh językih, na pr., [[Francuzky język|francuzky]] {{lang|fr|haut}} &quot;vysoky&quot; dolazi iz křižovanja medźu starofrancuzkim {{lang|fro|aut}} (iz latiny {{lang|la|altus}}) i [[Frankisky język|frankiskim]] {{lang|frk|hōh}}. Takože, anglijsko ''island'' dolazi iz křižovanja staroanglijskogo {{lang|ang|īeġland}} (iz protogermanskogo {{lang|gem-x-proto|awjōlandą}}) i starofrancuzkogo {{lang|fro|isle}} (iz latiny {{lang|la|insula}}).&lt;ref&gt;{{Cite web|title=island {{!}} Etymology, origin and meaning of island by etymonline|url=https://www.etymonline.com/word/island|access-date=2022-02-25|website=www.etymonline.com|language=en}}&lt;/ref&gt; Takože je to naměrno koristano v językih takih jako anglijsky za tvorenje novyh slov, nazyvanyh [[portmanteau|portmanteau]], na pr., slovo &quot;smog&quot; dolazi iz křižovanja &quot;smoke&quot; i &quot;fog&quot;. Druge vklučaju {{lang|fr|franglais}} (iz {{lang|fr|français}} + {{lang|fr|anglais}}), {{lang|de|denglisch}} (iz {{lang|de|Deutsch}} + {{lang|de|Englisch}}), i ''spanglish'' (iz ''Spanish'' + ''English''). Te &quot;hibridne&quot; slova čine samo 3% Uropi slovnika.

Medžunarodne slova
Uropi takože koristi mnoge slova koje su već &quot;medžunarodne&quot;, tak jako {{lang|mis|taksì}}, {{lang|mis|skol}} &quot;škola&quot;, {{lang|mis|bus, art, matc}} &quot;šibica&quot;, {{lang|mis|polìz}} &quot;policija&quot;, {{lang|mis|simfonij}} &quot;simfonija&quot;, i {{lang|mis|tabàk}} &quot;tutun&quot;.

==Složenice==
Kako mnoge druge [[konlangy|konstruovane języky]], Uropi koristi mnoge [[Složenica|složenice]], ili kombinujući dva korjena, ili koristeći [[prefixy]] i [[suffixy]]. Medźu prvimi, su slědujuće priměry: {{lang|mis|lucitòr}} &quot;svetilnik&quot; iz {{lang|mis|luc}} &quot;světlo&quot; i {{lang|mis|tor}} &quot;veža&quot;; ili, iz {{lang|mis|sopo}} &quot;spati&quot;, {{lang|mis|sopisàk}} &quot;spavacy vreć&quot; i {{lang|mis|sopivagòn}}, &quot;spalny vagon&quot;.

Takože su mnoge priměry složenic stvorenyh s prefixy ili suffixy: na pr. s {{lang|mis|davo}} &quot;dati&quot;, {{lang|mis|disdavo}} &quot;razděliti&quot; może być stvoreny; s {{lang|mis|tel}} &quot;cil, naměra&quot;, {{lang|mis|atelo}} &quot;skončiti v, doći do&quot;, może być stvoreny; s {{lang|mis|breko}} &quot;lomiti&quot; i {{lang|mis|us}} &quot;ven&quot;, {{lang|mis|usbreko}} &quot;izbiti&quot;, może być stvoreny; s {{lang|mis|apel}} &quot;jabłko&quot;, {{lang|mis|aplar}} &quot;jabłon&quot; i {{lang|mis|aplaria}} &quot;jabłkovy sad&quot;, mogu być stvorene.

V većini slučajev, te složenice otkryvaju korjeny i tako značenje složenice. Však, nektory od tyh složenic, čak i ako slěduju [[etymologija|etymologiju]] ekvivalentnyh slov v živih evropskyh językih, imaju više nejasny, radije metaforičny smysl. Tako, {{lang|mis|ruspeko}}, doslovno &quot;pogledati nazad&quot;, znači &quot;poštovati&quot;; ili {{lang|mis|incepo}}, doslovno &quot;uhvatiti, zgrabiti unutra&quot;, znači &quot;razuměti&quot; (podsěća na &quot;zgrabiti (koncept)&quot;).

==Gramatika==
{{refimprove section|date=January 2026}}

==Imenice==
Kako nektory moderny [[Indo-evropske języky|indo-evropske języky]], Uropi ima vrlo ograničenu [[deklinacija|deklinaciju]] s samo dvěma [[Gramatičny padež|padežima]]: [[nominativ]] i [[genitiv]] v [[Jednina|jednině]] i [[Množina|množině]]. Uropi [[imenica|imenice]] su razděleny na tri grupe: te koje se končaju na [[konsonant]], te koje se končaju na ''-a'' i te koje se končaju na drugu [[vokala|vokalu]].

Medźu timi koje se končaju na konsonant su vse [[Mužsky rod|mužske]] [[imenice]], ''tj.,'' imenice koje označavaju muževe ili mužske životinje: {{lang|mis|man}} &quot;muž&quot;; {{lang|mis|kat}} &quot;kot&quot;.

Te imenice uzimaju ''-e'' v množině; genitiv jednine je označeny s ''-i'', a genitiv množiny s ''-is'': {{lang|mis|man, mane, mani, manis}} &quot;muž, muži, muža, mužev&quot;.

Vse [[Žensky rod|ženske]] imenice, ''tj.,'' imenice koje označavaju žene ili ženske životinje, končaju na ''-a'': {{lang|mis|ʒina}} &quot;žena&quot;, {{lang|mis|kata}} &quot;kotka&quot;. Te imenice uzimaju '''-s''' v množině. ''-a'' se měni na ''-u'' v genitivu jednine, ''-us'' v genitivu množiny: {{lang|mis|gala, galas, galu, galus}} &quot;kokot, kokoty, kokota, kokotov&quot;.

Vse druge imenice su srednje: mogu jednako se končati na konsonant ili na ''-a'': na pr., {{lang|mis|tab}} &quot;tablica&quot;, {{lang|mis|ment}} &quot;um&quot;, {{lang|mis|teatra}} &quot;teatar&quot;, {{lang|mis|centra}} &quot;centar&quot;. One odgovaraju srednjem ličnom zaimenniku {{lang|mis|je}} &quot;to&quot;.

Imenice koje se končaju na drugu vokalu su u osnově &quot;medžunarodne&quot; slova tak jako {{lang|mis|taksì, eurò, menù}}. One uzimaju ''-s'' v množině, ali nemaju posebnu oznaku v genitivu.

==Prěvjesniki==
Kako v anglijskom, kvalifikativni [[prěvjesniki]] su neproměnivi. One se stavljaju pred imenicu ktoru kvalifikuju. Nektory su &quot;čiste&quot; prěvjesniki: {{lang|mis|bun}} &quot;dobry&quot;, {{lang|mis|glen}} &quot;zeleny&quot;, {{lang|mis|kurti}} &quot;kratky&quot;; druge su izvedene iz imenic. V tom slučaju, njihova forma je identična formi genitiva jednine imenice: {{lang|mis|mani}} &quot;mužsky, mužev&quot;, {{lang|mis|ʒinu}} &quot;žensky, ženin&quot;.

Nektory kvantitativni [[Quantifier (linguistics)|neodređeni prěvjesniki]] koji su takože [[zaimenniky]] uzimaju ''-e'' v množině: {{lang|mis|mol, mole}} &quot;mnogo, mnogy&quot;; {{lang|mis|poj, poje}} &quot;malo, maly&quot;; {{lang|mis|tal, tale}} &quot;vsaky, vsi&quot;; {{lang|mis|ek, eke}} &quot;nektory, několiko&quot;.

==Zaimenniky==
[[Lične zaimenniky]] imaju tri [[Gramatičny padež|padeža]]: [[nominativ]], [[akuzativ]] (takože koristany s vsimi [[predložkami]]) i [[Dativ|dativ]]. [[Prisvojne prěvjesniki|Prisvojne prěvjesniki]] se koriste za [[genitiv]]. Kako v anglijskom, postoje tri zaimennika v trećoj osobě jednine (mužsky: {{lang|mis|he}}; žensky: {{lang|mis|ce}}; [[Sredny rod|sredny]]: {{lang|mis|je}}) kao i [[povratny zaimennik]]. Na pr.: {{lang|mis|i}} &quot;ja&quot; (nominativ), {{lang|mis|ma}} &quot;mene&quot; (akuzativ), {{lang|mis|mo}} &quot;mně&quot; (dativ); {{lang|mis|tu, ta, to}} &quot;ty&quot;, itd.

Kompletan set ličnyh zaimennikov:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  
| jednina

množina
prva osoba
{{lang	mis	i}} &quot;ja&quot;
{{lang	mis	nu}} &quot;my&quot;
-
druga osoba
{{lang	mis	tu}} &quot;ty (jedn.)&quot;
{{lang	mis	vu}} &quot;vy&quot; ''(koristano kako za množinu tako i za pristojnu formu)''
-
treća osoba muž.
{{lang	mis	he}} &quot;on&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
treća osoba žen.
{{lang	mis	ce}} &quot;ona&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
treća osoba sred.
{{lang	mis	je}} &quot;to&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
}
Povratny zaimennik: {{lang	mis	sia}} &quot;sebe&quot;.
==Glagoly==
Uropi [[glagoly]] imaju [[indikativ]], [[Imperativ|imperativ]] i [[kondicional|kondicional]] načine, kao i jednu prostu formu, [[durativ|durativnu]] (trajnu) formu i [[perfekt|perfektnu]] formu.

Osim v [[Imperativ|imperativu]], glagolska forma ostaje ista bez obzira na osobu.

[[Infinitiv]] se konča na ''-o'': {{lang|mis|jedo}} &quot;jesti&quot;, {{lang|mis|sopo}} &quot;spati&quot;, {{lang|mis|avo}} &quot;imeti&quot;.

Forma [[prezent|jednostavnogo prezenta]] je forma radikala: {{lang|mis|i jed}} &quot;ja jem&quot;, {{lang|mis|tu sop}} &quot;ty spiš&quot;.

[[Preterit|Jednostavno prošlo]] se tvori dodavanjem naglašenog ''-ì'': {{lang|mis|i jedì}} &quot;ja jedl&quot;, {{lang|mis|he avì}} &quot;on imel&quot;.

Za tvorenje [[futur|futura]] koristiš česticu ''ve'' s [[infinitiv]]om: {{lang|mis|i ve jedo}} &quot;ja budu jesti&quot;; {{lang|mis|ve tu sopo?}} &quot;budeš li spati?&quot;; {{lang|mis|lu v'ne veno}} &quot;oni ne budu doći&quot;.

[[Kondicional|Kondicional]] se tvori dodavanjem ''-ev'' na korjen: {{lang|mis|Is i sev fami, i jedev}} &quot;Ako by ja byl (dosl. by był) gladny, ja by jedl&quot;.

[[Perfekt|Perfekt]] koristi pomoćny glagol {{lang|mis|avo}} &quot;imeti&quot; i prošly [[participij]] koji se konča na ''-en'': {{lang|mis|i av jeden}} &quot;ja jedl&quot;; {{lang|mis|ce av venen}} &quot;ona prišla&quot;.

[[Durativ|Durativna]] (''trajna'') forma koristi pomoćny glagol {{lang|mis|so}} &quot;byti&quot; i sadašny [[participij]], koji se konča na ''-an'': {{lang|mis|i se jedan}} &quot;ja jem&quot;, {{lang|mis|se he sopan?}} &quot;spi li on?&quot;

[[Imperativ|Imperativ]]: {{lang|mis|jed, jede, jedem}} &quot;jedi!&quot; (jednina/množina), &quot;hajde jedimo!&quot;

[[Pasiv|Pasiv]] koristi [[Pomoćny glagol|pomoćny glagol]] {{lang|mis|vido}} &quot;dobiti, postati&quot; i prošly [[participij]]: {{lang|mis|De mus vid jeden pa de kat}} &quot;Myš je jedena od kota&quot;.

Čislovniky
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Čislovnik
! Glavny

! Redny
1
{{lang	mis	un}}
{{lang	mis	pri}}
-
2
{{lang	mis	du}}
{{lang	mis	duj}}
-
3
{{lang	mis	tri}}
{{lang	mis	trij}}
-
4
{{lang	mis	kwer}}
{{lang	mis	kweri}}
-
5
{{lang	mis	pin}}
{{lang	mis	pini}}
-
6
{{lang	mis	ses}}
-
7
{{lang	mis	sep}}
-
8
{{lang	mis	oc}}
-
9
{{lang	mis	nev}}
-
10
{{lang	mis	des}}
-
100
{{lang	mis	sunte}}
-
357
{{lang	mis	trisunte pindes-sep}}
-
1000
{{lang	mis	tilie}}
}
[[Redne čislovniky	Redne čislovniky]] se tvore dodavanjem ''-i'' ili ''-j'' (posle vokaly): ''duj'': &quot;drugy&quot;; ''trij'': &quot;treti&quot;, ''kweri'': &quot;četvrty&quot;, ''pini'': &quot;pjaty&quot;; iznimka je ''pri'': &quot;prvy&quot;.
[[Dělky|Dělky]] se tvore dodavanjem ''-t'' k čislovnikom: {{lang|mis|u trit}} &quot;tretina&quot;, {{lang|mis|u kwert}} &quot;četvrtina&quot;; iznimka je {{lang|mis|mij}} &quot;polovina&quot;.

==Priměr==
{{Verse translation
|lang2=mis
|head2={{Lang|mis|U Men Kidi}}
|2=
Be sep, wan i it a led,
I find sul’ imaʒe in mi ment,
Ki dragone valgan aròn kastele,
Gardine wo un find maʒiki frute;
Lovi damas in u tor inkarsen,
O perlasen in u fost insaren;
Wo galan kwalore rait su ber rijis
We se de frontias da landi soinis.
I find ja, sa klarim in mi ment
Be sep, wan i it a led.
Be sep, revos ma vekan
De maʒiki land i cek in van;
U sel se stan za wo stì de kastèl,
De gardini bod wen u tapìz cel.
Nun feja se vadan tra de plor,
Bote, ne kwalore, se stan ner de dor,
Id wo de blu rije sì flujan ki rikle
Num u banar id vodikrùg je ste;
I cek de maʒiki land in van
Be sep, revos ma vekan.
|lang1=en
|head1=Dětska Myšlěnka
|1=
Kogda sedm, kogda idem spat,
Tak mnogo obrazov v glavě znajdem:
Zamky s drakonami okolo,
Vrti gdźe magične plody rastu;
Lěpe dame v veži zatvorene,
Ili v čarobnom gaju izgubljene;
Dok galantni jezdci jedu po potokah
Koje graniče ovu zemju snov.
Najdem tak jasno v svojoj glavě
Kogda sedm, kogda idem spat.
Kogda sedm, kogda se zbudim znov,
Čarobnu zemju tražim bez uspěha;
Stol stoji gdźe zamok se dizal,
Tepih skryva vrtnu zemju,
Ni vile ne plešu po podu,
Čizme, ne jezdci, stoje pri vratih,
A gdźe modre reke tekle su,
Sad je kada i krhla s vodom;
Tražim čarobnu zemju bez uspěha
Kogda sedm, kogda se zbudim znov.
|attr1=&quot;A Child's Thought&quot;, od [[Robert Louis Stevenson|Roberta Louisa Stevensona]]
}}

==Takože vidźte==
[[wikt:ru:Приложение:Списки Сводеша для искусственных языков|Swadeshove listy za pomocne języky]] (ru)

==Literatura==
{{reflist|25em}}

==Eksterne linky==
{{Official website|http://uropi.free.fr/index1.html}}

[http://uropi.canalblog.com/ Blog avtora Uropija (v Uropiju, francuzkom, anglijskom i někada drugih językih)]

[https://cals.conlang.org/language/uropi/feature/ Uropi rysy] v [[Conlang Atlas of Language Structures|Conlang Atlasu Językovyh Struktur]].

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1980-tyh lětah]]
[[Kategorija:1986 uvodjenja]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]</text>
      <sha1>mbi6b3bcxngp8l3aw1htb9a6x6aq2l6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45399</id>
      <parentid>45398</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T16:24:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glagoly */</comment>
      <origin>45399</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19749" sha1="dojmxg9v9shosnfz5o0p7gy5uku62zz" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
|name=Uropi
|image=Flag of Uropi.svg
|imagescale=0.7
|creator=Joël Landais
|setting=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|speakers=
|fam2=[[Medžunarodny pomoćny język]]
|fam3=[[A posteriori język]]
|fam4=[naturalisticky planovany język]
|posteriori=bazovany na [[Indo-evropske języky|Indo-evropskyh językih]]
|agency= Joël Landais [http://uropi.free.fr/index1.html Oficijalna stranica]
|iso3=none
|glotto=none
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-uropi]
}}

Uropi je [[konstruovany język]] ktory byl stvoreny od Joël Landais, francuzkogo učitelja angličtiny. Uropi je sinteza evropskyh językov, eksplicitno bazovana na njihovih občnyh [[Proto-indo-evropske korjeny|indo-evropskyh korjenih]], i ciluje na to da bude koristany jako [[medžunarodny pomoćny język]] za Evropu i tako prispeva k budovanju evropske identitete.

Uropi był začety v 1986; od toga časa, pretrpěl određene modifikacije dok jeho slovnik nastavlja rasti (francuzko-uropsky slovnik ima preko 10.000 slov).

Uropi postał znany v Evropě v ranih 1990-tyh.&lt;ref&gt;Ducos, Étienne, «''Joël Landais invente la 251e langue''», in ''Libération'', October 16, 1986&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bremer, Hans-Hagen, «''Vok vu Uropi: Ein Lehrer träumt nachts auf europäisch''» in ''Frankfurter Rundschau'', November 24, 1986&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Долгополов, Николай, «''Уроки Уропи''» in ''Комсомольская Правда'', November 21, 1987&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Étienne Ducos, «''Des lettres russes arrivent par centaines chez Joël Landais''», in ''L'Écho républicain'', December 15, 1987&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Webster, Paul, «''Uropi, the new lingua franca''», in ''The Guardian Weekly'', week of January 15, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Singer, Enrico, «''Uropi, una nuova lingua per l'Europa''», in ''La Stampa'', February 24, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tabone, Bénédicte, «''L'Uropi n'est pas une utopie''», in ''La Nouvelle République du Centre Ouest'', July 2, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Author not mentioned, «''Uropi, mehr als eine private Geheimsprache - Ein Chance in Europa''» in ''Tagespost'', October 28–29, 1989&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Долгополов, Николай, «''Мы снова говорим на разных языках''» in ''Комсомольская Правда'', April 29, 1990&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hrabovský, Jiří, «''Vok vu Uròpi? Hovoříte po Evropsku?''» in ''Svět v Obrazech'', November 29, 1990&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tribout, Carole, «''Les Suisses se penchent sur l'Uropi''», in ''République du Centre'', October 23, 1991&lt;/ref&gt;

==Stvoritelj==
[[File:UK2.jpg|thumb|Joël Landais, {{lang|mis|Uropi Kreator}}, stvoritelj pomocnogo języka Uropi.]]
Po studiju językov na [[Univerzita Orléans|Univerzitě Orléans]], potom na [[Univerzita Paris|Sorboně]] i na ''[[École normale supérieure (Paris)|École Normale Supérieure]]'' v Parizu, Joël Landais dobył [[Agrégation]] diplomu v angličtině. On govori francuzky, anglijsky, italsky, španělsky i německy i ima radnu znajemost novogrčkogo i ruskogo. Dnes, on uči angličtinu v koledžu v [[Chartres|Chartresu]]. Paralelno s svojim treniranjem jako lingvista, Landaisove putovanja po Evropě, Senegalu, Magrebu, Egyptu, Meksiku, bivšemu SSSR, Vietnamu i Zapadnym Indijam, zajedno s strastju za języky, doveli su go k stvorenju Uropija.

==Ortografija i fonologija==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Uropi alfabet &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://sites.google.com/site/uropivordar/uropi-gramatik/small-uropi-grammar-rn/1---en |title=1 - Generalities - Uropi Vordar id Gramatik |website=sites.google.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201009112939/https://sites.google.com/site/uropivordar/uropi-gramatik/small-uropi-grammar-rn/1---en |archive-date=2020-10-09}}&lt;/ref&gt;
|-
![[Velike bukvy]]
|[[A]]||[[B]]||[[C]]||[[D]]||[[E]]||[[F]]||[[G]]||[[H]]||[[I]]||[[J]]||[[K]]||[[L]]||[[M]]||[[N]]||[[O]]||[[P]]||[[R]]||[[S]]||[[T]]||[[U]]||[[V]]||[[W]]||[[X]]||[[Y]]||[[Z]]||[[Ezh|Ʒ]]
|-
![[Male bukvy]]
|a||b||c||d||e||f||g||h||i||j||k||l||m||n||o||p||r||s||t||u||v||w||x||y||z||ʒ
|-
![[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]] [[fonemy]]
|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|b}}
|style=&quot;background-color:#fcc&quot;|{{IPAlink|ʃ}}
|{{IPAlink|d}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|f}}
|{{IPAlink|g}}
|{{IPAlink|h}}
|{{IPAlink|i}}
|{{IPAlink|j}}
|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|l}}
|{{IPAlink|m}}
|{{IPAlink|n}}
|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|r}}
|{{IPAlink|s}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|w}}
|{{IPAlink|x}}
|{{IPAlink|y}}
|{{IPAlink|z}}
|{{IPAlink|ʒ}}
|}

Uropi alfabet ima 26 bukv, 26 bukv [[ISO osnovny latinski alfabet]] minus q, plus bukva ʒ, koja dolazi iz [[Medžunarodny fonetičny alfabet|Medžunarodnogo fonetičnogo alfabeta]]. Každa bukva odgovara zvuku i každy zvuk bukvě.

Vsi konsonanty se izgovaraju jako v anglijskom iznimajući:

{{lang|mis|c}} = {{IPAblink|ʃ}}, ktory se vsegda izgovara kao ''sh''

{{lang|mis|g}} = {{IPAblink|g}}, ktory se vsegda izgovara kao v &quot;give&quot;

{{lang|mis|j}} = {{IPAblink|j}}, ktory se izgovara kao y v &quot;you&quot; ili &quot;boy&quot;

{{lang|mis|ʒ}} = {{IPAblink|ʒ}} ktory se izgovara kao ''s'' v &quot;pleasure, measure, leisure&quot;

{{lang|mis|r}} = {{IPAblink|r}}, ktory se drži kao v italskom, španělskom ili [[Škotski anglijsky|škotskom anglijskom]]

{{lang|mis|s}} = {{IPAblink|s}}, ktory se vsegda izgovara kao ''s'' v &quot;this&quot; ili ''ss'' v &quot;boss'&quot;, i nikada kao ''z''.

{{lang|mis|x}} = {{IPAblink|x}}, koristany v cudzyh imenah, [https://www.facebook.com/groups/uropi/permalink/1536687813017246/?comment_id=1537560332929994&amp;reply_comment_id=1537581006261260]

{{lang|mis|y}} = {{IPAblink|y}}, koristany v cudzyh imenah, [https://www.facebook.com/groups/uropi/permalink/1536687813017246/?comment_id=1537560332929994&amp;reply_comment_id=1537581006261260]

[[Vokaly]] {{lang|mis|a, e, i, o, u}} se izgovaraju kao v italskom ili španělskom, na pr., {{lang|es|casa}}, {{lang|es|vino}}, {{lang|es|luna}} i {{lang|es|pepe}}. [[Naglasak|Naglasak]] obično pada na [[korjen|glavny korjen]]. Na pr., v {{lang|mis|apkebo}} &quot;obezglaviti&quot;, naglasak pada na {{lang|mis|keb}} &quot;glava&quot;. Však nektory suffixy (tak jako {{lang|mis|-èl}} ktory označuje instrument) i zakončenje {{lang|mis|-ì}} za prošlo vreme su vsegda naglašene; kogda su dva ili više suffixov kombinovane, naglasak vsegda pada na [[Penult|predzadnjy]] suffix. Naglasak je označeny s pisanim akcentom ({{lang|mis|à}} {{lang|mis|è}} {{lang|mis|ì}} {{lang|mis|ò}} {{lang|mis|ù}}) na naglašenoj vokale kogda pada na poslednju sylabu. Na pr.: {{lang|mis|kotèl}} &quot;nož&quot;, {{lang|mis|perì}} &quot;neseny&quot;, {{lang|mis|fotò}} &quot;foto&quot;, {{lang|mis|menù}} &quot;menju&quot;.

==Slovnik==
{{refimprove section|date=January 2026}}

==Korjeny==
Uropi [[korjen|korjeny]] mogu być razděleny na tri kategorije:

Indo-evropske korjeny
Na prvom meste Uropi tvrdi da je način kako rekreirati jedinstvo medźu [[Indo-evropske języky|Indo-evropskimi języky]]. S tim ciljem, veliky broj Uropi korjenov odgovara občnym indo-evropskim korjenom koji su pojednostavjene, v svojoj izgovoru i dužině (več často Uropi korjeny imaju jednu ili dve sylaby). Tako, &quot;matka&quot; je {{lang|mis|mata}} (iz indo-evropskogo: {{lang|ine-x-proto|mātēr}}); &quot;slunce&quot; je {{lang|mis|sol}} (iz indo-evropskogo: {{lang|ine-x-proto|sāwel}}). Ta pojednostavjenja odgovara prirodnoj evoluciji indo-evropskyh korjenov koje su dale roždenje slovam koje se koriste dnes v modernyh indo-evropskyh językih. Tako {{lang|mis|mata}} odgovara hindskomu {{lang|hi|माता|}} ({{transliteration|Deva|mātā}}), a {{lang|mis|sol}} španělskomu, portugalskomu, galicijskomu i islandskomu {{lang|ine|sol}}.

&quot;Hibridne&quot; korjeny
Kogda nema občnogo indo-evropskogo korjena ili kogda je několik korjenov za izražavanje iste realnosti v různih językih, Uropi może koristati &quot;hibridne&quot; slova, křižajući dva različna korjena vzeta iz různih językov tako da se stvori najlakše prepoznatljivy termin za govornike najvećego broja indo-evropskyh językov. Tako, v {{lang|mis|liamo}} &quot;ljubiti&quot;, {{lang|mis|li-}} dolazi iz [[Germanske języky|germanskyh]] i [[Slovjanske języky|slovjanskyh]] językov (usp. [[Německy język|německy]] {{lang|de|lieben}} i [[Rusky język|rusky]] {{lang|ru|любить}}), a {{lang|mis|-am}}, iz [[Romanske języky|romanskyh językov]] ({{lang|roa|amar}}, {{lang|roa|amare}}, {{lang|roa|amo}}); ili v {{lang|mis|mand}} &quot;ruka&quot;, {{lang|mis|ma-}} dolazi iz [[Romanske języky|romanskyh językov]] a {{lang|mis|-and}}, iz [[Germanske języky|germanskyh]] (usp. [[Latina|latinsko]] {{lang|la|manus}} i [[Německy język|německy]] {{lang|de|Hand}}). Taj proces nije tak umělny jako se na prvy pogled čini: był je pozorovan v prirodnyh językih, na pr., [[Francuzky język|francuzky]] {{lang|fr|haut}} &quot;vysoky&quot; dolazi iz křižovanja medźu starofrancuzkim {{lang|fro|aut}} (iz latiny {{lang|la|altus}}) i [[Frankisky język|frankiskim]] {{lang|frk|hōh}}. Takože, anglijsko ''island'' dolazi iz křižovanja staroanglijskogo {{lang|ang|īeġland}} (iz protogermanskogo {{lang|gem-x-proto|awjōlandą}}) i starofrancuzkogo {{lang|fro|isle}} (iz latiny {{lang|la|insula}}).&lt;ref&gt;{{Cite web|title=island {{!}} Etymology, origin and meaning of island by etymonline|url=https://www.etymonline.com/word/island|access-date=2022-02-25|website=www.etymonline.com|language=en}}&lt;/ref&gt; Takože je to naměrno koristano v językih takih jako anglijsky za tvorenje novyh slov, nazyvanyh [[portmanteau|portmanteau]], na pr., slovo &quot;smog&quot; dolazi iz křižovanja &quot;smoke&quot; i &quot;fog&quot;. Druge vklučaju {{lang|fr|franglais}} (iz {{lang|fr|français}} + {{lang|fr|anglais}}), {{lang|de|denglisch}} (iz {{lang|de|Deutsch}} + {{lang|de|Englisch}}), i ''spanglish'' (iz ''Spanish'' + ''English''). Te &quot;hibridne&quot; slova čine samo 3% Uropi slovnika.

Medžunarodne slova
Uropi takože koristi mnoge slova koje su već &quot;medžunarodne&quot;, tak jako {{lang|mis|taksì}}, {{lang|mis|skol}} &quot;škola&quot;, {{lang|mis|bus, art, matc}} &quot;šibica&quot;, {{lang|mis|polìz}} &quot;policija&quot;, {{lang|mis|simfonij}} &quot;simfonija&quot;, i {{lang|mis|tabàk}} &quot;tutun&quot;.

==Složenice==
Kako mnoge druge [[konlangy|konstruovane języky]], Uropi koristi mnoge [[Složenica|složenice]], ili kombinujući dva korjena, ili koristeći [[prefixy]] i [[suffixy]]. Medźu prvimi, su slědujuće priměry: {{lang|mis|lucitòr}} &quot;svetilnik&quot; iz {{lang|mis|luc}} &quot;světlo&quot; i {{lang|mis|tor}} &quot;veža&quot;; ili, iz {{lang|mis|sopo}} &quot;spati&quot;, {{lang|mis|sopisàk}} &quot;spavacy vreć&quot; i {{lang|mis|sopivagòn}}, &quot;spalny vagon&quot;.

Takože su mnoge priměry složenic stvorenyh s prefixy ili suffixy: na pr. s {{lang|mis|davo}} &quot;dati&quot;, {{lang|mis|disdavo}} &quot;razděliti&quot; może być stvoreny; s {{lang|mis|tel}} &quot;cil, naměra&quot;, {{lang|mis|atelo}} &quot;skončiti v, doći do&quot;, może być stvoreny; s {{lang|mis|breko}} &quot;lomiti&quot; i {{lang|mis|us}} &quot;ven&quot;, {{lang|mis|usbreko}} &quot;izbiti&quot;, może być stvoreny; s {{lang|mis|apel}} &quot;jabłko&quot;, {{lang|mis|aplar}} &quot;jabłon&quot; i {{lang|mis|aplaria}} &quot;jabłkovy sad&quot;, mogu być stvorene.

V većini slučajev, te složenice otkryvaju korjeny i tako značenje složenice. Však, nektory od tyh složenic, čak i ako slěduju [[etymologija|etymologiju]] ekvivalentnyh slov v živih evropskyh językih, imaju više nejasny, radije metaforičny smysl. Tako, {{lang|mis|ruspeko}}, doslovno &quot;pogledati nazad&quot;, znači &quot;poštovati&quot;; ili {{lang|mis|incepo}}, doslovno &quot;uhvatiti, zgrabiti unutra&quot;, znači &quot;razuměti&quot; (podsěća na &quot;zgrabiti (koncept)&quot;).

==Gramatika==
{{refimprove section|date=January 2026}}

==Imenice==
Kako nektory moderny [[Indo-evropske języky|indo-evropske języky]], Uropi ima vrlo ograničenu [[deklinacija|deklinaciju]] s samo dvěma [[Gramatičny padež|padežima]]: [[nominativ]] i [[genitiv]] v [[Jednina|jednině]] i [[Množina|množině]]. Uropi [[imenica|imenice]] su razděleny na tri grupe: te koje se končaju na [[konsonant]], te koje se končaju na ''-a'' i te koje se končaju na drugu [[vokala|vokalu]].

Medźu timi koje se končaju na konsonant su vse [[Mužsky rod|mužske]] [[imenice]], ''tj.,'' imenice koje označavaju muževe ili mužske životinje: {{lang|mis|man}} &quot;muž&quot;; {{lang|mis|kat}} &quot;kot&quot;.

Te imenice uzimaju ''-e'' v množině; genitiv jednine je označeny s ''-i'', a genitiv množiny s ''-is'': {{lang|mis|man, mane, mani, manis}} &quot;muž, muži, muža, mužev&quot;.

Vse [[Žensky rod|ženske]] imenice, ''tj.,'' imenice koje označavaju žene ili ženske životinje, končaju na ''-a'': {{lang|mis|ʒina}} &quot;žena&quot;, {{lang|mis|kata}} &quot;kotka&quot;. Te imenice uzimaju '''-s''' v množině. ''-a'' se měni na ''-u'' v genitivu jednine, ''-us'' v genitivu množiny: {{lang|mis|gala, galas, galu, galus}} &quot;kokot, kokoty, kokota, kokotov&quot;.

Vse druge imenice su srednje: mogu jednako se končati na konsonant ili na ''-a'': na pr., {{lang|mis|tab}} &quot;tablica&quot;, {{lang|mis|ment}} &quot;um&quot;, {{lang|mis|teatra}} &quot;teatar&quot;, {{lang|mis|centra}} &quot;centar&quot;. One odgovaraju srednjem ličnom zaimenniku {{lang|mis|je}} &quot;to&quot;.

Imenice koje se končaju na drugu vokalu su u osnově &quot;medžunarodne&quot; slova tak jako {{lang|mis|taksì, eurò, menù}}. One uzimaju ''-s'' v množině, ali nemaju posebnu oznaku v genitivu.

==Prěvjesniki==
Kako v anglijskom, kvalifikativni [[prěvjesniki]] su neproměnivi. One se stavljaju pred imenicu ktoru kvalifikuju. Nektory su &quot;čiste&quot; prěvjesniki: {{lang|mis|bun}} &quot;dobry&quot;, {{lang|mis|glen}} &quot;zeleny&quot;, {{lang|mis|kurti}} &quot;kratky&quot;; druge su izvedene iz imenic. V tom slučaju, njihova forma je identična formi genitiva jednine imenice: {{lang|mis|mani}} &quot;mužsky, mužev&quot;, {{lang|mis|ʒinu}} &quot;žensky, ženin&quot;.

Nektory kvantitativni [[Quantifier (linguistics)|neodređeni prěvjesniki]] koji su takože [[zaimenniky]] uzimaju ''-e'' v množině: {{lang|mis|mol, mole}} &quot;mnogo, mnogy&quot;; {{lang|mis|poj, poje}} &quot;malo, maly&quot;; {{lang|mis|tal, tale}} &quot;vsaky, vsi&quot;; {{lang|mis|ek, eke}} &quot;nektory, několiko&quot;.

==Zaimenniky==
[[Lične zaimenniky]] imaju tri [[Gramatičny padež|padeža]]: [[nominativ]], [[akuzativ]] (takože koristany s vsimi [[predložkami]]) i [[Dativ|dativ]]. [[Prisvojne prěvjesniki|Prisvojne prěvjesniki]] se koriste za [[genitiv]]. Kako v anglijskom, postoje tri zaimennika v trećoj osobě jednine (mužsky: {{lang|mis|he}}; žensky: {{lang|mis|ce}}; [[Sredny rod|sredny]]: {{lang|mis|je}}) kao i [[povratny zaimennik]]. Na pr.: {{lang|mis|i}} &quot;ja&quot; (nominativ), {{lang|mis|ma}} &quot;mene&quot; (akuzativ), {{lang|mis|mo}} &quot;mně&quot; (dativ); {{lang|mis|tu, ta, to}} &quot;ty&quot;, itd.

Kompletan set ličnyh zaimennikov:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  
| jednina

množina
prva osoba
{{lang	mis	i}} &quot;ja&quot;
{{lang	mis	nu}} &quot;my&quot;
-
druga osoba
{{lang	mis	tu}} &quot;ty (jedn.)&quot;
{{lang	mis	vu}} &quot;vy&quot; ''(koristano kako za množinu tako i za pristojnu formu)''
-
treća osoba muž.
{{lang	mis	he}} &quot;on&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
treća osoba žen.
{{lang	mis	ce}} &quot;ona&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
treća osoba sred.
{{lang	mis	je}} &quot;to&quot;
{{lang	mis	lu}} &quot;oni&quot;
-
}
Povratny zaimennik: {{lang	mis	sia}} &quot;sebe&quot;.
Glagoly
Uropi [[glagoly]] imaju [[indikativ]], [[Imperativ|imperativ]] i [[kondicional|kondicional]] načine, kao i jednu prostu formu, [[durativ|durativnu]] (trajnu) formu i [[perfekt|perfektnu]] formu.

Osim v [[Imperativ|imperativu]], glagolska forma ostaje ista bez obzira na osobu.

[[Infinitiv]] se konča na ''-o'': {{lang|mis|jedo}} &quot;jesti&quot;, {{lang|mis|sopo}} &quot;spati&quot;, {{lang|mis|avo}} &quot;imeti&quot;.

Forma [[prezent|jednostavnogo prezenta]] je forma radikala: {{lang|mis|i jed}} &quot;ja jem&quot;, {{lang|mis|tu sop}} &quot;ty spiš&quot;.

[[Preterit|Jednostavno prošlo]] se tvori dodavanjem naglašenog ''-ì'': {{lang|mis|i jedì}} &quot;ja jedl&quot;, {{lang|mis|he avì}} &quot;on imel&quot;.

Za tvorenje [[futur|futura]] koristiš česticu ''ve'' s [[infinitiv]]om: {{lang|mis|i ve jedo}} &quot;ja budu jesti&quot;; {{lang|mis|ve tu sopo?}} &quot;budeš li spati?&quot;; {{lang|mis|lu v'ne veno}} &quot;oni ne budu doći&quot;.

[[Kondicional|Kondicional]] se tvori dodavanjem ''-ev'' na korjen: {{lang|mis|Is i sev fami, i jedev}} &quot;Ako by ja byl (dosl. by był) gladny, ja by jedl&quot;.

[[Perfekt|Perfekt]] koristi pomoćny glagol {{lang|mis|avo}} &quot;imeti&quot; i prošly [[participij]] koji se konča na ''-en'': {{lang|mis|i av jeden}} &quot;ja jedl&quot;; {{lang|mis|ce av venen}} &quot;ona prišla&quot;.

[[Durativ|Durativna]] (''trajna'') forma koristi pomoćny glagol {{lang|mis|so}} &quot;byti&quot; i sadašny [[participij]], koji se konča na ''-an'': {{lang|mis|i se jedan}} &quot;ja jem&quot;, {{lang|mis|se he sopan?}} &quot;spi li on?&quot;

[[Imperativ|Imperativ]]: {{lang|mis|jed, jede, jedem}} &quot;jedi!&quot; (jednina/množina), &quot;hajde jedimo!&quot;

[[Pasiv|Pasiv]] koristi [[Pomoćny glagol|pomoćny glagol]] {{lang|mis|vido}} &quot;dobiti, postati&quot; i prošly [[participij]]: {{lang|mis|De mus vid jeden pa de kat}} &quot;Myš je jedena od kota&quot;.

Čislovniky
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Čislovnik
! Glavny

! Redny
1
{{lang	mis	un}}
{{lang	mis	pri}}
-
2
{{lang	mis	du}}
{{lang	mis	duj}}
-
3
{{lang	mis	tri}}
{{lang	mis	trij}}
-
4
{{lang	mis	kwer}}
{{lang	mis	kweri}}
-
5
{{lang	mis	pin}}
{{lang	mis	pini}}
-
6
{{lang	mis	ses}}
-
7
{{lang	mis	sep}}
-
8
{{lang	mis	oc}}
-
9
{{lang	mis	nev}}
-
10
{{lang	mis	des}}
-
100
{{lang	mis	sunte}}
-
357
{{lang	mis	trisunte pindes-sep}}
-
1000
{{lang	mis	tilie}}
}
[[Redne čislovniky	Redne čislovniky]] se tvore dodavanjem ''-i'' ili ''-j'' (posle vokaly): ''duj'': &quot;drugy&quot;; ''trij'': &quot;treti&quot;, ''kweri'': &quot;četvrty&quot;, ''pini'': &quot;pjaty&quot;; iznimka je ''pri'': &quot;prvy&quot;.
[[Dělky|Dělky]] se tvore dodavanjem ''-t'' k čislovnikom: {{lang|mis|u trit}} &quot;tretina&quot;, {{lang|mis|u kwert}} &quot;četvrtina&quot;; iznimka je {{lang|mis|mij}} &quot;polovina&quot;.

==Priměr==
{{Verse translation
|lang2=mis
|head2={{Lang|mis|U Men Kidi}}
|2=
Be sep, wan i it a led,
I find sul’ imaʒe in mi ment,
Ki dragone valgan aròn kastele,
Gardine wo un find maʒiki frute;
Lovi damas in u tor inkarsen,
O perlasen in u fost insaren;
Wo galan kwalore rait su ber rijis
We se de frontias da landi soinis.
I find ja, sa klarim in mi ment
Be sep, wan i it a led.
Be sep, revos ma vekan
De maʒiki land i cek in van;
U sel se stan za wo stì de kastèl,
De gardini bod wen u tapìz cel.
Nun feja se vadan tra de plor,
Bote, ne kwalore, se stan ner de dor,
Id wo de blu rije sì flujan ki rikle
Num u banar id vodikrùg je ste;
I cek de maʒiki land in van
Be sep, revos ma vekan.
|lang1=en
|head1=Dětska Myšlěnka
|1=
Kogda sedm, kogda idem spat,
Tak mnogo obrazov v glavě znajdem:
Zamky s drakonami okolo,
Vrti gdźe magične plody rastu;
Lěpe dame v veži zatvorene,
Ili v čarobnom gaju izgubljene;
Dok galantni jezdci jedu po potokah
Koje graniče ovu zemju snov.
Najdem tak jasno v svojoj glavě
Kogda sedm, kogda idem spat.
Kogda sedm, kogda se zbudim znov,
Čarobnu zemju tražim bez uspěha;
Stol stoji gdźe zamok se dizal,
Tepih skryva vrtnu zemju,
Ni vile ne plešu po podu,
Čizme, ne jezdci, stoje pri vratih,
A gdźe modre reke tekle su,
Sad je kada i krhla s vodom;
Tražim čarobnu zemju bez uspěha
Kogda sedm, kogda se zbudim znov.
|attr1=&quot;A Child's Thought&quot;, od [[Robert Louis Stevenson|Roberta Louisa Stevensona]]
}}

==Takože vidźte==
[[wikt:ru:Приложение:Списки Сводеша для искусственных языков|Swadeshove listy za pomocne języky]] (ru)

==Literatura==
{{reflist|25em}}

==Eksterne linky==
{{Official website|http://uropi.free.fr/index1.html}}

[http://uropi.canalblog.com/ Blog avtora Uropija (v Uropiju, francuzkom, anglijskom i někada drugih językih)]

[https://cals.conlang.org/language/uropi/feature/ Uropi rysy] v [[Conlang Atlas of Language Structures|Conlang Atlasu Językovyh Struktur]].

{{Konstruovane języky}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 1980-tyh lětah]]
[[Kategorija:1986 uvodjenja]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]</text>
      <sha1>dojmxg9v9shosnfz5o0p7gy5uku62zz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Solresol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6025</id>
    <revision>
      <id>45400</id>
      <timestamp>2026-08-10T16:34:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka jezyk | name = Solresol | nativename = Solfège: Sol-Re-Sol | image = Solresol-langage.svg | created = 1827 | creator = [[François Sudre]] | fam1 = [[konstruovany język|konstruovane języky]] | fam2 = [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćny język]], [[Konstruovany język#A priori|a priori]] | fam3 = [[musičny język]] | posteriori = [[Konstruovany język#A priori|a priori]] | script = Solresol pismo; [[solfège]]; [[musična notacija]]; [...»</comment>
      <origin>45400</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28422" sha1="i9vteib55kwmelcryf3qkrdlq8wg7rh" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Solresol
| nativename = Solfège: Sol-Re-Sol
| image = Solresol-langage.svg
| created = 1827
| creator = [[François Sudre]]
| fam1 = [[konstruovany język|konstruovane języky]]
| fam2 = [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćny język]], [[Konstruovany język#A priori|a priori]]
| fam3 = [[musičny język]]
| posteriori = [[Konstruovany język#A priori|a priori]]
| script = Solresol pismo; [[solfège]]; [[musična notacija]]; [[viditelny spektrum]]
| sign = Podpisana notacija; [[tonic sol-fa]] znaky od [[John Curwen]]
| iso3 = qso
| iso3comment = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ (lokalno koristane)]
| glotto = none
| ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-solresol]
}}

'''Solresol''' ([[Solfège]]: [[G (musična nota)|Sol]]-[[D (musična nota)|Re]]-[[G (musična nota)|Sol]]), původno nazyvany {{Lang|fr|Langue universelle}} (lit. 'Universalny język') a potom {{Lang|fr|Langue musicale universelle}} ('Universalny musičny język'), je [[Musičny język|musičny]] [[konstruovany język]] stvorjeny od francozskogo učiteľa musiky i kompozitora [[François Sudre|Jean-Françoisa Sudrea]] (1787–1862), počinajući v 1817. Njegova kniga definujuća to, {{Lang|fr|Langue Musicale Universelle}}, była publikovana posmrtno v 1866,&lt;ref name=&quot;lmu1866&quot;&gt;{{Cite book|last=Sudre|first=François|year=1866|title=Langue Musicale Universelle|url=https://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sudre-book.pdf|format=PDF|url-status=live|publication-place=[[Paris]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20120320142510if_/http://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sudre-book.pdf|archive-date=2012-03-20|archive-format=PDF|language=fr|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; iako je on već několik godin publiciral to. Solresol doživil kratky čas popularnosti v drugej polovici 19. stolěća i był sponzorovan od takyh osob jako [[Victor Hugo]], [[Alphonse de Lamartine]], [[Alexander von Humboldt]] i [[Napoleon III]],&lt;ref name=&quot;pei&quot;&gt;{{Cite book|last=Pei|first=Mario|author-link=Mario Pei|year=1969|title=Wanted: A World Language|type=Pamphlet|series=Public Affairs|volume=434|pages=11–12|publisher=Public Affairs Committee|publication-place=[[New York City]]|url=http://www.autodidactproject.org/other/pei_worldlg.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125230417if_/http://www.autodidactproject.org/other/pei_worldlg.html|archive-date=2018-01-25|access-date=2025-11-28|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; kulminujući s publikacijom [[Boleslas Gajewski|Boleslasa Gajewskogo]] {{Lang|fr|Grammaire du Solresol}} v 1902.

Dnes, postoje male komunity entuzijastov Solresola rozsypane po cělem světě.&lt;ref name=&quot;sidosi&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|title=Sidosi Home|url=https://www.sidosi.org/|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004090845if_/https://www.sidosi.org/|archive-date=2023-10-04|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Evolucija ==

Postoji několik verzij Solresola, každá s malymi razlikami. Tri glavne varijacije ktore su ješte v oběgu—Sudre, Gajewski i &quot;Modern&quot;—razlikuju se pretežno v različnyh elementah slovnika, a složaju se pretežno o gramatike.

Sudre je stvoril język, i tako njegova verzija zaslužuje nazv byti originalnom verzijom Solresola.

Vincent Gajewski, parizsky profesor, popularizoval język jako predsednik Centralnogo Komiteta za Studium i Napredovanje Solresola, ktory był osnovan v 1869 od Sudreove udovy, Joséphine, da bi dalje promoviral njegovo dělo. Boleslas Gajewski, Vincentov syn i sam profesor, formalizoval gramatiku i napisal definitivno dělo o języka: {{Language with name/for|fr|Grammaire du Solrésol|Gramatika Solresola}}.&lt;ref name=&quot;grammar_eng&quot;&gt;{{Cite web|last1=Gajewski|first1=Boleslas|last2=Rice|first2=Stephen L.|date=1997-11-19|orig-date=printed 1902 as {{Lang|fr|Grammaire du Solrésol}}, translated 1997|title=Grammar of Solresol, or the Universal Language of François Sudre|url=http://www.ptialaska.net/~srice/solresol/sorsoeng.htm|website=Stephen L. Rice: The Solresol Page|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070413035441if_/http://www.ptialaska.net/~srice/solresol/sorsoeng.htm|archive-date=2007-04-13|access-date=2019-09-29|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;grammar_pdf&quot;&gt;{{Cite web|last=Gajewski|first=Boleslas|editor-last1=Rice|editor-first1=Stephen L.|editor-last2=Bigham|editor-first2=Doug|year=2005|orig-date=printed 1902 as {{Lang|fr|Grammaire du Solrésol}}, translated 1997 (Rice), revised 2005 (Bigham)|title=Grammar of Solresol, or the Universal Language of François Sudre|url=https://i.sidosi.org/resources/grammar-of-solresol-bigham/grammar-of-solresol-bigham.pdf|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191217001045if_/https://i.sidosi.org/resources/grammar-of-solresol-bigham/grammar-of-solresol-bigham.pdf|archive-date=2019-12-17|access-date=2019-12-16|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; To je najviše publicirana verzija Solresola, zahvaljujući překladu na anglijsky od Stephena L. Ricea iz 1997,{{R|grammar_pdf}}{{R|grammar_eng}} s znatnom količinom slovnika izměnjenogo od originala, kao i něktore gramatike. Jedny priměr je slovo ''fasol'', definovano kao &quot;tutaj&quot; v Sudreovom slovniku, ale &quot;začto?&quot; v Gajewskom.

Tretja je neoficijalna verzija razvijana vremenom od komunity, nazvana &quot;Moderny Solresol&quot;. Ona koristi Sudreovu verziju kao bazu, s prilagodbami gramatike i slovnika, takimi jako izměna definicij ''sisol'' i ''sila'' od značenja &quot;Gospodin&quot; i &quot;Mlady muž&quot; na sistem [[honorifik|honorifikov]] inspiriran onym koristanym v japonščině; oba su rodno-neutralne titule, jedna za byti poštivy, a druga za byti ljubazny.&lt;ref name=&quot;Modern Solresol Dictionary&quot;&gt;{{Cite web|last1=Osteen|first1=Garrison|last2=Walters|first2=Scott|last3=Parson|first3=Daniel|last4=Fernandez|first4=Tobias|date=2018-03-12|title=Solresol Dictionary Modernised|url=https://docs.google.com/spreadsheets/d/182okssrHseIggjHGlzWyFH81-o8y8EsvQtJfPJYu6r8/edit|format=XLSX|website=Google Sheets|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20250829164017if_/https://docs.google.com/spreadsheets/d/182okssrHseIggjHGlzWyFH81-o8y8EsvQtJfPJYu6r8/edit|archive-date=2025-08-29|archive-format=XLSX|access-date=2019-12-22|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Gajewskogo publikacija donesla razne dodatky ktore ne konfliktu s originalnom verzijom języka, taki jako razne nove metody komunikacije,{{R|grammar_pdf|p=16}} vključujući:

skup symbolov

koristane sedmih barv duhy, i

koristane [[tonic sol-fa]] za signiranje języka

==Fonologija==
[[File:Solresol.svg|thumb|right|Sedm konvencionalnyh not, barv, sylab, čisel i glifov koristanyh za prenos fonemov Solresola]]

Solresol może być komunikovany koristajući sedm različnyh predmetov, s maksimumom pet na slovo. Statistički, ty kombinacije daju sedm jedno-sylabnyh slov, 49 dvuh-sylabnyh, 336 tri-sylabnyh, 2.268 četyr-sylabnyh i 9.072 pet-sylabnyh, za ukupno 11.732 mogućih primarnyh slov.&lt;ref name=&quot;pei&quot; /&gt; Glavna metoda komunikacije je koristane sedmih [[solfège]] sylab (forma [[solmizacija|solmizacije]]), ktore mogu byti akcentovane, prodloužene ili ponovljene. Najprostši način koristati ty sylaby je govoriti ih jako by one byly regularne [[sylaba|sylaby]].

Zbog togo že predchádza [[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]], ne postoje posebna pravila izgovora izvan standardnyh čitanj solfège. Zbog togo že vsaka sylaba je dovoljno odlična, mogu byti izgovorjene skoro vsakym načinom ktory čytateľ preferuje.{{CitationNeeded|date=July 2025}}

Sudre je izložil način transkripcije fonetiky francozskogo (i tako mnogih drugih językov) do Solresola, primarno koristany za vlastne imenice.{{r|lmu1866|p=32}} Koristajući občne izgovory kako su dane od strane [[Wiktionary|Vikislovnika]], je moguće rekonstruovati tabulu glasov koristajući modernu IPA.

Zbog malog broja sylab, je potrebno ostaviti kratku pauzu medźu slovami tako da vsako slovo ostane jasno odvojeno. Kako je primetil Boleslas Gajewski: &quot;člověk bi měl věnovati veliku pozornost pauzi po vsakom slovu; ta mala pauza je potrebna za odvajanje slov, tako da slušatelj ne bude zbunjen&quot;.{{R|grammar_eng|p=Reversed meanings}}

==Slovnik===
V Solresol [[morfologija (lingvistika)|morfologiji]], vsako slovo je poděleno na kategorije ili značenja ili funkcije, gdźe duža slova su občno specifičnjejša. Slova se razlikuju po treh glavnyh karakteristikah: početnoj sylabě, dužině slova, i tomu da li ima par ponovljenih sylab.

Slova koja su jedna i dve sylaby duge su koristana za [[Zaimennik|zaimenniky]] i občne [[Gramatična čestica|čestice]], a ty s ponovljenimi sylabami su [[Gramatično vreme|vremena]].

Slova koja su jednu sylabu duga su posvećena slovima ktora su često koristana (v času stvorenja Solresola). Ty ktore uključuju ponavljajuće sylaby su rezervovane za &quot;čisla, měsece goda, dni neděle i temperatury [pogodne uslove]&quot;, na pr. redodo &quot;jedny&quot;, remimi &quot;dva&quot; (po Gajewskom).

Slova koja su četyri sylaby duga spadaju v razne tematske kategorije. Na pr., slova počinjuća s 'sol', koja ne uključuju ponovljene sylaby, imaju značenja vezana za umetnosti ili nauky (na pr. soldoredo, &quot;umetnost&quot;; solmiredo, &quot;akustika&quot;).{{r|lmu1866|p=22.V}} Však, ako slova koja su četyri sylaby duga imaju par ponovljenih sylab, njihova značenja se odnose na bolesti ili medicinu (na pr. solsolredo, &quot;migrena&quot;; solreresol, &quot;ospice&quot;).{{r|lmu1866|p=23.VI}}

Točnjejše, klase bez ponovljenih sylab su:

''do'': člověk, njegovo tělo i duh, intelektualne sposobnosti, kvalitete i hrana;
''re'': odeća, dom, domaćinstvo i porodica;
''mi'': činjenja človeka i njegove mane;
''fa'': selo, putovanja, vojna, more;
''sol'': lepe umetnosti i nauky;
''la'': industrija i trgovina;
''si'': město, vlada i administracija.
S ponovljenimi sylabami, iste sylaby daju:

''do'': religija;
''re'': konstrukcija i razne obrti;
''mi'': predlogi, prislovne fraze i izolovane prislovy;
''fa'': bolesti;
''sol'': bolesti (nast.);
''la'': industrija i trgovina (jako u tipu bez ponavljanja);
''si'': pravda, magistratura i sudovi.
Konačno, kombinacije pet sylab označavaju životinje, rośliny i minerale.

Po defaultu, vse žive imenice i zaimenniky podrazuměvaju da su mužskogo roda. Za razlikovanje ženskogo roda, bar, [[pomišljaj|pomišljaj]] ili [[makron (diakritika)|makron]] se dodaje na konačnu sylabu odgovarajućeg člena ili samogo slova. V govoru, to se označava ponavljanjem vokala sylaby, s [[glotalna stop|glotalnom stopom]] koja odvaja ponovljenu vokalu od ostatka slova.{{r|lmu1866|p=24}}

Však, v modernyh překladah, zaimenniky se ne měnje v zavisnosti od [[Gramatičny rod|roda]]. Umesto toga, oni se prosto prevode na anglijsky kao neutralne zaimenniky; it i they.

Jedna unikatna karakteristika Solresola je da značenja mogu byti obrnuta obrtanjem sylab v slovah. Na pr. ''fala'' znači dobro ili ukusno, a ''lafa'' znači zlo. Prekidi v logičkom poredu slov v vsakoj kategoriji su občno uzrokovani tymi obrtivymi slovami.{{r|lmu1866|p=31.XXI}}

{| style=&quot;background: transparent; border: hidden;&quot;
| style=&quot;padding: 0 2em;&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
| [[File:Solresol - misol.jpg|x88px]]
| [[File:Solresol - solmi.jpg|x88px]]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''misol''': &quot;dobro&quot;
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''solmi''': &quot;zlo&quot;
|}
| style=&quot;padding-left: 2em;&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
| [[File:Solresol - domisol.jpg|x88px]]
| [[File:Solresol - solmido.jpg|x88px]]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''domisol''': &quot;[[Bog]]&quot;
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''solmido''': &quot;[[Djavol]]&quot;
|}
|}

Však, ne vsa slova su obrtiva v tom smyslu, taki jako ''dorefare'' znači vrat, a ''refaredo'' znači garderoba, ktore očigledno nisu suprotnosti.

Slědujuća tabula pokazuje slova do dvuh sylab iz Gajewskogo slovnika:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! {{Diagonal split header|style=height: 3em; width: 7em|1. syl.|2. syl.}}
! ''Nijedna''
! style=&quot;background-color: #f69;&quot; | -do
! style=&quot;background-color: #f96;&quot; | -re
! style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | -mi
! style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | -fa
! style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | -sol
! style=&quot;background-color: #96f;&quot; | -la
! style=&quot;background-color: #f9f;&quot; | -si/-ti
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f69;&quot; | Do-
| style=&quot;background-color: #f69;&quot; | ne, ni, niti
| style=&quot;background-color: #f69;&quot; | (prošlo)
| ja, mene || ty [sg] || on || se, sebe || jedny, někto || drugy
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f96;&quot; | Re-
| style=&quot;background-color: #f96;&quot; | i, tak jako
| moj, moje
| style=&quot;background-color: #f96;&quot; | (pluperfekt)
| tvoj, tvoje [sg] || njegov || naš, naše || vaš, vaše [pl] || njihov
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | Mi-
| style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | ili, ili čak
| za, da bi/da || ktory, koja (odnos. zaim.), že (veznik)
| style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | (buduće)
| čij, čija || dobro (prisl.) || tutaj je/tu je, gle || dobar večer/noć
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | Fa-
| style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | k, ka
| što? || s, sa, zajedno || ovaj, ova, ovo
| style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | (kond.)
| začto, iz kog razloga || dobro, ukusno, slasno || mnogo, velmi, krajno
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | Sol-
| style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | ako
| ale || v, unutra || zlo, loše (prisl.) || zato, jer
| style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | (imperativ)
| věčno, vsegda, bez konca || hvala, hvaly
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;La-&lt;/span&gt;
| style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;ty (člen)&lt;/span&gt;
| ničto, nikto, nijedny || od, po || tutaj, tam || zlo, loše || nikogda, nikad
| style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;(prezentni participij)&lt;/span&gt;

od, iz
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	Si-/Ti-
style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	da, dobro, rado, složeno
isto (stvar)		vsaky, každy		dobro jutro/popoldne		malo, jedva		gospodin, pan		mlady muž, neženja
style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	(pasivny participij)
}
Određeny člen ima razne forme za [[Nominativ|nominativny]], [[Genitiv|genitivny]] i [[Dativ|dativny]] padež, ili, v anglijskom, za &quot;the&quot;, &quot;to the&quot; i &quot;of the&quot;: 'la', 'fa' i 'lasi', po redu.{{r|lmu1866|p=23-24.VII-VIII}}

==Gramatika==
Osim naglaska i dužiny, slova Solresola se ne inflektuju. Da bi rečenice ostale jasne, posebno s mogućnošću gubitka informacij pri komunikaciji, odredjene časti řeči sleduju strog slovored.

:Prěvjesniki vsegda sleduju imenicu ktoru određuju.
:Nepremni objekty vsegda dolaze poslě glagola.{{r|lmu1866|p=26.XII}}
:Priměry dane v originalnoj dokumentaciji ukazuju na [[subjekt–glagol–objekt slovored|slovored subjekt–glagol–objekt]],{{R|lmu1866|p=29.XVII}} však, to ne bi mělo imati značenje dok rečenica ostaje prosta i jasna.
:Vremena vsegda prethode glagolom.{{r|lmu1866|p=30.XIX}}

Da bi se slovo stvorilo u množini, [[akút|akútny naglasak]] se dodaje iznad poslednje sylaby, ktory se v govoru izgovara produženjem poslednje bukvy te sylaby.{{r|lmu1866|p=24.IX}} Priměry kako označiti množinu mužskih i ženskih slov:

:''resimire'' brat, ''resimirē/resimire-e'' sestra
:''resimiré'' bracia, ''resimiréē/resimiré-e'' sestry

To utiče samo na prvo slovo v [[imenična fraza|imeničnoj frazi]]. To jest, utiče samo na imenicu kada je imenica sama, jako iznad. Ako je slovo popraćeno gramatičkom česticom (la, fa ili lasi), čestica će nositi oznaku roda i/ili broja umesto toga:

:''la resimire'' [ty] brat, ''lā/la-a resimire'' [ta] sestra
:''lá resimire'' [ty] bracia, ''láā/lá-a resimire'' [ty] sestry

Časti řeči (jako i specifičnjejše definicije za něktora slova) se izvode iz glagol postavljanjem [[cirkumfleks|cirkumfleksa]] iznad jedne od sylab v pisanju, i izgovaranjem te sylaby s [[Glossary of music terminology#R|rinforzando]] (iznenadny naglasak ili [[Dynamics (music)#Gradual changes|crescendo]]). S naglaskom postavljenim na prvu sylabu, slovo postaje imenica. V četyri-sylabnyh slovah, naglašavanje druge sylaby stvara imenicu činitelja. [[Penult]]imna sylaba stvara prěvjesnik, a poslednja stvara prislov.{{r|lmu1866|p=25.XI}} Na pr.,

:''midofa'' preferovati, ''mîdofa'' preferencija, ''midôfa'' preferabilny, ''midofâ'' preferabilno
:''resolmila'' nastaviti, ''rêsolmila'' nastavjenje, ''resôlmila'' jedny ktory nastavlja, ''resolmîla'' staly, ''resolmilâ'' stalno

Na kompjuteryh koristajući rasporede klavijatur bez cirkumfleksa, sylaba może być napisana velikimi bukvami, ili [[caret]] postavljen medźu bukvy sylaby ili poslě sylaby. Zbog gramatike i slovoreda Solresola, razlikovanje častij řeči občno nije potrebno za razuměnje rečenice.

Razne [[tense–aspect–mood|vremensko-načinske]] čestice su dvojne sylaby, kako je dato u slovniku iznad. Dodatno, po Gajewskom, pasivne glagoly se tvore s ''faremi'' medźu tom česticom i glagolom. Subjunktiv se tvori s ''mire'' pred zaimennikom. Negacija ''do'' se pojavljuje samo jednom v klauzi, pred slovom koje negira.

Slovo ''fasi'' pred imenicom ili prěvjesnikom je [[augmentativ|augmentativno]]; poslě njega je [[Degrees of comparison of adjectives and adverbs|superlativ]]. ''Sifa'' je suprotnost ([[diminutiv|diminutivno]]):{{r|lmu1866|p=21.III}}

:''fala'' dobro, ''fasi fala'' velmi dobro, ''fala fasi'' odlično, najbolje; ''sifa fala'' dobro (ali ne odlično), ''fala sifa'' ne velmi dobro (i slično s ''lafa'' zlo)
:''sisire'' vjetar, ''fasi sisire'' oluja, ''sisire fasi'' ciklon; ''sifa sisire'' povjetarac, ''sisire sifa'' kretanje vazduha

Pitanja
Pitanja v Solresolu ne dobijaju mnogo pažnje u originalnoj dokumentaciji, niti imaju mnogo priměrov.

Sudreova publikacija uključuje tri priměra upitnyh rečenic:{{r|lmu1866|p=127}}
:Je vaše zdravlje dobro? – Redofafa?
:Hoćete li ići na selo ove godine? – Fadoremi?
:Hoćete li ići u pozorište večeras? – Soldoremi?
Da bi se to stvorilo kao potvrdna izjava, dodaje se osobny zaimennik poslě:
:Moje zdravlje je dobro. – Redofafa dore.
:Ići ću na selo ove godine. – Fadoremi dore.
:Ići ću u pozorište večeras. – Soldoremi dore.

Gajewski umesto toga postavlja subjekt rečenice poslě glagola umesto pred glagolom, konstrukcija občna v evropskih jezycich. Nektery priměry su:{{R|grammar_eng|p=Interrogation and Negation}}
:Jesam li? – Faremi dore?
:Razumije li on? – Falafa dofa?
:Učite li? – Sidosi domi?

V vsih verzijah języka, postoje slova četyri sylaby duga, ponovljena &quot;Mi&quot; sekcija slovnika koja uključuje neka občna pitanja, taki jako:{{r|lmu1866|p=109.123}}
:Miladodo? – Do kogo stepena/mjere?
:Milarere? – Dobro?
:Misirere? – Kto je to?

==Solresol pismo==
[[File:Solresol symbols.svg|thumb|Symboly Solresola]]

Pismo koristano v Solresolu sastoji se od sedmih unikatnyh symbolov, vsaky predstavljajući jednu od sedmih &quot;not&quot;. Na pr., &quot;[[C (musična nota)|Do]]&quot; je krug, a &quot;[[G (musična nota)|Sol]]&quot; je horizontalna linija.

Slova Solresola se tvore povezivanjem symbolov v poredu kako se pojavljuju v slovu. Dvojne note se predstavljaju križanjem symbola.

[[File:Solresol words.svg|thumb|Nekta osnovna slova Solresola]]

Druge karakteristike
Nepristrasny i relativno prosty

Integrovane sistemy ([[znakovny język|znakovny język]], barvy, itd.) za većinu [[invaliditet|ometenj]], odmah operativne bez posebnogo učenja

Brzo uspěšno učenje za nepismene (samo sedm sylab ili znakov ili deset bukv za znati i prepoznati)

Vrlo prosty ali efektivny sistem za razlikovanje funkcij slov v rečenicah

Koristajući [[tonic sol-fa]] sistem od [[John Curwen|Johna Curwena]], Solresol może też być [[znakovny język|znakovano]].

Daljnji razvoj
Drugi način koristania Solresola se naziva ''ses'', razvijen od [[C. George Boeree|C. Georgea Boereea]].&lt;ref name=&quot;loan_words&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|title=Using loan words in Solresol|url=https://www.tumblr.com/sidosi/181390815161/using-loan-words-in-solresol|website=Tumblr|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20251128152044if_/https://www.tumblr.com/sidosi/181390815161/using-loan-words-in-solresol|archive-date=2025-11-28|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Koristajući to, note dobijaju reprezentativne konsonante i vokale (ili diftongy). Najprostša slova koriste samo vokalu, dok vsa druga koriste složenjejšu strukturu sylab.

do ⇒ p / o

re ⇒ k / e

mi ⇒ m / i

fa ⇒ f / a

sol ⇒ s / u

la ⇒ l / au

ti ⇒ t / ai

Na ovaj način, można pisati ili izgovarati slova taki jako to:
: sol-sol-re-do ⇒ suko (cvcv) – migrena

Zato što se množina i ženske forme slov u Solresolu označavaju naglaskom ili dužinom glasov, ses koristi ''pau'' (nektory) ili ''fai'' (mnogo) za označavanje množiny, i ''mu'' (dobro) za označavanje ženskogo roda kogda je potrebno.

== Kodiranje ==

Zahtev za [[ISO 639-3]] jezykovy kod, privremeno predloženy jako {{Code|sud}}, był upućen [[SIL Global|SIL-u]] 28 avgusta 2017,&lt;ref name=&quot;sil_change&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2017-08-28|title=ISO 639-3 Registration Authority Request for Change No. 2017-032|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171450if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sil_new&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2017-08-28|title=Request for New Language Code Element in ISO 639-3: [sud]|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032_sud.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171450if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032_sud.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sidosi_request&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|date=2017-07-28|title=The Road to ISO 639-3|url=https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=310|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829154231if_/https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=310|archive-date=2023-08-29|access-date=2018-10-22|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; ale był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref name=&quot;sil_rejection&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2018-01-23|title=Comments received for ISO 639-3 Change Request 2017-032|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/CR_Comments_2017-032.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171452if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/CR_Comments_2017-032.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|page=2|access-date=2019-09-27|df=mdy-all|quote=Zahtev za stvorenje koda [sud] za Solresol je odrinuły.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sidosi_rejection&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|date=2018-02-01|title=Beyond ISO 639-3 (for now)|url=https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=350|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829153926if_/https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=350|archive-date=2023-08-29|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Solresol je dobil kody {{Code|qso}} i {{Code|art-x-solresol}} v [[Codes for constructed languages|ConLang Code Registry]].&lt;ref name=&quot;clcr&quot;&gt;{{Cite web|last=Bettencourt|first=Rebecca G.|date=2015-01-08|title=ConLang Code Registry|url=https://www.kreativekorp.com/clcr/|website=Kreative Korporation|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20221127152005if_/http://www.kreativekorp.com/clcr/|archive-date=2022-11-27|access-date=2021-04-06|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Sedm osnovnyh symbolov bylo predloženo za registraciju v [[ConScript Unicode Registry]].&lt;ref name=&quot;csur&quot;&gt;{{Cite web|last=Everson|first=Michael|author-link=Michael Everson|date=1997-01-21|title=Solresol: U+E770–U+E77F|url=https://www.evertype.com/standards/csur/solresol.html|website=ConScript Unicode Registry|publisher=Evertype|publication-place=[[Lecanvey]], [[Ireland]]|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417191120if_/https://www.evertype.com/standards/csur/solresol.html|archive-date=2021-04-17|access-date=2021-04-06|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Priměrne teksty ==

; Član 1 ''[[Universalne deklaracije človečih prav]]'' v anglijskom
: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.''&lt;ref name=&quot;undr&quot;&gt;{{Cite wikisource|author=United Nations Commission on Human Rights|author-link=Drafting of the Universal Declaration of Human Rights|date=1948-12-10|title=Universal Declaration of Human Rights|wsat=Article 1|scan=Page:Universal Declaration of Human Rights.djvu/2|publisher=[[United Nations]]|location=[[Paris]]|iconfirst=yes|nolink=yes}}&lt;/ref&gt;

; Isti tekst v Solresolu
: Siré misolredo faremi doredore domisimi re misóla, solfalafá dósila re réfasi. Dófa faremi remila fare dômilafa re dôfasifa, re fafa fasolfa midolǎ fare dômisola lasi sîmisila.

; Predstavlene koristajući ''ses'' Solresol
: Sé muro fem pepe omúm e múl, salá ósau e éfai. Óf fem ril fe ômauf e ôfaif, e fa fuf ipǎu fe ômul lai âimail.

Također vidźte
[[Musičny język]]

[[Solfège]]

[[Tonic sol-fa]]

[[Voyage to Faremido]]

[[Ro język]]

==Literatura==
{{Reflist}}

== Daljnje čitanje ==

{{Cite book|last=Sudre|first=François|year=1866|title=Langue Musicale Universelle|url=http://www.uniovi.es/solresol/525/ladosol.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070831060525if_/http://www.uniovi.es/solresol/525/ladosol.html|archive-date=2007-08-31|publication-place=Paris|language=fr}} – HTML verzija celogo teksta Sudreovogo toma iz 1866, s originalnym [https://web.archive.org/web/20070831061613if_/http://www.uniovi.es/solresol/525/lrls_sosfs.html slovnikom] i [https://web.archive.org/web/20080310234035/http://www.uniovi.es/solresol/525/solrelaF.html frazeologijom] (v francozskom).

{{Cite book|last1=Couturat|first1=Louis|last2=Leau|first2=Léopold|year=1903|title=Histoire de la Langue Universelle|url=https://archive.org/details/histoiredelalang00coutuoft|publisher=Librairie Hachette|publication-place=[[Paris]]|language=fr|access-date=2025-11-28|df=mdy-all}}

{{Cite book|last=Eco|first=Umberto|author-link=Umberto Eco|date=1997-04-08|title=The Search for the Perfect Language|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|publication-place=[[Cambridge, Massachusetts|Cambridge, Mass.]]|edition=1|series=The Making of Europe|isbn=978-0-631-20510-4|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}

==Zewnętrzne linky==
{{Commons category|Solresol}}

[https://web.archive.org/web/20191115021254if_/https://www.omniglot.com/writing/solresol.htm Solresol język i stenografično pismo] na Omniglot, online enciklopediji sistemov pisanja i językov

Anglijsko-Solresol slovniky od [https://web.archive.org/web/20250121193252if_/http://www.datapacrat.com/True/LANG/SOLRESOL/DICTIONA.HTM Jasona Hutchensa] (6 julija 1998) i [https://web.archive.org/web/20100923132246if_/http://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sorsolex.htm Stephena L. Ricea] (19 novembra 1997)

[https://web.archive.org/web/20231130083816if_/http://sharyphil.com/root/solresol-the-project/ SolReSol: Projekt v0.95] od Phila Sharyja, open source Solresol–anglijsky i anglijsky–Solresol překladateľsky program za Windows (32- i 64-bitny) s live MIDI podporom (24 februara 2015)

[https://web.archive.org/web/20250818235352if_/https://wiki.xxiivv.com/site/solresol.html Moderny Simetričny Solresol] od Davida Mondou-Labbého (28 septembra 2023)

[https://eliseduv.dev/solresol/ Překladač Anglijsky↔Solresol]

{{Konstruovane języky}}
{{Autoritetna kontrola}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:1827 introdukcije]]
[[Kategorija:Analitične języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Języky potvrđene od 1820-tyh]]
[[Kategorija:Musične języky]]</text>
      <sha1>i9vteib55kwmelcryf3qkrdlq8wg7rh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45401</id>
      <parentid>45400</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T16:36:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovnik= */</comment>
      <origin>45401</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28423" sha1="m3anidtmczmn6q28fb8sl3msihddjiq" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Solresol
| nativename = Solfège: Sol-Re-Sol
| image = Solresol-langage.svg
| created = 1827
| creator = [[François Sudre]]
| fam1 = [[konstruovany język|konstruovane języky]]
| fam2 = [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćny język]], [[Konstruovany język#A priori|a priori]]
| fam3 = [[musičny język]]
| posteriori = [[Konstruovany język#A priori|a priori]]
| script = Solresol pismo; [[solfège]]; [[musična notacija]]; [[viditelny spektrum]]
| sign = Podpisana notacija; [[tonic sol-fa]] znaky od [[John Curwen]]
| iso3 = qso
| iso3comment = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ (lokalno koristane)]
| glotto = none
| ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-solresol]
}}

'''Solresol''' ([[Solfège]]: [[G (musična nota)|Sol]]-[[D (musična nota)|Re]]-[[G (musična nota)|Sol]]), původno nazyvany {{Lang|fr|Langue universelle}} (lit. 'Universalny język') a potom {{Lang|fr|Langue musicale universelle}} ('Universalny musičny język'), je [[Musičny język|musičny]] [[konstruovany język]] stvorjeny od francozskogo učiteľa musiky i kompozitora [[François Sudre|Jean-Françoisa Sudrea]] (1787–1862), počinajući v 1817. Njegova kniga definujuća to, {{Lang|fr|Langue Musicale Universelle}}, była publikovana posmrtno v 1866,&lt;ref name=&quot;lmu1866&quot;&gt;{{Cite book|last=Sudre|first=François|year=1866|title=Langue Musicale Universelle|url=https://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sudre-book.pdf|format=PDF|url-status=live|publication-place=[[Paris]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20120320142510if_/http://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sudre-book.pdf|archive-date=2012-03-20|archive-format=PDF|language=fr|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; iako je on već několik godin publiciral to. Solresol doživil kratky čas popularnosti v drugej polovici 19. stolěća i był sponzorovan od takyh osob jako [[Victor Hugo]], [[Alphonse de Lamartine]], [[Alexander von Humboldt]] i [[Napoleon III]],&lt;ref name=&quot;pei&quot;&gt;{{Cite book|last=Pei|first=Mario|author-link=Mario Pei|year=1969|title=Wanted: A World Language|type=Pamphlet|series=Public Affairs|volume=434|pages=11–12|publisher=Public Affairs Committee|publication-place=[[New York City]]|url=http://www.autodidactproject.org/other/pei_worldlg.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125230417if_/http://www.autodidactproject.org/other/pei_worldlg.html|archive-date=2018-01-25|access-date=2025-11-28|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; kulminujući s publikacijom [[Boleslas Gajewski|Boleslasa Gajewskogo]] {{Lang|fr|Grammaire du Solresol}} v 1902.

Dnes, postoje male komunity entuzijastov Solresola rozsypane po cělem světě.&lt;ref name=&quot;sidosi&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|title=Sidosi Home|url=https://www.sidosi.org/|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004090845if_/https://www.sidosi.org/|archive-date=2023-10-04|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Evolucija ==

Postoji několik verzij Solresola, každá s malymi razlikami. Tri glavne varijacije ktore su ješte v oběgu—Sudre, Gajewski i &quot;Modern&quot;—razlikuju se pretežno v različnyh elementah slovnika, a složaju se pretežno o gramatike.

Sudre je stvoril język, i tako njegova verzija zaslužuje nazv byti originalnom verzijom Solresola.

Vincent Gajewski, parizsky profesor, popularizoval język jako predsednik Centralnogo Komiteta za Studium i Napredovanje Solresola, ktory był osnovan v 1869 od Sudreove udovy, Joséphine, da bi dalje promoviral njegovo dělo. Boleslas Gajewski, Vincentov syn i sam profesor, formalizoval gramatiku i napisal definitivno dělo o języka: {{Language with name/for|fr|Grammaire du Solrésol|Gramatika Solresola}}.&lt;ref name=&quot;grammar_eng&quot;&gt;{{Cite web|last1=Gajewski|first1=Boleslas|last2=Rice|first2=Stephen L.|date=1997-11-19|orig-date=printed 1902 as {{Lang|fr|Grammaire du Solrésol}}, translated 1997|title=Grammar of Solresol, or the Universal Language of François Sudre|url=http://www.ptialaska.net/~srice/solresol/sorsoeng.htm|website=Stephen L. Rice: The Solresol Page|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070413035441if_/http://www.ptialaska.net/~srice/solresol/sorsoeng.htm|archive-date=2007-04-13|access-date=2019-09-29|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;grammar_pdf&quot;&gt;{{Cite web|last=Gajewski|first=Boleslas|editor-last1=Rice|editor-first1=Stephen L.|editor-last2=Bigham|editor-first2=Doug|year=2005|orig-date=printed 1902 as {{Lang|fr|Grammaire du Solrésol}}, translated 1997 (Rice), revised 2005 (Bigham)|title=Grammar of Solresol, or the Universal Language of François Sudre|url=https://i.sidosi.org/resources/grammar-of-solresol-bigham/grammar-of-solresol-bigham.pdf|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191217001045if_/https://i.sidosi.org/resources/grammar-of-solresol-bigham/grammar-of-solresol-bigham.pdf|archive-date=2019-12-17|access-date=2019-12-16|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; To je najviše publicirana verzija Solresola, zahvaljujući překladu na anglijsky od Stephena L. Ricea iz 1997,{{R|grammar_pdf}}{{R|grammar_eng}} s znatnom količinom slovnika izměnjenogo od originala, kao i něktore gramatike. Jedny priměr je slovo ''fasol'', definovano kao &quot;tutaj&quot; v Sudreovom slovniku, ale &quot;začto?&quot; v Gajewskom.

Tretja je neoficijalna verzija razvijana vremenom od komunity, nazvana &quot;Moderny Solresol&quot;. Ona koristi Sudreovu verziju kao bazu, s prilagodbami gramatike i slovnika, takimi jako izměna definicij ''sisol'' i ''sila'' od značenja &quot;Gospodin&quot; i &quot;Mlady muž&quot; na sistem [[honorifik|honorifikov]] inspiriran onym koristanym v japonščině; oba su rodno-neutralne titule, jedna za byti poštivy, a druga za byti ljubazny.&lt;ref name=&quot;Modern Solresol Dictionary&quot;&gt;{{Cite web|last1=Osteen|first1=Garrison|last2=Walters|first2=Scott|last3=Parson|first3=Daniel|last4=Fernandez|first4=Tobias|date=2018-03-12|title=Solresol Dictionary Modernised|url=https://docs.google.com/spreadsheets/d/182okssrHseIggjHGlzWyFH81-o8y8EsvQtJfPJYu6r8/edit|format=XLSX|website=Google Sheets|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20250829164017if_/https://docs.google.com/spreadsheets/d/182okssrHseIggjHGlzWyFH81-o8y8EsvQtJfPJYu6r8/edit|archive-date=2025-08-29|archive-format=XLSX|access-date=2019-12-22|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Gajewskogo publikacija donesla razne dodatky ktore ne konfliktu s originalnom verzijom języka, taki jako razne nove metody komunikacije,{{R|grammar_pdf|p=16}} vključujući:

skup symbolov

koristane sedmih barv duhy, i

koristane [[tonic sol-fa]] za signiranje języka

==Fonologija==
[[File:Solresol.svg|thumb|right|Sedm konvencionalnyh not, barv, sylab, čisel i glifov koristanyh za prenos fonemov Solresola]]

Solresol może być komunikovany koristajući sedm različnyh predmetov, s maksimumom pet na slovo. Statistički, ty kombinacije daju sedm jedno-sylabnyh slov, 49 dvuh-sylabnyh, 336 tri-sylabnyh, 2.268 četyr-sylabnyh i 9.072 pet-sylabnyh, za ukupno 11.732 mogućih primarnyh slov.&lt;ref name=&quot;pei&quot; /&gt; Glavna metoda komunikacije je koristane sedmih [[solfège]] sylab (forma [[solmizacija|solmizacije]]), ktore mogu byti akcentovane, prodloužene ili ponovljene. Najprostši način koristati ty sylaby je govoriti ih jako by one byly regularne [[sylaba|sylaby]].

Zbog togo že predchádza [[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]], ne postoje posebna pravila izgovora izvan standardnyh čitanj solfège. Zbog togo že vsaka sylaba je dovoljno odlična, mogu byti izgovorjene skoro vsakym načinom ktory čytateľ preferuje.{{CitationNeeded|date=July 2025}}

Sudre je izložil način transkripcije fonetiky francozskogo (i tako mnogih drugih językov) do Solresola, primarno koristany za vlastne imenice.{{r|lmu1866|p=32}} Koristajući občne izgovory kako su dane od strane [[Wiktionary|Vikislovnika]], je moguće rekonstruovati tabulu glasov koristajući modernu IPA.

Zbog malog broja sylab, je potrebno ostaviti kratku pauzu medźu slovami tako da vsako slovo ostane jasno odvojeno. Kako je primetil Boleslas Gajewski: &quot;člověk bi měl věnovati veliku pozornost pauzi po vsakom slovu; ta mala pauza je potrebna za odvajanje slov, tako da slušatelj ne bude zbunjen&quot;.{{R|grammar_eng|p=Reversed meanings}}

===Slovnik===
V Solresol [[morfologija (lingvistika)|morfologiji]], vsako slovo je poděleno na kategorije ili značenja ili funkcije, gdźe duža slova su občno specifičnjejša. Slova se razlikuju po treh glavnyh karakteristikah: početnoj sylabě, dužině slova, i tomu da li ima par ponovljenih sylab.

Slova koja su jedna i dve sylaby duge su koristana za [[Zaimennik|zaimenniky]] i občne [[Gramatična čestica|čestice]], a ty s ponovljenimi sylabami su [[Gramatično vreme|vremena]].

Slova koja su jednu sylabu duga su posvećena slovima ktora su često koristana (v času stvorenja Solresola). Ty ktore uključuju ponavljajuće sylaby su rezervovane za &quot;čisla, měsece goda, dni neděle i temperatury [pogodne uslove]&quot;, na pr. redodo &quot;jedny&quot;, remimi &quot;dva&quot; (po Gajewskom).

Slova koja su četyri sylaby duga spadaju v razne tematske kategorije. Na pr., slova počinjuća s 'sol', koja ne uključuju ponovljene sylaby, imaju značenja vezana za umetnosti ili nauky (na pr. soldoredo, &quot;umetnost&quot;; solmiredo, &quot;akustika&quot;).{{r|lmu1866|p=22.V}} Však, ako slova koja su četyri sylaby duga imaju par ponovljenih sylab, njihova značenja se odnose na bolesti ili medicinu (na pr. solsolredo, &quot;migrena&quot;; solreresol, &quot;ospice&quot;).{{r|lmu1866|p=23.VI}}

Točnjejše, klase bez ponovljenih sylab su:

''do'': člověk, njegovo tělo i duh, intelektualne sposobnosti, kvalitete i hrana;
''re'': odeća, dom, domaćinstvo i porodica;
''mi'': činjenja človeka i njegove mane;
''fa'': selo, putovanja, vojna, more;
''sol'': lepe umetnosti i nauky;
''la'': industrija i trgovina;
''si'': město, vlada i administracija.
S ponovljenimi sylabami, iste sylaby daju:

''do'': religija;
''re'': konstrukcija i razne obrti;
''mi'': predlogi, prislovne fraze i izolovane prislovy;
''fa'': bolesti;
''sol'': bolesti (nast.);
''la'': industrija i trgovina (jako u tipu bez ponavljanja);
''si'': pravda, magistratura i sudovi.
Konačno, kombinacije pet sylab označavaju životinje, rośliny i minerale.

Po defaultu, vse žive imenice i zaimenniky podrazuměvaju da su mužskogo roda. Za razlikovanje ženskogo roda, bar, [[pomišljaj|pomišljaj]] ili [[makron (diakritika)|makron]] se dodaje na konačnu sylabu odgovarajućeg člena ili samogo slova. V govoru, to se označava ponavljanjem vokala sylaby, s [[glotalna stop|glotalnom stopom]] koja odvaja ponovljenu vokalu od ostatka slova.{{r|lmu1866|p=24}}

Však, v modernyh překladah, zaimenniky se ne měnje v zavisnosti od [[Gramatičny rod|roda]]. Umesto toga, oni se prosto prevode na anglijsky kao neutralne zaimenniky; it i they.

Jedna unikatna karakteristika Solresola je da značenja mogu byti obrnuta obrtanjem sylab v slovah. Na pr. ''fala'' znači dobro ili ukusno, a ''lafa'' znači zlo. Prekidi v logičkom poredu slov v vsakoj kategoriji su občno uzrokovani tymi obrtivymi slovami.{{r|lmu1866|p=31.XXI}}

{| style=&quot;background: transparent; border: hidden;&quot;
| style=&quot;padding: 0 2em;&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
| [[File:Solresol - misol.jpg|x88px]]
| [[File:Solresol - solmi.jpg|x88px]]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''misol''': &quot;dobro&quot;
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''solmi''': &quot;zlo&quot;
|}
| style=&quot;padding-left: 2em;&quot; |
{| class=&quot;wikitable&quot;
| [[File:Solresol - domisol.jpg|x88px]]
| [[File:Solresol - solmido.jpg|x88px]]
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''domisol''': &quot;[[Bog]]&quot;
| style=&quot;text-align: center;&quot; | '''solmido''': &quot;[[Djavol]]&quot;
|}
|}

Však, ne vsa slova su obrtiva v tom smyslu, taki jako ''dorefare'' znači vrat, a ''refaredo'' znači garderoba, ktore očigledno nisu suprotnosti.

Slědujuća tabula pokazuje slova do dvuh sylab iz Gajewskogo slovnika:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! {{Diagonal split header|style=height: 3em; width: 7em|1. syl.|2. syl.}}
! ''Nijedna''
! style=&quot;background-color: #f69;&quot; | -do
! style=&quot;background-color: #f96;&quot; | -re
! style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | -mi
! style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | -fa
! style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | -sol
! style=&quot;background-color: #96f;&quot; | -la
! style=&quot;background-color: #f9f;&quot; | -si/-ti
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f69;&quot; | Do-
| style=&quot;background-color: #f69;&quot; | ne, ni, niti
| style=&quot;background-color: #f69;&quot; | (prošlo)
| ja, mene || ty [sg] || on || se, sebe || jedny, někto || drugy
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f96;&quot; | Re-
| style=&quot;background-color: #f96;&quot; | i, tak jako
| moj, moje
| style=&quot;background-color: #f96;&quot; | (pluperfekt)
| tvoj, tvoje [sg] || njegov || naš, naše || vaš, vaše [pl] || njihov
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | Mi-
| style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | ili, ili čak
| za, da bi/da || ktory, koja (odnos. zaim.), že (veznik)
| style=&quot;background-color: #ff9;&quot; | (buduće)
| čij, čija || dobro (prisl.) || tutaj je/tu je, gle || dobar večer/noć
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | Fa-
| style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | k, ka
| što? || s, sa, zajedno || ovaj, ova, ovo
| style=&quot;background-color: #9f6;&quot; | (kond.)
| začto, iz kog razloga || dobro, ukusno, slasno || mnogo, velmi, krajno
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | Sol-
| style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | ako
| ale || v, unutra || zlo, loše (prisl.) || zato, jer
| style=&quot;background-color: #9ff;&quot; | (imperativ)
| věčno, vsegda, bez konca || hvala, hvaly
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;La-&lt;/span&gt;
| style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;ty (člen)&lt;/span&gt;
| ničto, nikto, nijedny || od, po || tutaj, tam || zlo, loše || nikogda, nikad
| style=&quot;background-color: #96f;&quot; | &lt;span style=&quot;color: #000;&quot;&gt;(prezentni participij)&lt;/span&gt;

od, iz
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	Si-/Ti-
style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	da, dobro, rado, složeno
isto (stvar)		vsaky, každy		dobro jutro/popoldne		malo, jedva		gospodin, pan		mlady muž, neženja
style=&quot;background-color: #f9f;&quot;	(pasivny participij)
}
Određeny člen ima razne forme za [[Nominativ|nominativny]], [[Genitiv|genitivny]] i [[Dativ|dativny]] padež, ili, v anglijskom, za &quot;the&quot;, &quot;to the&quot; i &quot;of the&quot;: 'la', 'fa' i 'lasi', po redu.{{r|lmu1866|p=23-24.VII-VIII}}

==Gramatika==
Osim naglaska i dužiny, slova Solresola se ne inflektuju. Da bi rečenice ostale jasne, posebno s mogućnošću gubitka informacij pri komunikaciji, odredjene časti řeči sleduju strog slovored.

:Prěvjesniki vsegda sleduju imenicu ktoru određuju.
:Nepremni objekty vsegda dolaze poslě glagola.{{r|lmu1866|p=26.XII}}
:Priměry dane v originalnoj dokumentaciji ukazuju na [[subjekt–glagol–objekt slovored|slovored subjekt–glagol–objekt]],{{R|lmu1866|p=29.XVII}} však, to ne bi mělo imati značenje dok rečenica ostaje prosta i jasna.
:Vremena vsegda prethode glagolom.{{r|lmu1866|p=30.XIX}}

Da bi se slovo stvorilo u množini, [[akút|akútny naglasak]] se dodaje iznad poslednje sylaby, ktory se v govoru izgovara produženjem poslednje bukvy te sylaby.{{r|lmu1866|p=24.IX}} Priměry kako označiti množinu mužskih i ženskih slov:

:''resimire'' brat, ''resimirē/resimire-e'' sestra
:''resimiré'' bracia, ''resimiréē/resimiré-e'' sestry

To utiče samo na prvo slovo v [[imenična fraza|imeničnoj frazi]]. To jest, utiče samo na imenicu kada je imenica sama, jako iznad. Ako je slovo popraćeno gramatičkom česticom (la, fa ili lasi), čestica će nositi oznaku roda i/ili broja umesto toga:

:''la resimire'' [ty] brat, ''lā/la-a resimire'' [ta] sestra
:''lá resimire'' [ty] bracia, ''láā/lá-a resimire'' [ty] sestry

Časti řeči (jako i specifičnjejše definicije za něktora slova) se izvode iz glagol postavljanjem [[cirkumfleks|cirkumfleksa]] iznad jedne od sylab v pisanju, i izgovaranjem te sylaby s [[Glossary of music terminology#R|rinforzando]] (iznenadny naglasak ili [[Dynamics (music)#Gradual changes|crescendo]]). S naglaskom postavljenim na prvu sylabu, slovo postaje imenica. V četyri-sylabnyh slovah, naglašavanje druge sylaby stvara imenicu činitelja. [[Penult]]imna sylaba stvara prěvjesnik, a poslednja stvara prislov.{{r|lmu1866|p=25.XI}} Na pr.,

:''midofa'' preferovati, ''mîdofa'' preferencija, ''midôfa'' preferabilny, ''midofâ'' preferabilno
:''resolmila'' nastaviti, ''rêsolmila'' nastavjenje, ''resôlmila'' jedny ktory nastavlja, ''resolmîla'' staly, ''resolmilâ'' stalno

Na kompjuteryh koristajući rasporede klavijatur bez cirkumfleksa, sylaba może być napisana velikimi bukvami, ili [[caret]] postavljen medźu bukvy sylaby ili poslě sylaby. Zbog gramatike i slovoreda Solresola, razlikovanje častij řeči občno nije potrebno za razuměnje rečenice.

Razne [[tense–aspect–mood|vremensko-načinske]] čestice su dvojne sylaby, kako je dato u slovniku iznad. Dodatno, po Gajewskom, pasivne glagoly se tvore s ''faremi'' medźu tom česticom i glagolom. Subjunktiv se tvori s ''mire'' pred zaimennikom. Negacija ''do'' se pojavljuje samo jednom v klauzi, pred slovom koje negira.

Slovo ''fasi'' pred imenicom ili prěvjesnikom je [[augmentativ|augmentativno]]; poslě njega je [[Degrees of comparison of adjectives and adverbs|superlativ]]. ''Sifa'' je suprotnost ([[diminutiv|diminutivno]]):{{r|lmu1866|p=21.III}}

:''fala'' dobro, ''fasi fala'' velmi dobro, ''fala fasi'' odlično, najbolje; ''sifa fala'' dobro (ali ne odlično), ''fala sifa'' ne velmi dobro (i slično s ''lafa'' zlo)
:''sisire'' vjetar, ''fasi sisire'' oluja, ''sisire fasi'' ciklon; ''sifa sisire'' povjetarac, ''sisire sifa'' kretanje vazduha

Pitanja
Pitanja v Solresolu ne dobijaju mnogo pažnje u originalnoj dokumentaciji, niti imaju mnogo priměrov.

Sudreova publikacija uključuje tri priměra upitnyh rečenic:{{r|lmu1866|p=127}}
:Je vaše zdravlje dobro? – Redofafa?
:Hoćete li ići na selo ove godine? – Fadoremi?
:Hoćete li ići u pozorište večeras? – Soldoremi?
Da bi se to stvorilo kao potvrdna izjava, dodaje se osobny zaimennik poslě:
:Moje zdravlje je dobro. – Redofafa dore.
:Ići ću na selo ove godine. – Fadoremi dore.
:Ići ću u pozorište večeras. – Soldoremi dore.

Gajewski umesto toga postavlja subjekt rečenice poslě glagola umesto pred glagolom, konstrukcija občna v evropskih jezycich. Nektery priměry su:{{R|grammar_eng|p=Interrogation and Negation}}
:Jesam li? – Faremi dore?
:Razumije li on? – Falafa dofa?
:Učite li? – Sidosi domi?

V vsih verzijah języka, postoje slova četyri sylaby duga, ponovljena &quot;Mi&quot; sekcija slovnika koja uključuje neka občna pitanja, taki jako:{{r|lmu1866|p=109.123}}
:Miladodo? – Do kogo stepena/mjere?
:Milarere? – Dobro?
:Misirere? – Kto je to?

==Solresol pismo==
[[File:Solresol symbols.svg|thumb|Symboly Solresola]]

Pismo koristano v Solresolu sastoji se od sedmih unikatnyh symbolov, vsaky predstavljajući jednu od sedmih &quot;not&quot;. Na pr., &quot;[[C (musična nota)|Do]]&quot; je krug, a &quot;[[G (musična nota)|Sol]]&quot; je horizontalna linija.

Slova Solresola se tvore povezivanjem symbolov v poredu kako se pojavljuju v slovu. Dvojne note se predstavljaju križanjem symbola.

[[File:Solresol words.svg|thumb|Nekta osnovna slova Solresola]]

Druge karakteristike
Nepristrasny i relativno prosty

Integrovane sistemy ([[znakovny język|znakovny język]], barvy, itd.) za većinu [[invaliditet|ometenj]], odmah operativne bez posebnogo učenja

Brzo uspěšno učenje za nepismene (samo sedm sylab ili znakov ili deset bukv za znati i prepoznati)

Vrlo prosty ali efektivny sistem za razlikovanje funkcij slov v rečenicah

Koristajući [[tonic sol-fa]] sistem od [[John Curwen|Johna Curwena]], Solresol może też być [[znakovny język|znakovano]].

Daljnji razvoj
Drugi način koristania Solresola se naziva ''ses'', razvijen od [[C. George Boeree|C. Georgea Boereea]].&lt;ref name=&quot;loan_words&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|title=Using loan words in Solresol|url=https://www.tumblr.com/sidosi/181390815161/using-loan-words-in-solresol|website=Tumblr|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20251128152044if_/https://www.tumblr.com/sidosi/181390815161/using-loan-words-in-solresol|archive-date=2025-11-28|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Koristajući to, note dobijaju reprezentativne konsonante i vokale (ili diftongy). Najprostša slova koriste samo vokalu, dok vsa druga koriste složenjejšu strukturu sylab.

do ⇒ p / o

re ⇒ k / e

mi ⇒ m / i

fa ⇒ f / a

sol ⇒ s / u

la ⇒ l / au

ti ⇒ t / ai

Na ovaj način, można pisati ili izgovarati slova taki jako to:
: sol-sol-re-do ⇒ suko (cvcv) – migrena

Zato što se množina i ženske forme slov u Solresolu označavaju naglaskom ili dužinom glasov, ses koristi ''pau'' (nektory) ili ''fai'' (mnogo) za označavanje množiny, i ''mu'' (dobro) za označavanje ženskogo roda kogda je potrebno.

== Kodiranje ==

Zahtev za [[ISO 639-3]] jezykovy kod, privremeno predloženy jako {{Code|sud}}, był upućen [[SIL Global|SIL-u]] 28 avgusta 2017,&lt;ref name=&quot;sil_change&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2017-08-28|title=ISO 639-3 Registration Authority Request for Change No. 2017-032|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171450if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sil_new&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2017-08-28|title=Request for New Language Code Element in ISO 639-3: [sud]|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032_sud.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171450if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/2017-032_sud.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sidosi_request&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|date=2017-07-28|title=The Road to ISO 639-3|url=https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=310|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829154231if_/https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=310|archive-date=2023-08-29|access-date=2018-10-22|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; ale był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref name=&quot;sil_rejection&quot;&gt;{{Cite web|author=SIL International|author-link=SIL Global|date=2018-01-23|title=Comments received for ISO 639-3 Change Request 2017-032|url=https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/CR_Comments_2017-032.pdf|website=ISO 639-3|publication-place=[[Dallas]]|format=PDF|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190605171452if_/https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/change_requests/2017/CR_Comments_2017-032.pdf|archive-date=2019-06-05|archive-format=PDF|page=2|access-date=2019-09-27|df=mdy-all|quote=Zahtev za stvorenje koda [sud] za Solresol je odrinuły.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sidosi_rejection&quot;&gt;{{Cite web|last=Parson|first=Daniel|date=2018-02-01|title=Beyond ISO 639-3 (for now)|url=https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=350|website=Sidosi.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829153926if_/https://www.sidosi.org/community/viewtopic.php?t=350|archive-date=2023-08-29|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Solresol je dobil kody {{Code|qso}} i {{Code|art-x-solresol}} v [[Codes for constructed languages|ConLang Code Registry]].&lt;ref name=&quot;clcr&quot;&gt;{{Cite web|last=Bettencourt|first=Rebecca G.|date=2015-01-08|title=ConLang Code Registry|url=https://www.kreativekorp.com/clcr/|website=Kreative Korporation|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20221127152005if_/http://www.kreativekorp.com/clcr/|archive-date=2022-11-27|access-date=2021-04-06|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Sedm osnovnyh symbolov bylo predloženo za registraciju v [[ConScript Unicode Registry]].&lt;ref name=&quot;csur&quot;&gt;{{Cite web|last=Everson|first=Michael|author-link=Michael Everson|date=1997-01-21|title=Solresol: U+E770–U+E77F|url=https://www.evertype.com/standards/csur/solresol.html|website=ConScript Unicode Registry|publisher=Evertype|publication-place=[[Lecanvey]], [[Ireland]]|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417191120if_/https://www.evertype.com/standards/csur/solresol.html|archive-date=2021-04-17|access-date=2021-04-06|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Priměrne teksty ==

; Član 1 ''[[Universalne deklaracije človečih prav]]'' v anglijskom
: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.''&lt;ref name=&quot;undr&quot;&gt;{{Cite wikisource|author=United Nations Commission on Human Rights|author-link=Drafting of the Universal Declaration of Human Rights|date=1948-12-10|title=Universal Declaration of Human Rights|wsat=Article 1|scan=Page:Universal Declaration of Human Rights.djvu/2|publisher=[[United Nations]]|location=[[Paris]]|iconfirst=yes|nolink=yes}}&lt;/ref&gt;

; Isti tekst v Solresolu
: Siré misolredo faremi doredore domisimi re misóla, solfalafá dósila re réfasi. Dófa faremi remila fare dômilafa re dôfasifa, re fafa fasolfa midolǎ fare dômisola lasi sîmisila.

; Predstavlene koristajući ''ses'' Solresol
: Sé muro fem pepe omúm e múl, salá ósau e éfai. Óf fem ril fe ômauf e ôfaif, e fa fuf ipǎu fe ômul lai âimail.

Također vidźte
[[Musičny język]]

[[Solfège]]

[[Tonic sol-fa]]

[[Voyage to Faremido]]

[[Ro język]]

==Literatura==
{{Reflist}}

== Daljnje čitanje ==

{{Cite book|last=Sudre|first=François|year=1866|title=Langue Musicale Universelle|url=http://www.uniovi.es/solresol/525/ladosol.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070831060525if_/http://www.uniovi.es/solresol/525/ladosol.html|archive-date=2007-08-31|publication-place=Paris|language=fr}} – HTML verzija celogo teksta Sudreovogo toma iz 1866, s originalnym [https://web.archive.org/web/20070831061613if_/http://www.uniovi.es/solresol/525/lrls_sosfs.html slovnikom] i [https://web.archive.org/web/20080310234035/http://www.uniovi.es/solresol/525/solrelaF.html frazeologijom] (v francozskom).

{{Cite book|last1=Couturat|first1=Louis|last2=Leau|first2=Léopold|year=1903|title=Histoire de la Langue Universelle|url=https://archive.org/details/histoiredelalang00coutuoft|publisher=Librairie Hachette|publication-place=[[Paris]]|language=fr|access-date=2025-11-28|df=mdy-all}}

{{Cite book|last=Eco|first=Umberto|author-link=Umberto Eco|date=1997-04-08|title=The Search for the Perfect Language|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|publication-place=[[Cambridge, Massachusetts|Cambridge, Mass.]]|edition=1|series=The Making of Europe|isbn=978-0-631-20510-4|access-date=2025-11-27|df=mdy-all}}

==Zewnętrzne linky==
{{Commons category|Solresol}}

[https://web.archive.org/web/20191115021254if_/https://www.omniglot.com/writing/solresol.htm Solresol język i stenografično pismo] na Omniglot, online enciklopediji sistemov pisanja i językov

Anglijsko-Solresol slovniky od [https://web.archive.org/web/20250121193252if_/http://www.datapacrat.com/True/LANG/SOLRESOL/DICTIONA.HTM Jasona Hutchensa] (6 julija 1998) i [https://web.archive.org/web/20100923132246if_/http://www.ifost.org.au/~gregb/solresol/sorsolex.htm Stephena L. Ricea] (19 novembra 1997)

[https://web.archive.org/web/20231130083816if_/http://sharyphil.com/root/solresol-the-project/ SolReSol: Projekt v0.95] od Phila Sharyja, open source Solresol–anglijsky i anglijsky–Solresol překladateľsky program za Windows (32- i 64-bitny) s live MIDI podporom (24 februara 2015)

[https://web.archive.org/web/20250818235352if_/https://wiki.xxiivv.com/site/solresol.html Moderny Simetričny Solresol] od Davida Mondou-Labbého (28 septembra 2023)

[https://eliseduv.dev/solresol/ Překladač Anglijsky↔Solresol]

{{Konstruovane języky}}
{{Autoritetna kontrola}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:1827 introdukcije]]
[[Kategorija:Analitične języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky]]
[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Języky potvrđene od 1820-tyh]]
[[Kategorija:Musične języky]]</text>
      <sha1>m3anidtmczmn6q28fb8sl3msihddjiq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:Lpoj50</title>
    <ns>3</ns>
    <id>6026</id>
    <revision>
      <id>45415</id>
      <timestamp>2026-08-10T19:59:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kontakt */ nova sekcija</comment>
      <origin>45415</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="519" sha1="5ac3bor9qdjo8retk2a2ntfzkox0p3w" xml:space="preserve">== Kontakt ==

Pozdrav @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], imenom isv-Vikipedije velmi Vám blagodarju za Váš vklad, to sut velmi dobře temy, da by byli prědstavjene u nás v Vikipediji. Mogu li Vas pozvati do našeho rabotnogo Telegrama, kde my vsečto diskutujemo i koordinujemo rabotu? Myslím, to by za vsih bylo prispěvno. Link na Telegram:
https://t.me/interslavic_wikipedia
Hvala i čekajemo tam na Vas 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:59, 10 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>5ac3bor9qdjo8retk2a2ntfzkox0p3w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45416</id>
      <parentid>45415</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T20:00:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kontakt */</comment>
      <origin>45416</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="515" sha1="twh2udpqs5irnapltohlgkdmtaciew5" xml:space="preserve">== Kontakt ==

Pozdrav @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], imenom isv-Vikipedije velmi Vam blagodarju za Vaš vklad, to sut velmi dobre temy, da by byli prědstavjene u nas v Vikipediji. Mogu li Vas pozvati do našeho rabotnogo Telegrama, kde my vsečto diskutujemo i koordinujemo rabotu? Myslím, to by za vsih bylo prispěvno. Link na Telegram:
https://t.me/interslavic_wikipedia
Hvala i čekajemo tam na Vas 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:59, 10 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>twh2udpqs5irnapltohlgkdmtaciew5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45417</id>
      <parentid>45416</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T20:01:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kontakt */</comment>
      <origin>45417</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="515" sha1="nncds3bjfv114n5ujz0psubonl8yzs2" xml:space="preserve">== Kontakt ==

Pozdrav @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], imenom isv-Vikipedije velmi Vam blagodarju za Vaš vklad, to sut velmi dobre temy, da by byli prědstavjene u nas v Vikipediji. Mogu li Vas pozvati do našego rabotnogo Telegrama, kde my vsečto diskutujemo i koordinujemo rabotu? Myslím, to by za vsih bylo prispěvno. Link na Telegram:
https://t.me/interslavic_wikipedia
Hvala i čekajemo tam na Vas 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:59, 10 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>nncds3bjfv114n5ujz0psubonl8yzs2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45418</id>
      <parentid>45417</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T20:04:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kontakt */</comment>
      <origin>45418</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="514" sha1="fruxg1y3zks00yqsaghe425lgu6xbh1" xml:space="preserve">== Kontakt ==

Pozdrav @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], imenom isv-Vikipedije velmi Vam blagodarju za Vaš vklad, to sut velmi dobre temy, da by byli prědstavjene u nas v Vikipediji. Mogu li Vas pozvati do našego rabotnogo Telegrama, kde my vsečto diskutujemo i koordinujemo rabotu? Myslim, to by za vsih bylo prispěvno. Link na Telegram:
https://t.me/interslavic_wikipedia
Hvala i čekajemo tam na Vas 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:59, 10 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>fruxg1y3zks00yqsaghe425lgu6xbh1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45456</id>
      <parentid>45418</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T10:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Your contributions */ nova sekcija</comment>
      <origin>45456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3241" sha1="43809aqmppokkudjifyz6vjk2wqwz6h" xml:space="preserve">== Kontakt ==

Pozdrav @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], imenom isv-Vikipedije velmi Vam blagodarju za Vaš vklad, to sut velmi dobre temy, da by byli prědstavjene u nas v Vikipediji. Mogu li Vas pozvati do našego rabotnogo Telegrama, kde my vsečto diskutujemo i koordinujemo rabotu? Myslim, to by za vsih bylo prispěvno. Link na Telegram:
https://t.me/interslavic_wikipedia
Hvala i čekajemo tam na Vas 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:59, 10 avgust 2026 (CEST)

== Your contributions ==

Hello, @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]], and welcome! Thank you for your contributions on Interslavic Wikipedia. Please allow me to send you some feedback.

It is clear that you are using A.I. for translating articles from the English Wikipedia. Now, I am not necessarily opposed to using A.I. for translations, but one thing you should be aware of is that the way it handles the Interslavic language is extremely poor, to say the least. While it is true that several Interslavic words are represented correctly, the result is something that may superficially look like Interslavic but in reality is mostly a mix of Croatian and Slovene, with some random Polish and Czech words thrown into the mix. It's a bit like using Europanto for an article in Interlingue, if you get what I mean. Thing is, generating such a text may be a matter of minutes for you, but transforming it into Interslavic is many, many hours of work for us. While doing so, I regularly need to refer to the English original to understand something (a funny example I found in [[Novial]]: you wrote something like ''jedin glas, jedno slovo'' &quot;one sound, one letter&quot;, but in Interslavic it means &quot;one voice, one word&quot;). It is not like we aren't willing to do that kind of work, but the sheer volume of your contributions, not only their number but also their length, makes it virtually impossible for us to catch up, let alone to write our own articles. Therefore, let me ask you the following:
# Please keep it short. 3–5K bytes is doable, but something like [[Na'vi|this]] is way beyond what we can handle. Keep in mind that articles on the English Wikipedia tend to be much too detailed for a simple encyclopedia like ours. Besides, articles written in very bad Interslavic, no matter how detailed, lower the quality of our project.
# At the very least, kindly make sure that the formatting is right, remove all templates and categories that don't work here, and remove all red links. This does not require any knowledge of Interslavic, and I'm sure it's a piece of cake for someone with your experience; it will make our job a bit easier.
# When translating from other Wikipedias, one should ''always'' mention that, either in the subject line (&quot;Translated from [[:en:Novial]]&quot;, for example), or even better, by using our template at the bottom of the page, f.ex. &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Prěvod|en|Novial}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. I'll leave it up to you if you want to keep the references from the original text. As a rule, one should never copy references without checking them, but this can still be excused if it has at least been made clear that the text is a translation.

Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:26, 11 avgust 2026 (CEST)</text>
      <sha1>43809aqmppokkudjifyz6vjk2wqwz6h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Verdurijsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6027</id>
    <revision>
      <id>45425</id>
      <timestamp>2026-08-10T22:41:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kratko opisanje|Umětny jezyk fiktivnogo světa}} {{3rdparty|date=septembr 2014}} {{Kartka jezyk | name             = Verdursky jezyk | creator          = Mark Rosenfelder | created          = 1995 | iso3             = nema | glotto           = nema | ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-verduria] | familycolor      =  | nativename       = soa Sfahe }} '''Verdursky''' (''soa Sfahe», «rěč») jest umětny jezyk|umětnym je...»</comment>
      <origin>45425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10215" sha1="a71w7n96kj2nc8giea84qku4m53gxgu" xml:space="preserve">{{Kratko opisanje|Umětny jezyk fiktivnogo světa}}
{{3rdparty|date=septembr 2014}}
{{Kartka jezyk
| name             = Verdursky jezyk
| creator          = Mark Rosenfelder
| created          = 1995
| iso3             = nema
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-verduria]
| familycolor      = 
| nativename       = soa Sfahe
}}
'''Verdursky''' (''soa Sfahe», «rěč») jest [[umětny jezyk|umětnym jezykom]], stvorjenym Markom Rosenfelderom, vprvo opublikovany v 1995 g.&lt;ref name=&quot;inthelandofinventedlanguages1&quot;&gt;{{citation|last=Okrent|first=Arika|title=In the Land of Invented Languages: Esperanto Rock Stars, Klingon Poets, Loglan Lovers, and the Mad Dreamers Who Tried to Build a Perfect Language|publisher=Spiegel &amp; Grau|place=New York|edition=1st|year=2009|page=298|quote=The years given [in the book's list of conlangs, in which Verdurian is given a date of 1995] for most of the languages I list from 1990 on represent (approximately) the first posting about the language on the Web, in a newsgroup, or on a site dedicated to the language.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;secreth&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.zompist.com/secreth.htm |title=The Secret History of Verduria|publisher=zompist.com|access-date=2020-12-15|quote=I accumulated a miscellaneous heap of Almean stuff during college [including a] hefty Verdurian grammar and a vocabulary of several thousand words, plus various short documents in Verdurian. . . . After college, in 1984, . . . I typed in the dictionary and rewrote the grammar. . . .}}&lt;/ref&gt; i razměščeny na jego sajtu [[Zompist.com]]. 

Verdursky jest [[fiktivny jezyk|fiktivnym jezykom]], ktorý v Rosenfelderovom [[konstrujovany svět|iztvorjenom světu]] govori se v državě Verdurije na planetě [[Almea]].&lt;ref&gt;{{cite web |date=2014-03-10 |title=Almeopedia |url=http://www.almeopedia.com/index.php/Main_Page |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170528074254/http://www.almeopedia.com/Main_Page |archive-date=2017-05-28 |access-date=2015-05-30 |publisher=Almeopedia.com }}&lt;/ref&gt; 

Verdursky jest najbolje razvity i najznany od vsih jezykov Almei.&lt;ref name=&quot;relaz1&quot;&gt;[http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080319135031/http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824|date=March 19, 2008}}&lt;/ref&gt;

==Fonologija i gramatika==
Fonologija verdurskogo jezyka&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.zompist.com/phonology.htm |title=Grammar of Verdurian |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30 |archive-date=2017-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111192833/http://www.zompist.com/phonology.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; imaje osem samoglaskov i dvadset jedin suglaskov. Srid najbolje ekzotičnyh jego zvukov jest [[zvonky uvularny frikativ]] (ʁ), ktory se zapisuje kako R s [[háček]]om nad nim ([[Ř|Ř, ř]]).&lt;ref&gt;Ethnoslavica: Johannes Reinhart, Tilmann Reuther, Gerhard Neweklowsky, (C) 2006, p. 213.&lt;/ref&gt; Verdursky takože imaje svoj vlastny alfabet.

Verdursky imaje slovosled SVO, fuzijnu morfologiju i akuzativno morfosintaktično ravnjanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://wiki.frath.net/Verdurian |title=Verdurian - FrathWiki |publisher=Wiki.frath.net |date=2011-03-27 |access-date=2015-05-30}}&lt;/ref&gt;

Tuty jezyk imaje dva [[gramatičny rod|roda]] (mužsky i žensky), dva [[gramatično čislo|čisla]] (jednina i množina) i četyri [[padež|padeže]] ([[nominativ]], [[genitiv]], [[akuzativ]] i [[dativ]]).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.zompist.com/morphology.htm#nounm |title=Grammar of Verdurian |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30 |archive-date=2017-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111192831/http://www.zompist.com/morphology.htm#nounm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Jestvujut 4 [[gramatično vrěme|vrěmena]] (nastoječe, prošlo, predprošlo i buduče).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.zompist.com/morphology.htm#verbm |title=Grammar of Verdurian |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30 |archive-date=2017-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171111192831/http://www.zompist.com/morphology.htm#verbm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Alfabet i fonty ==
Verdursky alfabet se koristi dlja pisanja několikyh jezykov Kadinorskoj ravniny na světu Almei, osoblivo verdurskogo, ale takože (s někymi dopolnitelnymi znakami) kaizu, kebreni, ismain, sarrok i flaidiš. On proizhodi od starogo kadinorskogo alfabeta (ekvivalentnogo verdurskym velikym bukvam), a toj, v svoju čred, proizhodi od alfabeta Kuzei. Verdursky alfabet može se koristati dlja pisanja oba staryh jezykov, kadinorskogo i kuězskogo.&lt;ref&gt;{{cite web |author = Mark Rosenfelder |title = Verdurian Proposal |url = https://www.evertype.com/standards/csur/verdurian.html |access-date = 2020-07-27}}&lt;/ref&gt;

Verdursky v nastoječem vrěmenu jest vklučeny v neoficijalny [[ConScript Unicode Registry]] (CSUR), ktory prisvaje kodove točky v oblasti privatnogo koristanja. Kodove točki verdurskogo jezyka sut mapovane v interval U+E200 do U+E26F.

Osem «Aux» variantov fontov [https://Kurinto.com/ Kurinto] (Kurinto Text Aux, Book Aux, Sans Aux, i tako dalje) podpirajut verdursky alfabet.

== Realna historija ==
Kogda Rosenfelder byl studentom prvogo kursa, jego obščežitje nahodilo se vedle obščežitja entuziasta [[Dungeons &amp; Dragons]], někogo Krisa Vargasa. Vargas vvedl Rosenfeldera v igru, i Rosenfelder stvoril divočinu i takože jezyky dlja njeje. Vsi igroci v grupě Dungeons &amp; Dragons Vargasa i Rosenfeldera polučili verdurske imena.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.zompist.com/secreth.htm |title=The Secret History of Verduria |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090919135518/http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824|date=September 19, 2009}}&lt;/ref&gt;

Tuty jezyk pozajčlaje slova i gramatiku od različnyh [[Indoevropske jezyky|jezykov Evropy]], ale byl opisany kako ne shodny nijakomu jednomu jezyku.&lt;ref name=&quot;relaz1&quot;/&gt; Množinstvo slov bylo vdahnoveno prěmo [[Francuzsky jezyk|francuzskym]] ili [[Russky jezyk|russkym]]. Druge, kako naprimer «elir» dlja života, sut [[a priori (jezyky)|a priori]] tvory Rosenfeldera. Takože sut slova osnovane na političnom humoru, napr. «fanatizm» jest [[Sun Myung Moon|''sunmünmún'']], a «terror» jest [[Yassir Arafat|''arhafát'']].

== Fiktivna historija ==
V Rosenfelderovom almejskom vselenoj, verdursky govori se okolo 55 milijonami ljudij v kraljevstvu Verdurije, a takože v susědnyh narodah na kadinorskoj ravnině Almei.

Verdursky jest členom '''iztočnojezyčnoj rodiny'''. Ona proizhodi od [[prajezyk|prajezyka]], nazyvajemogo '''proto-iztočny''', ktory govorili napadatelji Kadinorskoj i Xurnejskoj ravniny okolo 4000 lět do nastoječego vrěmena vo vselenoj Rosenfeldera. Něktori iz iztočnyh napadateljev byli kuzejci, inni byli kadorci. Kadorci prijeli [[civilizacija|civilizaciju]] od kuzejcev (ktori ostavili za sebe tako tvory, kako ''Letopis lět'', čto pokazvaje jasny vliv [[J. R. R. Tolkien|Tolkiena]]).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.zompist.com/ciroma.htm |title=The Count of Years : 1 |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30}}&lt;/ref&gt; Kadorci govorili klasičnym jezykom, nazyvajemym '''kadinorsky''' (jego odnošenje k verdurskomu je analogično odnošenju [[Latinsky jezyk|latinskogo]] k [[Ispansky jezyk|ispanskomu]]). Poslě pada Kadinorskoj imperije, kadinorsky razvil se v několiko potomčnyh jezykov, srid kojih staroverdursky, ktory pozdněje evolviral v sovrěmenny verdursky.

Fiktivna država Verdurija imaje [[posolstvo]] v [[Linköping|Linköpingu]], [[Švecija|Švecije]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120628154646/http://relaz.pl/magazyn,wymyslone-jezyki,824 |archive-date=2012-06-28 |title=Wymyślone języki, Jakub Kowalski - relaz.pl |access-date=2015-05-30}}&lt;/ref&gt;

== Popularnost verdurskogo jezyka ==
Iz vsih jezykov Almei, verdursky jest ne samo najbolje razvity, ale i najpopularnějši.&lt;ref name=&quot;relaz1&quot;/&gt; Rosenfelder prěvel teksty iz drugih jezykov na verdursky i takože opublikoval kratke povědky i gazetu na tutom jezyku.&lt;ref name=&quot;relaz1&quot;/&gt; On takože načel verdursky kurs vsledstvo prosb entuziastov verdurskogo jezyka,&lt;ref name=&quot;relaz1&quot;/&gt; i jezyk byl tako popularny, že pobudil stvorjenje spun-off [[Internet forum|Internet foruma]] Zompist.com.&lt;ref&gt;[http://zbb.spinnwebe.com]   {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101017084935/http://zbb.spinnwebe.com/|date=October 17, 2010}}&lt;/ref&gt;

== Verdursky v popularnoj kulturi ==
Verdursky se pojavjaje v romanu ''Gaits of Heaven', jednoj iz «Dog Lover's Mysteries» [[Susan Conant|Susan Conant]]. Postava Johanna provodi [[lingvistika|lingvistično]] isslědovanje s [[feminizm|feminističnym》 naklonom o [[gramatičny rod|gramatičnom rodu]] «v [[Hebrejsky jezyk|hebrejskom]], verdurskom i različnyh inyh jezykah, v kojih glagoly, a takože imenniki sut mužskogo, ženskogo ili, v někakyh slučajah, srednjego roda».&lt;ref&gt;Gaits of Heaven, Susan Conant, (2007), p.102, {{ISBN|9780786292813}}, Thorndike Press&lt;/ref&gt;

== Priměry jezyka ==
''Proše mižu: --Žaneno, tan satenam mážula er gorat, kiei finta attróue so syel er tan lažecom brac, pro dy řo ažlädam fne soa pera almea Ekaiei.'' – Iz pripyětja o [[Vavilonska věž|Vavilonskoj věži]].&lt;ref name=&quot;inthelandofinventedlanguages1&quot;/&gt;

Prěvod: Togda oni rekli: «Pridite, sdělajmo grad i věž, ktoroj vrh dosegne nebes; i stvorimo sebe slavu, da bymy ne bili razičeni po vsoj zemji.»

''So cuon er so ailuro eu druki. Cuon ride še slušir misotém ailurei. So ailuro e arašó rizuec.''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.zompist.com/kitlong.html#half |title=The Language Construction Kit |publisher=Zompist.com |access-date=2015-05-30}}&lt;/ref&gt;

Prěvod: Pes i kot sut prijatelji. Pes směje se iz šutkov kota. Kot jest dost zabavny.

== Istočniky ==

{{Reflist}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Verdursky jezyk}}
[[Kategorija:Artistične jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky, vvedene v 1990-yh lětah]]
[[Kategorija:Vvedenja v 1995 g.]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]</text>
      <sha1>a71w7n96kj2nc8giea84qku4m53gxgu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tsolyani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6028</id>
    <revision>
      <id>45426</id>
      <timestamp>2026-08-10T22:50:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka jezyk |name=Tsolyáni |nativename={{lang|ts|Tsolyáni}} |region=Tsolyánu |speakers= |creator=[[M. A. R. Barker]] |fam2=Khíshan (fiktivny) |iso3=nema |glotto=nema |ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-tsolyani] |notice=IPA }}  '''Tsolyáni''' jest jedin iz několikyh jezykov, stvorjenyh [[M. A. R. Barker|M. A. R. Barkerom]], razvityh v srědnje- i poslědnjih 1940-tih lětah&lt;ref name=&quot;TSR&quot;&gt;{{cite journal |last=Barker |first=M. A....»</comment>
      <origin>45426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20809" sha1="r6ewv2r96fdoj5hwtze3qg0l8hseme8" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
|name=Tsolyáni
|nativename={{lang|ts|Tsolyáni}}
|region=Tsolyánu
|speakers=
|creator=[[M. A. R. Barker]]
|fam2=Khíshan (fiktivny)
|iso3=nema
|glotto=nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-tsolyani]
|notice=IPA
}}

'''Tsolyáni''' jest jedin iz několikyh jezykov, stvorjenyh [[M. A. R. Barker|M. A. R. Barkerom]], razvityh v srědnje- i poslědnjih 1940-tih lětah&lt;ref name=&quot;TSR&quot;&gt;{{cite journal |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker |title=Tsolyani Names Without Tears |journal=[[Strategic Review]] |issue=4 |pages=7–9 |publisher=[[TSR, Inc.|TSR]] |date=Winter 1975 |url=http://www.tekumel.com/downloads/StrategicReviewVol1No4.pdf |access-date=2009-10-13 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker  |year=1950 |pages=1–13 |title=A Useful Grammar of Ts Solyàni (by Messìliu Badàrian) |location=Seattle }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Vimu&quot;&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker  |year=1950 |pages=1–11 |title=A Complete and Efficacious Pamphlet on the Structure and use of the Cursive Script of the Ts Solyani (by Chanyavassa Vimululyanga) |location=Seattle }}&lt;/ref&gt; paralelno s jego legendariumom, vedučim k světu [[Tékumel]], kako opisano v rolevoj igře ''[[Empire of the Petal Throne]]'', izdanoj [[TSR, Inc.|TSR]] v 1975 g. On jest podrobno opisan v ''[[The Tsolyáni Language]], Čest I'' i ''II''.&lt;ref name=&quot;TsolyaniLanguage&quot;/&gt;

To byl prvy [[izkonany jezyk]], kogdy-libo izdany kako čest [[roleva igra|rolevoj igry]]{{citation needed|date=March 2013}} i crpaje vdohnovenje iz [[Urdu (jezyk)|urdu]], [[Paštunsky jezyk|paštunskogo]], [[Jezyky maja|jezykov maja]] i [[Nahuatl]]. Poslědnje vlivanje može se viděti vključenjem zvukov ''hl'' {{IPA|[ɬ]}} i ''tl'' {{IPA|[tɬ]}}. Jedno točno pozajemenje iz realnogo světa jest koren imennika v Tsolyáni ''sákbe,'' ktory odnosi se k ukrepjenym avtomagistralam Pęti imperij; to jest isto slovo kako [[Jukateksky jezyk maja|jukateksko maja]] ''[[sacbe]],'' ktory odnosi se k podignutym dljaždenym dragam, stvorjenym [[prědKolumbova Amerika|prědKolumbovoju]] [[Civilizacija maja|civilizacijeju maja]]. Drugo blizko pozajemenje jest iz slova [[Nahuatl]] ''[[tlatoani]],'' ktory odnosi se k vodžu astečskogo državnogo obrazovanja (napr. [[Moctezuma II|Montezuma]]); on podobny k imenu klana imperatorov Tsolyáni, ''Tlakotáni.''

==Azbuka==
Tsolyáni piše se odtokom pisma Engsvanyáli, ktoro bylo razvilo Barkerom paralelno s jezykom i ktoro bylo velmi blizko k jego moderno-formě do 1950 g.&lt;ref name=&quot;TSR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Vimu&quot; /&gt; On čitaje se sprava nalěvo i jest ustrojeno kako [[Arabsko pismo|arabsko pismo]]. Soglasniky imajut 4 različne formy: izolovačnu, početnu, srědnju i konečnu; 6 samoglaskov i 3 dvuglasky imajut samo nezavisnu početnu formu, a diakritične znaky upotrěbjajut se dlja srědnjih i konečnyh samoglaskov.&lt;ref name=&quot;TsolyaniLanguage&quot;&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker |year=1978 |pages=1–130 |title=The Tsolyani Language, Part I and II (2 vols.) |publisher=Imperium Publishing Company }}&lt;/ref&gt;

Vse bukvy v pismu Tsolyáni Engsvanyáli imajut ime — vsaky soglasnik jest obkruženy soglasujučej samoglaskoj: labialy v ''u-u'', dentaly v ''a-a'', apikaly v ''i-i'', laminaly v ''e-e'', velary v ''o-o'', a ostale (uvulary, glotaly, itd.) v ''ü-ü'':

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě bukvy !! Konečna !! Srědnja !! Početna !! Izolovačna !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě bukvy !! Konečna !! Srědnja !! Početna !! Izolovačna !! MFA !! Translit.
|-
| /o·ko/ || ''oko'' ||  ||  ||  ||  || /k/ || '''k''' || /u·pu/ || ''upu'' ||  ||  ||  ||  || /p/ || '''p'''
|-
| /o·ɡo/ || ''ogo'' ||  ||  ||  ||  || /ɡ/ || '''g''' || /u·bu/ || ''ubu'' ||  ||  ||  ||  || /b/ || '''b'''
|-
| /o·xo/ || ''okho'' ||  ||  ||  ||  || /x/ || '''kh''' || /u·mu/ || ''umu'' ||  ||  ||  ||  || /m/ || '''m'''
|-
| /o·ɣo/ || ''ogho'' ||  ||  ||  ||  || /ɣ/ || '''gh''' || /u·fu/ || ''ufu'' ||  ||  ||  ||  || /f/ || '''f'''
|-
| /y·qy/ || ''üqü'' ||  ||  ||  ||  || /q/ || '''q''' || /u·vu/ || ''uvu'' ||  ||  ||  ||  || /v/ || '''v'''
|-
| /y·hy/ || ''ühü'' ||  ||  ||  ||  || /h/ || '''h''' || /u·wu/ || ''uwu'' ||  ||  ||  ||  || /w/ || '''w'''
|-
| /o·ŋo/ || ''ongo'' ||  ||  ||  ||  || /ŋ/ || '''ng''' || /a·t̪a/ || ''ata'' ||  ||  ||  ||  || /t̪/ || '''t'''
|-
| /y·ʔy·hy/ || ''üꞌühü'' ||  ||  ||  ||  || /ʔ/ || '''ꞌ''' || /a·d̪a/ || ''ada'' ||  ||  ||  ||  || /d̪/ || '''d'''
|-
| /i·tsi/ || ''itsi'' ||  ||  ||  ||  || /ts/ || '''ts''' || /a·n̪a/ || ''ana'' ||  ||  ||  ||  || /n̪/ || '''n'''
|-
| /i·ɬi/ || ''itli'' ||  ||  ||  ||  || /ɬ/ || '''tl''' || /a·θa/ || ''atha'' ||  ||  ||  ||  || /θ/ || '''th'''
|-
| /i·si/ || ''isi'' ||  ||  ||  ||  || /s/ || '''s''' || /a·ða/ || ''adha'' ||  ||  ||  ||  || /ð/ || '''dh'''
|-
| /i·ʃi/ || ''ishi'' ||  ||  ||  ||  || /ʃ/ || '''sh''' || /e·tʃe/ || ''eche'' ||  ||  ||  ||  || /tʃ/ || '''ch'''
|-
| /i·zi/ || ''izi'' ||  ||  ||  ||  || /z/ || '''z''' || /e·dʒe/ || ''eje'' ||  ||  ||  ||  || /dʒ/ || '''j'''
|-
| /i·ʒi/ || ''izhi'' ||  ||  ||  ||  || /ʒ/ || '''zh''' || /eʰ·je/ || ''ehye'' ||  ||  ||  ||  || /j/ || '''y'''
|-
| /e·ʂe/ || ''esse'' ||  ||  ||  ||  || /ʂ/ || '''ss''' || /a·l̪a/ || ''ala'' ||  ||  ||  ||  || /l̪/ || '''l'''
|-
| /a·r̪a/ || ''ara'' ||  ||  ||  ||  || /r̪/ || '''r''' || /i·ƚi/ || ''ihli'' ||  ||  ||  ||  || /ƚ/ || '''hl'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || /y·ɭy/ || ''üllü'' ||  ||  ||  ||  || /ɭ/ || '''ll'''
|}

Samoglasky imajut imena, ktorje odzvukivajut v ''n-n'', a '''ü''' (/y/ ili /ɯ/) i dvuglasky odzvukivajut v ''m-ꞌ''. One imajut samo izolovačnu/početnu nezavisnu bukvu i označajut se znakami, kogdy padajut srědnje ili konečno v slově ili imenu:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě samoglasky !! Znak samoglasky !! Bukva samoglasky !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě samoglasky !! Znak samoglasky !! Bukva samoglasky !! MFA !! Translit.
|-
| /nu·nu/ || ''nunu'' ||  ||  || /u/ || '''u''' || /ni·ni/ || ''nini'' ||  ||  || /i/ || '''i'''
|-
| /my·my/ || ''mümü'' ||  ||  || /y/~/ɯ/ || '''ü''' || /na·naʰ/ || ''nanah'' ||  ||  || /a/ || '''a'''
|-
| /ne·neʰ/ || ''neneh'' ||  ||  || /e/ || '''e''' || /no·noʰ/ || ''nonoh'' ||  ||  || /o/ || '''o'''
|-
| /moɪ·ʔoɪ/ || ''moiꞌoi'' ||  ||  || /oɪ/ || '''oi''' || /maʊ·ʔaʊ/ || ''mauꞌau'' ||  ||  || /aʊ/ || '''au'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  || /maɪ·ʔaɪ/ || ''maiꞌai'' ||  ||  || /aɪ/ || '''ai'''
|-

Tut sut znaky čisel, ktore upotrěbjajut Tsolyáni:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje !! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje !! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje 
|-
| /ˈɬe/ || ''tlé'' ||  || '''10''' || /ˈɬo/ || ''tló'' ||  || '''5''' ||  ||  ||  || '''0'''
|-
| /m̹ˈriˌkta/ || ''mríkta'' ||  || '''100''' || /ˈɡa·ˌbi/ || ''gábi'' ||  || '''6''' || /ˈpru/ || ''prú'' ||  || '''1'''
|-
| /ˌtaʊ·ˈknel/ || ''tauknél'' ||  || '''1,000''' || /h̹ˈru/ || ''hrú'' ||  || '''7''' || /ˈɡa/ || ''gá'' ||  || '''2'''
|-
| /ˈɬe·ˌtaʊ·ˈknel/ || ''tlétauknél'' ||  || '''10,000''' || /ˈɡa·ˌmi/ || ''gámi'' ||  || '''8''' || /ˈbi/ || ''bí'' ||  || '''3'''
|-
| /m̹ˈri·ˌkta·ˌtaʊ·ˈknel/ || ''mríktatauknél'' ||  || '''100,000''' || /ˌpru·ˈɬe/ || ''prutlé'' ||  || '''9''' || /m̹ˈri/ || ''mrí'' ||  || '''4'''
|-
| /jyr·dyn/ || ''yürdün'' ||  || '''1,000,000''' ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-

Znaky punktuacije, upotrěbjajeme v Tsolyáni, vključajut:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| ! || ? || . || , || &quot; ' ' &quot; || - || ; : || 
|}

==Fonologija==
Tsolyáni imaje neobičny zvukovy sistem s elementami, směšanymi iz arabskogo, urdu, paštunskogo i jezykov maja.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ SOGLASNIKY
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Labialny soglasnik|Labialny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Dentalny soglasnik|Dentalny]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Retrofleksny soglasnik|Retrofleksny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Palatalny soglasnik|Palatalny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Velarny soglasnik|Velarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Uvularny soglasnik|Uvularny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! {{small|srědnje}}
! {{small|bokove}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Zatvorky]]
! {{small|bezgłosne}}
| {{IPAlink|p}} {{grapheme|p}}
|
| {{IPAlink|t}} {{grapheme|t}}
|
|
|
|
| {{IPAlink|k}} {{grapheme|k}}
| {{IPAlink|q}} {{grapheme|q}}
| {{IPAlink|ʔ}} {{grapheme|’}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{IPAlink|b}} {{grapheme|b}}
|
| {{IPAlink|d}} {{grapheme|d}}
|
|
|
|
| {{IPAlink|ɡ}} {{grapheme|g}}
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Afrikaty]]
! {{small|bezgłosne}}
| ({{IPA|ps}} {{grapheme|ps}})
|
| {{IPAlink|ts}} {{grapheme|ts}}
| {{IPAlink|tɬ}} {{grapheme|tl}}
| {{IPAlink|tʃ}} {{grapheme|ch}}
|
|
| ({{IPA|ks}} {{grapheme|ks}})
|
|
|-
! {{small|zvonke}}
| ({{IPA|bz}} {{grapheme|bz}})
|
| ({{IPAlink|dz}} {{grapheme|dz}})
| ({{IPA|dɬ}} {{grapheme|dl}})
| {{IPAlink|dʒ}} {{grapheme|j}}
|
|
| ({{IPA|ɡz}} {{grapheme|gz}})
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Frikativy]]
! {{small|bezgłosne}}
| {{IPAlink|f}} {{grapheme|f}}
| {{IPAlink|θ}} {{grapheme|th}}
| {{IPAlink|s}} {{grapheme|s}}
| {{IPAlink|ɬ}} {{grapheme|hl}}
| {{IPAlink|ʃ}} {{grapheme|sh}}
| {{IPAlink|ʂ}} {{grapheme|ss}}
|
| {{IPAlink|x}} {{grapheme|kh}}
|
| {{IPAlink|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{IPAlink|v}} {{grapheme|v}}
| {{IPAlink|ð}} {{grapheme|dh}}
| {{IPAlink|z}} {{grapheme|z}}
|
| {{IPAlink|ʒ}} {{grapheme|zh}}
|
|
| {{IPAlink|ɣ}} {{grapheme|gh}}
|
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; |[[Nazalny soglasnik|Nazaly]]
| {{IPAlink|m}} {{grapheme|m}}
|
| {{IPAlink|n}} {{grapheme|n}}
|
|
|
|
| {{IPAlink|ŋ}} {{grapheme|ng}}
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Rotičny soglasnik|Rotične]]
! {{small|[[Vidlivy soglasnik|vidlivy]]}}
|
|
| {{IPAlink|ɾ}} {{grapheme|r}}
|
|
|
|
|
|
|
|-
! {{small|[[Drglivy soglasnik|drglivy]]}}
|
|
| {{IPAlink|r}} {{grapheme|rr}}
|
|
|
|
|
|
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; |[[Priblizitelny soglasnik|Priblizitelne]]
| {{IPAlink|w}} {{grapheme|w}}
|
|
| {{IPAlink|l}} {{grapheme|l}}
|
|
| {{IPAlink|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ SAMOGLASKY
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; |[[Prědnja samoglaska|Prědnje]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Centralna samoglaska|Centralne]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Zadnja samoglaska|Zadnje]]
|-
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
|-
! [[Vysoka samoglaska|Vysoke]]
| {{IPAlink|i}} {{grapheme|i}}
| {{IPAlink|y}} ~ {{IPAlink|ɯ}} {{grapheme|ü}}
|
|
|
| {{IPAlink|u}} {{grapheme|u}}
|-
! [[Srědnja samoglaska|Srědnje]]
| {{IPAlink|e}} {{grapheme|e}}
| {{IPAlink|ø}} ~ {{IPAlink|ɤ}} {{grapheme|ö}}
| {{IPAlink|ə}} ~ {{IPAlink|ɜ}} {{grapheme|ë}}
|
|
| {{IPAlink|o}} {{grapheme|o}}
|-
! [[Niska samoglaska|Niske]]
|
|
| {{IPAlink|a}} {{grapheme|a}}
|
|
| {{IPAlink|ɔ}} ~ {{IPAlink|ɒ}} {{grapheme|å}}
|}

Dvuglasky, upotrěbjajeme v Tsolyáni: '''ai''' {{IPA|/aɪ/}}, '''oi''' {{IPA|/oɪ/}}, '''au''' {{IPA|/aʊ/}}; one, ktore se upotrěbjajut v sorodnyh izkonanyh jezykah, vključajut:  '''ea''' /eɑ/, '''ia''' /ɪɑ/, '''eo''' /eɔ/.

==Srodne izkonane jezyky==
Tsolyáni byl jediny jezyk Tékumeláni, ktory imal polnu gramatičnu knigu, slovnik, kasete s izgovorom (něgda na CD) i bukvar, vse javno izdane. Ale to ne byl jediny jezyk, ktory Barker razvil dlja svojego izmysljenogo světa. On takože napisal gramatične priručniki i čestične slovniki dlja několikyh drugyh jezykov, ktore on razvil dlja njego: Yán Koryáni, Livyáni, Engsvanyáli i Sunúz. V světu Tékumel prve dva sut jezyky modernyh narodov Yán Kór i Livyánu sootvetstvenno. Engsvanyáli jest mrtvy jezyk, prědok Tsolyáni i mnogyh drugyh modernyh jezykov Tékumeláni; znajenje jego se smatraje prestižnym, i on upotrěbjaje se v literaturnyh, liturgičnyh, čarodejnyh i naučnyh kontekstah. Sunúz jest nejasny jezyk, upotrěbjajemy za čarodejne cělje; on sodrži termina dlja opisovanja dviženja v prědpostavjenom šestiměrnom mnogoplosknostnom prostorě, čto jest koristno dlja izmysljenyh bytijstv, ktory poseščajut ine planarne sfery, kde živut demony.

Barker takože napisal state o pismah dlja drugyh jezykov Tékumel.

'''Blokovo pismo Yán Koryáni'''

'''SOGLASNIKY'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /p/ || /b/ || /t̪/ || /d̪/ || /k/ || /ɡ/ || /ʔ/ || /f/ || /v/ || /s/ || /z/ || /θ/ || /ð/ || /ʷ/
|-
| '''p''' || '''b''' || '''t''' || '''d''' || '''k''' || '''g''' || '''ꞌ''' || '''f''' || '''v''' || '''s''' || '''z''' || '''th''' || '''dh''' || -'''w'''
|-
|''pu''
|''bu''
|''ta''
|''da''
|''ko''
|''go''
|''&lt;nowiki/&gt;'ishta''
|''fu''
|''vu''
|''si''
|''zi''
|''tha''
|''dha''
|labializator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /ʃ/ || /ʒ/ || /ʂ/ || /x/ || /ɣ/ || /q/ || /h/ || /m/ || /n/ || /ɲ/ || /ɳ/ || /ŋ/ || /w/ || /ʲ/
|-
| '''sh''' || '''zh''' || '''ss''' || '''kh''' || '''gh''' || '''q''' || '''h''' || '''m''' || '''n''' || '''ñy''' || '''nn''' || '''ng''' || '''w''' || -'''y'''
|-
|''shi''
|''zhi''
|''ehsse''
|''kho''
|''gho''
|''qü''
|''hü''
|''mu''
|''na''
|''nye''
|''nnü''
|''ngo''
|''wu''
|palatalizator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /j/ || /r̪/ || /l̪/ || /ɬ/ || /ɭ/ || /c/~/tʃ/ || /ɟ/~/dʒ/ || /ts/ || /dz/ || /tɬ/ || /dɮ/ ||  ||  || /ˀ/
|-
| '''y''' || '''r''' || '''l''' || '''hl''' || '''ll''' || '''ch''' || '''j''' || '''ts''' || '''dz''' || '''tl''' || '''dl''' ||  ||  || -'''ꞌ'''
|-
|''ye''
|''ra''
|''la''
|''hli''
|''llü''
|''che''
|''je''
|''tsi''
|''dzi''
|''tli''
|''dli''
|
|
|glotalizator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || colspan=6 rowspan=3| Znak labializacije može se upotrěbiti s večinstvom soglasnikov (izključno:  '''ꞌ''', '''ss''', '''ñy''', '''w''', i '''y''').
|-
| /pʷ/ || /bʷ/ || /t̪ʷ/ || /d̪ʷ/ || /kʷ/ || /ɡʷ/ || /qʷ/ || /hʷ/ 
|-
| '''pw''' || '''bw''' || '''tw''' || '''dw''' || '''kw''' || '''gw''' || '''qw''' || '''hw''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=6 rowspan=3| Znak palatalizacije takože može se upotrěbiti s večinstvom soglasnikov (izključno:  '''ꞌ''', '''ss''', '''ñy''', '''w''', i '''y''').
|-
| /pʲ/ || /bʲ/ || /t̪ʲ/ || /d̪ʲ/ || /kʲ/ || /ɡʲ/ || /l̪ʲ/ || /r̪ʲ/ 
|-
| '''py''' || '''by''' || '''ty''' || '''dy''' || '''ky''' || '''gy''' || '''ly''' || '''ry''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znak glotalizacije obyčno upotrěbjaje se na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah; vridtočas se viděti i drugdě.
|-
| /pˀ/ || /bˀ/ || /t̪ˀ/ || /d̪ˀ/ || /kˀ/ || /ɡˀ/ || /qˀ/ || /cˀ/~/tʃˀ/ ||/tsˀ/ || /tɬ/ 
|-
| '''pꞌ''' || '''bꞌ''' || '''tꞌ''' || '''dꞌ''' || '''kꞌ''' || '''gꞌ''' || '''qꞌ''' || '''chꞌ''' || '''tsꞌ''' || '''tƚꞌ''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znaky labializacije i glotalizacije mogut oba byti upotrěbjene na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah.
|-
| /pʷˀ/ || /bʷˀ/ || /t̪ʷˀ/ || /d̪ʷˀ/ || /kʷˀ/ || /ɡʷˀ/ || /qʷˀ/ || /cʷˀ/~/tʃʷˀ/ || /tsʷˀ/ || /tɬʷˀ/ 
|-
| '''pwꞌ''' || '''bwꞌ''' || '''twꞌ''' || '''dwꞌ''' || '''kwꞌ''' || '''gwꞌ''' || '''qwꞌ''' || '''chwꞌ''' || '''tswꞌ''' || '''tƚꞌ''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znaky palatalizacije i glotalizacije mogut oba takože byti upotrěbjene na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah.
|-
| /pʲˀ/ || /bʲˀ/ || /t̪ʲˀ/ || /d̪ʲˀ/ || /kʲˀ/ || /ɡʲˀ/ || /qʲˀ/ || /cʲˀ/~/tʃʲˀ/ || /tsʲˀ/ || /tɬʲˀ/ 
|-
| '''pyꞌ''' || '''byꞌ''' || '''tyꞌ''' || '''dyꞌ''' || '''kyꞌ''' || '''gyꞌ''' || '''qyꞌ''' || '''chyꞌ''' || '''tsyꞌ''' || '''tƚyꞌ''' 
|}

'''SAMOGLASKY I DVUGLASKY'''

Samoglasky imenujut se ''an'', ''en'', ''in'', ''on'', ''un'', ''üm'', ''ëm'', ''öm'', ''äm'', i ''åm''; dvuglasky imajut imena ''aum'', ''aim'', ''eam'', ''oim'', ''iam'', i ''eom''.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /a/ || /e/ || /i/ || /o/ || /u/ || /y/ || /ə/ || /ø/ || /æ/ || /ɔ/ 
|-
| '''a''' || '''e''' || '''i''' || '''o''' || '''u''' || '''ü''' || '''ë''' || '''ö''' || '''ä''' || '''å''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /aː/ || /eː/ || /iː/ || /oː/ || /uː/ || /yː/ || /əː/ || /øː/ || /æː/ || /ɔː/ 
|-
| '''ā''' || '''ē''' || '''ī''' || '''ō''' || '''ū''' || '''ǖ''' || '''ë̄''' || '''ȫ''' || '''ǟ''' || '''å̄''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /ã/ || /ẽ/ || /ĩ/ || /õ/ || /ũ/ || /ỹ/ || /ə̃/ || /ø̃/ || /æ̃/ || /ɔ̃/ 
|-
| '''ã''' || '''ẽ''' || '''ĩ''' || '''õ''' || '''ũ''' || '''ü̃''' || '''ë̃''' || '''ö̃''' || '''ä̃''' || '''å̃'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /aʊ/ || /aɪ/ || /ea/ || /oɪ/ || /ɪa/ || /eo/ 
|-
| '''au''' || '''ai''' || '''ea''' || '''oi''' || '''ia''' || '''eo''' 
|}

'''Epilapidarno pismo Sunúz'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě bukvy !! Bukva !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě bukvy !! Bukva !! MFA !! Translit.
|-
| /ko·l̪a·r̪a/ || ''kolara'' ||  || /k/ || '''k''' || /pu·l̪a·r̪a/ || ''pulara'' ||  || /p/ || '''p'''
|-
| /ɡo·l̪a·r̪a/ || ''golara'' ||  || /ɡ/ || '''g''' || /bu·l̪a·r̪a/ || ''bulara'' ||  || /b/ || '''b'''
|-
| /xo·l̪a·r̪a/ || ''kholara'' ||  || /x/ || '''kh''' || /mu·l̪a·r̪a/ || ''mulara'' ||  || /m/ || '''m'''
|-
| /ɣo·l̪a·r̪a/ || ''gholara'' ||  || /ɣ/ || '''gh''' || /fu·l̪a·r̪a/ || ''fulara'' ||  || /f/ || '''f'''
|-
| /qy·l̪a·r̪a/ || ''qülara'' ||  || /q/ || '''q''' || /vu·l̪a·r̪a/ || ''vulara'' ||  || /v/ || '''v'''
|-
| /hy·l̪a·r̪a/ || ''hülara'' ||  || /h/ || '''h''' || /wu·l̪a·r̪a/ || ''wulara'' ||  || /w/ || '''w'''
|-
| /ŋo·l̪a·r̪a/ || ''ngolara'' ||  || /ŋ/ || '''ng''' || /t̪a·l̪a·r̪a/ || ''talara'' ||  || /t̪/ || '''t'''
|-
| /ʔiʃ·t̪a·ne·qu/ || ''ꞌishtanequ'' ||  || /ʔ/ || '''ꞌ''' || /d̪a·l̪a·r̪a/ || ''dalara'' ||  || /d̪/ || '''d'''
|-
| /e·tsi·l̪a·r̪a/ || ''etsilara'' ||  || /ts/ || '''ts''' || /n̪a·l̪a·r̪a/ || ''nalara'' ||  || /n̪/ || '''n'''
|-
| /e·ɬi·l̪a·r̪a/ || ''etlilara'' ||  || /ɬ/ || '''tl''' || /θa·l̪a·r̪a/ || ''thalara'' ||  || /θ/ || '''th'''
|-
| /e·si·l̪a·r̪a/ || ''esilara'' ||  || /s/ || '''s''' || /ða·l̪a·r̪a/ || ''dhalara'' ||  || /ð/ ||'''dh'''
|-
| /e·ʃi·l̪a·r̪a/ || ''eshilara'' ||  || /ʃ/ || '''sh''' || /e·tʃe·l̪a·r̪a/ || ''echelara'' ||  || /tʃ/ || '''ch'''
|-
| /e·zi·l̪a·r̪a/ || ''ezilara'' ||  || /z/ || '''z''' || /e·dʒe·l̪a·r̪a/ || ''ejelara'' ||  || /dʒ/ || '''j'''
|-
| /e·ʒi·l̪a·r̪a/ || ''ezhilara'' ||  || /ʒ/ || '''zh''' || /je·l̪a·r̪a/ || ''yelara'' ||  || /j/ || '''y'''
|-
| /e·ʂe·l̪a·r̪a/ || ''esselara'' ||  || /ʂ/ || '''ss''' || /l̪a·l̪a·r̪a/ || ''lalara'' ||  || /l̪/ || '''l'''
|-
| /r̪a·l̪a·r̪a/ || ''ralara'' ||  || /r̪/ || '''r''' || /e·ƚi·l̪a·r̪a/ || ''ehlilara'' ||  || /ƚ/ || '''hl'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || /e·ɭy·l̪a·r̪a/ || ''ellülara'' ||  || /ɭ/ || '''ll'''
|-
| /u·nu·xa·mu/ || ''unukhamu'' ||  || /u/ || '''u''' || /i·ni·xa·mu/ || ''inikhamu'' ||  || /i/ || '''i'''
|-
| /y·my·xa·mu/ || ''ümükhamu'' ||  || /y/~/ɯ/ || '''ü''' || /a·na·xa·mu/ || ''anakhamu'' ||  || /a/ || '''a'''
|-
| /e·ne·xa·mu/ || ''enekhamu'' ||  || /e/ || '''e''' || /o·no·xa·mu/ || ''onokhamu'' ||  || /o/ || '''o''' 
|-
| /oɪ·moɪ·xa·mu/ || ''oimoikhamu'' ||  || /oɪ/ || '''oi''' || /aʊ·maʊ·xa·mu/ || ''aumaukhamu'' ||  || /aʊ/ || '''au'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || /aɪ·maɪ·xa·mu/ || ''aimaikhamu'' ||  || /aɪ/ || '''ai''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| . ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|}

==Iztočniky==
{{Reflist}}

==Vněšnje linky==
* [http://cals.conlang.org/language/tsolyani/ Zapis Tsolyáni] v Konlangovom atlasu jezyčnyh struktur, 2008–2010
*[http://www.evertype.com/standards/csur/engsvanyali.html Engsvanyáli: U+E100 – U+E14F] Mapovanje oblasti privatnogo upotrěbenja v [[ConScript Unicode Registry]]

{{Umětne jezyky}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Tsolyani Language}}
[[Kategorija:Fiktivne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky, vvedene v 1940-tih lětah]]
[[Kategorija:Tékumel]]</text>
      <sha1>r6ewv2r96fdoj5hwtze3qg0l8hseme8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45429</id>
      <parentid>45426</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:09:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>/* Fonologija */</comment>
      <origin>45429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20624" sha1="90fyfy7yadgwhdh4ifmvysv4azg112j" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
|name=Tsolyáni
|nativename={{lang|ts|Tsolyáni}}
|region=Tsolyánu
|speakers=
|creator=[[M. A. R. Barker]]
|fam2=Khíshan (fiktivny)
|iso3=nema
|glotto=nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-tsolyani]
|notice=IPA
}}

'''Tsolyáni''' jest jedin iz několikyh jezykov, stvorjenyh [[M. A. R. Barker|M. A. R. Barkerom]], razvityh v srědnje- i poslědnjih 1940-tih lětah&lt;ref name=&quot;TSR&quot;&gt;{{cite journal |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker |title=Tsolyani Names Without Tears |journal=[[Strategic Review]] |issue=4 |pages=7–9 |publisher=[[TSR, Inc.|TSR]] |date=Winter 1975 |url=http://www.tekumel.com/downloads/StrategicReviewVol1No4.pdf |access-date=2009-10-13 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker  |year=1950 |pages=1–13 |title=A Useful Grammar of Ts Solyàni (by Messìliu Badàrian) |location=Seattle }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Vimu&quot;&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker  |year=1950 |pages=1–11 |title=A Complete and Efficacious Pamphlet on the Structure and use of the Cursive Script of the Ts Solyani (by Chanyavassa Vimululyanga) |location=Seattle }}&lt;/ref&gt; paralelno s jego legendariumom, vedučim k světu [[Tékumel]], kako opisano v rolevoj igře ''[[Empire of the Petal Throne]]'', izdanoj [[TSR, Inc.|TSR]] v 1975 g. On jest podrobno opisan v ''[[The Tsolyáni Language]], Čest I'' i ''II''.&lt;ref name=&quot;TsolyaniLanguage&quot;/&gt;

To byl prvy [[izkonany jezyk]], kogdy-libo izdany kako čest [[roleva igra|rolevoj igry]]{{citation needed|date=March 2013}} i crpaje vdohnovenje iz [[Urdu (jezyk)|urdu]], [[Paštunsky jezyk|paštunskogo]], [[Jezyky maja|jezykov maja]] i [[Nahuatl]]. Poslědnje vlivanje može se viděti vključenjem zvukov ''hl'' {{IPA|[ɬ]}} i ''tl'' {{IPA|[tɬ]}}. Jedno točno pozajemenje iz realnogo světa jest koren imennika v Tsolyáni ''sákbe,'' ktory odnosi se k ukrepjenym avtomagistralam Pęti imperij; to jest isto slovo kako [[Jukateksky jezyk maja|jukateksko maja]] ''[[sacbe]],'' ktory odnosi se k podignutym dljaždenym dragam, stvorjenym [[prědKolumbova Amerika|prědKolumbovoju]] [[Civilizacija maja|civilizacijeju maja]]. Drugo blizko pozajemenje jest iz slova [[Nahuatl]] ''[[tlatoani]],'' ktory odnosi se k vodžu astečskogo državnogo obrazovanja (napr. [[Moctezuma II|Montezuma]]); on podobny k imenu klana imperatorov Tsolyáni, ''Tlakotáni.''

==Azbuka==
Tsolyáni piše se odtokom pisma Engsvanyáli, ktoro bylo razvilo Barkerom paralelno s jezykom i ktoro bylo velmi blizko k jego moderno-formě do 1950 g.&lt;ref name=&quot;TSR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Vimu&quot; /&gt; On čitaje se sprava nalěvo i jest ustrojeno kako [[Arabsko pismo|arabsko pismo]]. Soglasniky imajut 4 različne formy: izolovačnu, početnu, srědnju i konečnu; 6 samoglaskov i 3 dvuglasky imajut samo nezavisnu početnu formu, a diakritične znaky upotrěbjajut se dlja srědnjih i konečnyh samoglaskov.&lt;ref name=&quot;TsolyaniLanguage&quot;&gt;{{cite book |last=Barker |first=M. A. R. |author-link=M. A. R. Barker |year=1978 |pages=1–130 |title=The Tsolyani Language, Part I and II (2 vols.) |publisher=Imperium Publishing Company }}&lt;/ref&gt;

Vse bukvy v pismu Tsolyáni Engsvanyáli imajut ime — vsaky soglasnik jest obkruženy soglasujučej samoglaskoj: labialy v ''u-u'', dentaly v ''a-a'', apikaly v ''i-i'', laminaly v ''e-e'', velary v ''o-o'', a ostale (uvulary, glotaly, itd.) v ''ü-ü'':

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě bukvy !! Konečna !! Srědnja !! Početna !! Izolovačna !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě bukvy !! Konečna !! Srědnja !! Početna !! Izolovačna !! MFA !! Translit.
|-
| /o·ko/ || ''oko'' ||  ||  ||  ||  || /k/ || '''k''' || /u·pu/ || ''upu'' ||  ||  ||  ||  || /p/ || '''p'''
|-
| /o·ɡo/ || ''ogo'' ||  ||  ||  ||  || /ɡ/ || '''g''' || /u·bu/ || ''ubu'' ||  ||  ||  ||  || /b/ || '''b'''
|-
| /o·xo/ || ''okho'' ||  ||  ||  ||  || /x/ || '''kh''' || /u·mu/ || ''umu'' ||  ||  ||  ||  || /m/ || '''m'''
|-
| /o·ɣo/ || ''ogho'' ||  ||  ||  ||  || /ɣ/ || '''gh''' || /u·fu/ || ''ufu'' ||  ||  ||  ||  || /f/ || '''f'''
|-
| /y·qy/ || ''üqü'' ||  ||  ||  ||  || /q/ || '''q''' || /u·vu/ || ''uvu'' ||  ||  ||  ||  || /v/ || '''v'''
|-
| /y·hy/ || ''ühü'' ||  ||  ||  ||  || /h/ || '''h''' || /u·wu/ || ''uwu'' ||  ||  ||  ||  || /w/ || '''w'''
|-
| /o·ŋo/ || ''ongo'' ||  ||  ||  ||  || /ŋ/ || '''ng''' || /a·t̪a/ || ''ata'' ||  ||  ||  ||  || /t̪/ || '''t'''
|-
| /y·ʔy·hy/ || ''üꞌühü'' ||  ||  ||  ||  || /ʔ/ || '''ꞌ''' || /a·d̪a/ || ''ada'' ||  ||  ||  ||  || /d̪/ || '''d'''
|-
| /i·tsi/ || ''itsi'' ||  ||  ||  ||  || /ts/ || '''ts''' || /a·n̪a/ || ''ana'' ||  ||  ||  ||  || /n̪/ || '''n'''
|-
| /i·ɬi/ || ''itli'' ||  ||  ||  ||  || /ɬ/ || '''tl''' || /a·θa/ || ''atha'' ||  ||  ||  ||  || /θ/ || '''th'''
|-
| /i·si/ || ''isi'' ||  ||  ||  ||  || /s/ || '''s''' || /a·ða/ || ''adha'' ||  ||  ||  ||  || /ð/ || '''dh'''
|-
| /i·ʃi/ || ''ishi'' ||  ||  ||  ||  || /ʃ/ || '''sh''' || /e·tʃe/ || ''eche'' ||  ||  ||  ||  || /tʃ/ || '''ch'''
|-
| /i·zi/ || ''izi'' ||  ||  ||  ||  || /z/ || '''z''' || /e·dʒe/ || ''eje'' ||  ||  ||  ||  || /dʒ/ || '''j'''
|-
| /i·ʒi/ || ''izhi'' ||  ||  ||  ||  || /ʒ/ || '''zh''' || /eʰ·je/ || ''ehye'' ||  ||  ||  ||  || /j/ || '''y'''
|-
| /e·ʂe/ || ''esse'' ||  ||  ||  ||  || /ʂ/ || '''ss''' || /a·l̪a/ || ''ala'' ||  ||  ||  ||  || /l̪/ || '''l'''
|-
| /a·r̪a/ || ''ara'' ||  ||  ||  ||  || /r̪/ || '''r''' || /i·ƚi/ || ''ihli'' ||  ||  ||  ||  || /ƚ/ || '''hl'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || /y·ɭy/ || ''üllü'' ||  ||  ||  ||  || /ɭ/ || '''ll'''
|}

Samoglasky imajut imena, ktorje odzvukivajut v ''n-n'', a '''ü''' (/y/ ili /ɯ/) i dvuglasky odzvukivajut v ''m-ꞌ''. One imajut samo izolovačnu/početnu nezavisnu bukvu i označajut se znakami, kogdy padajut srědnje ili konečno v slově ili imenu:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě samoglasky !! Znak samoglasky !! Bukva samoglasky !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě samoglasky !! Znak samoglasky !! Bukva samoglasky !! MFA !! Translit.
|-
| /nu·nu/ || ''nunu'' ||  ||  || /u/ || '''u''' || /ni·ni/ || ''nini'' ||  ||  || /i/ || '''i'''
|-
| /my·my/ || ''mümü'' ||  ||  || /y/~/ɯ/ || '''ü''' || /na·naʰ/ || ''nanah'' ||  ||  || /a/ || '''a'''
|-
| /ne·neʰ/ || ''neneh'' ||  ||  || /e/ || '''e''' || /no·noʰ/ || ''nonoh'' ||  ||  || /o/ || '''o'''
|-
| /moɪ·ʔoɪ/ || ''moiꞌoi'' ||  ||  || /oɪ/ || '''oi''' || /maʊ·ʔaʊ/ || ''mauꞌau'' ||  ||  || /aʊ/ || '''au'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  || /maɪ·ʔaɪ/ || ''maiꞌai'' ||  ||  || /aɪ/ || '''ai'''
|-

Tut sut znaky čisel, ktore upotrěbjajut Tsolyáni:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje !! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje !! V MFA !! Ime !! Čislo !! Čislno značenje 
|-
| /ˈɬe/ || ''tlé'' ||  || '''10''' || /ˈɬo/ || ''tló'' ||  || '''5''' ||  ||  ||  || '''0'''
|-
| /m̹ˈriˌkta/ || ''mríkta'' ||  || '''100''' || /ˈɡa·ˌbi/ || ''gábi'' ||  || '''6''' || /ˈpru/ || ''prú'' ||  || '''1'''
|-
| /ˌtaʊ·ˈknel/ || ''tauknél'' ||  || '''1,000''' || /h̹ˈru/ || ''hrú'' ||  || '''7''' || /ˈɡa/ || ''gá'' ||  || '''2'''
|-
| /ˈɬe·ˌtaʊ·ˈknel/ || ''tlétauknél'' ||  || '''10,000''' || /ˈɡa·ˌmi/ || ''gámi'' ||  || '''8''' || /ˈbi/ || ''bí'' ||  || '''3'''
|-
| /m̹ˈri·ˌkta·ˌtaʊ·ˈknel/ || ''mríktatauknél'' ||  || '''100,000''' || /ˌpru·ˈɬe/ || ''prutlé'' ||  || '''9''' || /m̹ˈri/ || ''mrí'' ||  || '''4'''
|-
| /jyr·dyn/ || ''yürdün'' ||  || '''1,000,000''' ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-

Znaky punktuacije, upotrěbjajeme v Tsolyáni, vključajut:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| ! || ? || . || , || &quot; ' ' &quot; || - || ; : || 
|}

==Fonologija==
Tsolyáni imaje neobičny zvukovy sistem s elementami, směšanymi iz arabskogo, urdu, paštunskogo i jezykov maja.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ SOGLASNIKY
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Labialny soglasnik|Labialny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Dentalny soglasnik|Dentalny]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Retrofleksny soglasnik|Retrofleksny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Palatalny soglasnik|Palatalny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Velarny soglasnik|Velarny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Uvularny soglasnik|Uvularny]]
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! {{small|srědnje}}
! {{small|bokove}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Zatvorky]]
! {{small|bezgłosne}}
| {{MFA|p}} {{grapheme|p}}
|
| {{MFA|t}} {{grapheme|t}}
|
|
|
|
| {{MFA|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA|q}} {{grapheme|q}}
| {{MFA|ʔ}} {{grapheme|’}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA|b}} {{grapheme|b}}
|
| {{MFA|d}} {{grapheme|d}}
|
|
|
|
| {{MFA|ɡ}} {{grapheme|g}}
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Afrikaty]]
! {{small|bezgłosne}}
| ({{IPA|ps}} {{grapheme|ps}})
|
| {{MFAMFA|ts}} {{grapheme|ts}}
| {{MFA|tɬ}} {{grapheme|tl}}
| {{MFA|tʃ}} {{grapheme|ch}}
|
|
| ({{MFA|ks}} {{grapheme|ks}})
|
|
|-
! {{small|zvonke}}
| ({{MFA|bz}} {{grapheme|bz}})
|
| ({{MFA|dz}} {{grapheme|dz}})
| ({{MFA|dɬ}} {{grapheme|dl}})
| {{MFA|dʒ}} {{grapheme|j}}
|
|
| ({{MFA|ɡz}} {{grapheme|gz}})
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Frikativy]]
! {{small|bezgłosne}}
| {{MFA|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA|θ}} {{grapheme|th}}
| {{MFA|s}} {{grapheme|s}}
| {{MFA|ɬ}} {{grapheme|hl}}
| {{MFA|ʃ}} {{grapheme|sh}}
| {{MFA|ʂ}} {{grapheme|ss}}
|
| {{MFA|x}} {{grapheme|kh}}
|
| {{MFA|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA|ð}} {{grapheme|dh}}
| {{MFA|z}} {{grapheme|z}}
|
| {{MFA|ʒ}} {{grapheme|zh}}
|
|
| {{MFA|ɣ}} {{grapheme|gh}}
|
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; |[[Nazalny soglasnik|Nazaly]]
| {{MFA|m}} {{grapheme|m}}
|
| {{MFA|n}} {{grapheme|n}}
|
|
|
|
| {{MFA|ŋ}} {{grapheme|ng}}
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Rotičny soglasnik|Rotične]]
! {{small|[[Vidlivy soglasnik|vidlivy]]}}
|
|
| {{MFA|ɾ}} {{grapheme|r}}
|
|
|
|
|
|
|
|-
! {{small|[[Drglivy soglasnik|drglivy]]}}
|
|
| {{MFA|r}} {{grapheme|rr}}
|
|
|
|
|
|
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; |[[Priblizitelny soglasnik|Priblizitelne]]
| {{MFA|w}} {{grapheme|w}}
|
|
| {{MFA|l}} {{grapheme|l}}
|
|
| {{MFA|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ SAMOGLASKY
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; |[[Prědnja samoglaska|Prědnje]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Centralna samoglaska|Centralne]]
! colspan=&quot;2&quot; |[[Zadnja samoglaska|Zadnje]]
|-
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
! {{small|nezaokružene}} || {{small|zaokružene}}
|-
! [[Vysoka samoglaska|Vysoke]]
| {{MFA|i}} {{grapheme|i}}
| {{MFA|y}} ~ {{MFA|ɯ}} {{grapheme|ü}}
|
|
|
| {{MFA|u}} {{grapheme|u}}
|-
! [[Srědnja samoglaska|Srědnje]]
| {{MFA|e}} {{grapheme|e}}
| {{MFA|ø}} ~ {{MFA|ɤ}} {{grapheme|ö}}
| {{MFA|ə}} ~ {{MFA|ɜ}} {{grapheme|ë}}
|
|
| {{MFA|o}} {{grapheme|o}}
|-
! [[Niska samoglaska|Niske]]
|
|
| {{MFA|a}} {{grapheme|a}}
|
|
| {{MFA|ɔ}} ~ {{MFA|ɒ}} {{grapheme|å}}
|}

Dvuglasky, upotrěbjajeme v Tsolyáni: '''ai''' {{IPA|/aɪ/}}, '''oi''' {{IPA|/oɪ/}}, '''au''' {{IPA|/aʊ/}}; one, ktore se upotrěbjajut v sorodnyh izkonanyh jezykah, vključajut:  '''ea''' /eɑ/, '''ia''' /ɪɑ/, '''eo''' /eɔ/.

==Srodne izkonane jezyky==
Tsolyáni byl jediny jezyk Tékumeláni, ktory imal polnu gramatičnu knigu, slovnik, kasete s izgovorom (něgda na CD) i bukvar, vse javno izdane. Ale to ne byl jediny jezyk, ktory Barker razvil dlja svojego izmysljenogo světa. On takože napisal gramatične priručniki i čestične slovniki dlja několikyh drugyh jezykov, ktore on razvil dlja njego: Yán Koryáni, Livyáni, Engsvanyáli i Sunúz. V světu Tékumel prve dva sut jezyky modernyh narodov Yán Kór i Livyánu sootvetstvenno. Engsvanyáli jest mrtvy jezyk, prědok Tsolyáni i mnogyh drugyh modernyh jezykov Tékumeláni; znajenje jego se smatraje prestižnym, i on upotrěbjaje se v literaturnyh, liturgičnyh, čarodejnyh i naučnyh kontekstah. Sunúz jest nejasny jezyk, upotrěbjajemy za čarodejne cělje; on sodrži termina dlja opisovanja dviženja v prědpostavjenom šestiměrnom mnogoplosknostnom prostorě, čto jest koristno dlja izmysljenyh bytijstv, ktory poseščajut ine planarne sfery, kde živut demony.

Barker takože napisal state o pismah dlja drugyh jezykov Tékumel.

'''Blokovo pismo Yán Koryáni'''

'''SOGLASNIKY'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /p/ || /b/ || /t̪/ || /d̪/ || /k/ || /ɡ/ || /ʔ/ || /f/ || /v/ || /s/ || /z/ || /θ/ || /ð/ || /ʷ/
|-
| '''p''' || '''b''' || '''t''' || '''d''' || '''k''' || '''g''' || '''ꞌ''' || '''f''' || '''v''' || '''s''' || '''z''' || '''th''' || '''dh''' || -'''w'''
|-
|''pu''
|''bu''
|''ta''
|''da''
|''ko''
|''go''
|''&lt;nowiki/&gt;'ishta''
|''fu''
|''vu''
|''si''
|''zi''
|''tha''
|''dha''
|labializator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /ʃ/ || /ʒ/ || /ʂ/ || /x/ || /ɣ/ || /q/ || /h/ || /m/ || /n/ || /ɲ/ || /ɳ/ || /ŋ/ || /w/ || /ʲ/
|-
| '''sh''' || '''zh''' || '''ss''' || '''kh''' || '''gh''' || '''q''' || '''h''' || '''m''' || '''n''' || '''ñy''' || '''nn''' || '''ng''' || '''w''' || -'''y'''
|-
|''shi''
|''zhi''
|''ehsse''
|''kho''
|''gho''
|''qü''
|''hü''
|''mu''
|''na''
|''nye''
|''nnü''
|''ngo''
|''wu''
|palatalizator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|-
| /j/ || /r̪/ || /l̪/ || /ɬ/ || /ɭ/ || /c/~/tʃ/ || /ɟ/~/dʒ/ || /ts/ || /dz/ || /tɬ/ || /dɮ/ ||  ||  || /ˀ/
|-
| '''y''' || '''r''' || '''l''' || '''hl''' || '''ll''' || '''ch''' || '''j''' || '''ts''' || '''dz''' || '''tl''' || '''dl''' ||  ||  || -'''ꞌ'''
|-
|''ye''
|''ra''
|''la''
|''hli''
|''llü''
|''che''
|''je''
|''tsi''
|''dzi''
|''tli''
|''dli''
|
|
|glotalizator
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || colspan=6 rowspan=3| Znak labializacije može se upotrěbiti s večinstvom soglasnikov (izključno:  '''ꞌ''', '''ss''', '''ñy''', '''w''', i '''y''').
|-
| /pʷ/ || /bʷ/ || /t̪ʷ/ || /d̪ʷ/ || /kʷ/ || /ɡʷ/ || /qʷ/ || /hʷ/ 
|-
| '''pw''' || '''bw''' || '''tw''' || '''dw''' || '''kw''' || '''gw''' || '''qw''' || '''hw''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=6 rowspan=3| Znak palatalizacije takože može se upotrěbiti s večinstvom soglasnikov (izključno:  '''ꞌ''', '''ss''', '''ñy''', '''w''', i '''y''').
|-
| /pʲ/ || /bʲ/ || /t̪ʲ/ || /d̪ʲ/ || /kʲ/ || /ɡʲ/ || /l̪ʲ/ || /r̪ʲ/ 
|-
| '''py''' || '''by''' || '''ty''' || '''dy''' || '''ky''' || '''gy''' || '''ly''' || '''ry''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znak glotalizacije obyčno upotrěbjaje se na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah; vridtočas se viděti i drugdě.
|-
| /pˀ/ || /bˀ/ || /t̪ˀ/ || /d̪ˀ/ || /kˀ/ || /ɡˀ/ || /qˀ/ || /cˀ/~/tʃˀ/ ||/tsˀ/ || /tɬ/ 
|-
| '''pꞌ''' || '''bꞌ''' || '''tꞌ''' || '''dꞌ''' || '''kꞌ''' || '''gꞌ''' || '''qꞌ''' || '''chꞌ''' || '''tsꞌ''' || '''tƚꞌ''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znaky labializacije i glotalizacije mogut oba byti upotrěbjene na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah.
|-
| /pʷˀ/ || /bʷˀ/ || /t̪ʷˀ/ || /d̪ʷˀ/ || /kʷˀ/ || /ɡʷˀ/ || /qʷˀ/ || /cʷˀ/~/tʃʷˀ/ || /tsʷˀ/ || /tɬʷˀ/ 
|-
| '''pwꞌ''' || '''bwꞌ''' || '''twꞌ''' || '''dwꞌ''' || '''kwꞌ''' || '''gwꞌ''' || '''qwꞌ''' || '''chwꞌ''' || '''tswꞌ''' || '''tƚꞌ''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||colspan=4 rowspan=3| Znaky palatalizacije i glotalizacije mogut oba takože byti upotrěbjene na bezgłosnyh i afrikativnyh bukvah.
|-
| /pʲˀ/ || /bʲˀ/ || /t̪ʲˀ/ || /d̪ʲˀ/ || /kʲˀ/ || /ɡʲˀ/ || /qʲˀ/ || /cʲˀ/~/tʃʲˀ/ || /tsʲˀ/ || /tɬʲˀ/ 
|-
| '''pyꞌ''' || '''byꞌ''' || '''tyꞌ''' || '''dyꞌ''' || '''kyꞌ''' || '''gyꞌ''' || '''qyꞌ''' || '''chyꞌ''' || '''tsyꞌ''' || '''tƚyꞌ''' 
|}

'''SAMOGLASKY I DVUGLASKY'''

Samoglasky imenujut se ''an'', ''en'', ''in'', ''on'', ''un'', ''üm'', ''ëm'', ''öm'', ''äm'', i ''åm''; dvuglasky imajut imena ''aum'', ''aim'', ''eam'', ''oim'', ''iam'', i ''eom''.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /a/ || /e/ || /i/ || /o/ || /u/ || /y/ || /ə/ || /ø/ || /æ/ || /ɔ/ 
|-
| '''a''' || '''e''' || '''i''' || '''o''' || '''u''' || '''ü''' || '''ë''' || '''ö''' || '''ä''' || '''å''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /aː/ || /eː/ || /iː/ || /oː/ || /uː/ || /yː/ || /əː/ || /øː/ || /æː/ || /ɔː/ 
|-
| '''ā''' || '''ē''' || '''ī''' || '''ō''' || '''ū''' || '''ǖ''' || '''ë̄''' || '''ȫ''' || '''ǟ''' || '''å̄''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /ã/ || /ẽ/ || /ĩ/ || /õ/ || /ũ/ || /ỹ/ || /ə̃/ || /ø̃/ || /æ̃/ || /ɔ̃/ 
|-
| '''ã''' || '''ẽ''' || '''ĩ''' || '''õ''' || '''ũ''' || '''ü̃''' || '''ë̃''' || '''ö̃''' || '''ä̃''' || '''å̃'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| /aʊ/ || /aɪ/ || /ea/ || /oɪ/ || /ɪa/ || /eo/ 
|-
| '''au''' || '''ai''' || '''ea''' || '''oi''' || '''ia''' || '''eo''' 
|}

'''Epilapidarno pismo Sunúz'''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! V MFA !! Imě bukvy !! Bukva !! MFA !! Translit. !! V MFA !! Imě bukvy !! Bukva !! MFA !! Translit.
|-
| /ko·l̪a·r̪a/ || ''kolara'' ||  || /k/ || '''k''' || /pu·l̪a·r̪a/ || ''pulara'' ||  || /p/ || '''p'''
|-
| /ɡo·l̪a·r̪a/ || ''golara'' ||  || /ɡ/ || '''g''' || /bu·l̪a·r̪a/ || ''bulara'' ||  || /b/ || '''b'''
|-
| /xo·l̪a·r̪a/ || ''kholara'' ||  || /x/ || '''kh''' || /mu·l̪a·r̪a/ || ''mulara'' ||  || /m/ || '''m'''
|-
| /ɣo·l̪a·r̪a/ || ''gholara'' ||  || /ɣ/ || '''gh''' || /fu·l̪a·r̪a/ || ''fulara'' ||  || /f/ || '''f'''
|-
| /qy·l̪a·r̪a/ || ''qülara'' ||  || /q/ || '''q''' || /vu·l̪a·r̪a/ || ''vulara'' ||  || /v/ || '''v'''
|-
| /hy·l̪a·r̪a/ || ''hülara'' ||  || /h/ || '''h''' || /wu·l̪a·r̪a/ || ''wulara'' ||  || /w/ || '''w'''
|-
| /ŋo·l̪a·r̪a/ || ''ngolara'' ||  || /ŋ/ || '''ng''' || /t̪a·l̪a·r̪a/ || ''talara'' ||  || /t̪/ || '''t'''
|-
| /ʔiʃ·t̪a·ne·qu/ || ''ꞌishtanequ'' ||  || /ʔ/ || '''ꞌ''' || /d̪a·l̪a·r̪a/ || ''dalara'' ||  || /d̪/ || '''d'''
|-
| /e·tsi·l̪a·r̪a/ || ''etsilara'' ||  || /ts/ || '''ts''' || /n̪a·l̪a·r̪a/ || ''nalara'' ||  || /n̪/ || '''n'''
|-
| /e·ɬi·l̪a·r̪a/ || ''etlilara'' ||  || /ɬ/ || '''tl''' || /θa·l̪a·r̪a/ || ''thalara'' ||  || /θ/ || '''th'''
|-
| /e·si·l̪a·r̪a/ || ''esilara'' ||  || /s/ || '''s''' || /ða·l̪a·r̪a/ || ''dhalara'' ||  || /ð/ ||'''dh'''
|-
| /e·ʃi·l̪a·r̪a/ || ''eshilara'' ||  || /ʃ/ || '''sh''' || /e·tʃe·l̪a·r̪a/ || ''echelara'' ||  || /tʃ/ || '''ch'''
|-
| /e·zi·l̪a·r̪a/ || ''ezilara'' ||  || /z/ || '''z''' || /e·dʒe·l̪a·r̪a/ || ''ejelara'' ||  || /dʒ/ || '''j'''
|-
| /e·ʒi·l̪a·r̪a/ || ''ezhilara'' ||  || /ʒ/ || '''zh''' || /je·l̪a·r̪a/ || ''yelara'' ||  || /j/ || '''y'''
|-
| /e·ʂe·l̪a·r̪a/ || ''esselara'' ||  || /ʂ/ || '''ss''' || /l̪a·l̪a·r̪a/ || ''lalara'' ||  || /l̪/ || '''l'''
|-
| /r̪a·l̪a·r̪a/ || ''ralara'' ||  || /r̪/ || '''r''' || /e·ƚi·l̪a·r̪a/ || ''ehlilara'' ||  || /ƚ/ || '''hl'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || /e·ɭy·l̪a·r̪a/ || ''ellülara'' ||  || /ɭ/ || '''ll'''
|-
| /u·nu·xa·mu/ || ''unukhamu'' ||  || /u/ || '''u''' || /i·ni·xa·mu/ || ''inikhamu'' ||  || /i/ || '''i'''
|-
| /y·my·xa·mu/ || ''ümükhamu'' ||  || /y/~/ɯ/ || '''ü''' || /a·na·xa·mu/ || ''anakhamu'' ||  || /a/ || '''a'''
|-
| /e·ne·xa·mu/ || ''enekhamu'' ||  || /e/ || '''e''' || /o·no·xa·mu/ || ''onokhamu'' ||  || /o/ || '''o''' 
|-
| /oɪ·moɪ·xa·mu/ || ''oimoikhamu'' ||  || /oɪ/ || '''oi''' || /aʊ·maʊ·xa·mu/ || ''aumaukhamu'' ||  || /aʊ/ || '''au'''
|-
|  ||  ||  ||  ||  || /aɪ·maɪ·xa·mu/ || ''aimaikhamu'' ||  || /aɪ/ || '''ai''' 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 
|-
|  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|-
| . ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  
|}

==Iztočniky==
{{Reflist}}

==Vněšnje linky==
* [http://cals.conlang.org/language/tsolyani/ Zapis Tsolyáni] v Konlangovom atlasu jezyčnyh struktur, 2008–2010
*[http://www.evertype.com/standards/csur/engsvanyali.html Engsvanyáli: U+E100 – U+E14F] Mapovanje oblasti privatnogo upotrěbenja v [[ConScript Unicode Registry]]

{{Umětne jezyky}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Tsolyani Language}}
[[Kategorija:Fiktivne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky, vvedene v 1940-tih lětah]]
[[Kategorija:Tékumel]]</text>
      <sha1>90fyfy7yadgwhdh4ifmvysv4azg112j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teonaht</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6029</id>
    <revision>
      <id>45433</id>
      <timestamp>2026-08-10T23:19:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kratko opisanje|Konstruirovany jezyk stvorjeny v 1962 g.}} {{Treba izvor|date=mart 2013}} {{Kartka jezyk |name=Teonaht |creator=[[Sally Caves]] |created=1962 |setting=[[Fantastika|Fantastičny]] svět Teonimov |fam2=[[Umětne jezyky|umětny jezyk]] |fam3=[[Fikcijne jezyky|vymysljeny jezyk]] |posteriori=osnovany na [[Indoevropske jezyky|indoevropskyh jezykah]]: [[Romanske jezyky|romanskyh]], [[Germanske jezyky|germanskyh]] i [[Keltske jezyky|keltskyh]...»</comment>
      <origin>45433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3316" sha1="f9s2ycv0ythz3m9rasqcwpppv1j040e" xml:space="preserve">{{Kratko opisanje|Konstruirovany jezyk stvorjeny v 1962 g.}}
{{Treba izvor|date=mart 2013}}
{{Kartka jezyk
|name=Teonaht
|creator=[[Sally Caves]]
|created=1962
|setting=[[Fantastika|Fantastičny]] svět Teonimov
|fam2=[[Umětne jezyky|umětny jezyk]]
|fam3=[[Fikcijne jezyky|vymysljeny jezyk]]
|posteriori=osnovany na [[Indoevropske jezyky|indoevropskyh jezykah]]: [[Romanske jezyky|romanskyh]], [[Germanske jezyky|germanskyh]] i [[Keltske jezyky|keltskyh]]
|iso3=nema
|glotto=nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-teonaht]
}}

'''Teonaht''' {{IPAc-en|ˈ|t|eɪ|.|oʊ|n|ɑː|θ}} jest [[konstruirovany jezyk|konstruirovany jezyk]], ktory od 1962 g. razviva pisateljnica [[Naučna fantastika|naucnofantastičnyh]] děl i profesorka anglijskogo jezyka na Universitetu Ročestera (University of Rochester), Sarah Higley, pod psevdonimom [[Sally Caves]]. On govori se v fantastičnom světu '''Teonimov''', rasy [[Polidaktilija|polidaktiličnyh]] ljudij, ktori imajut kulturnu historiju poklonjenja božstvam v obliku kotov.{{Treba izvor|date=mart 2013}}

Teonaht koristaje poredok slov objekt–subjekt–glagol (OSV), ktory jest rědky v prirodnih jezykah. Zanimliva črta Teonahta jest to, že konec rěčenja jest město najvěčšego naglaska, poněže to, čto jest spomenuto poslědnje, jest najvyše v umu.{{Treba izvor|date=mart 2013}} Jezyk imaje &quot;Zakon odlučenja&quot;, črěz koje sufiksy mogut byti prěměščene k početkam slov za naglas i daže byti pripojene k drugym slovam, kako napr. zaměnicam.{{Treba izvor|date=mart 2013}}

Teonaht često se cituje kako priměr žanra v statjah o světu amaterskogo [[Konlanger|konlangovanja]] hostovanogo na internetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rochester.edu/College/ENG/newsletter/conlang.html |title=Stvorjenje privatnyh jezykov na UR |website=www.rochester.edu |access-date=12 januara 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060626235245/http://www.rochester.edu/College/ENG/newsletter/conlang.html |archive-date=26 junija 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.southcoasttoday.com/daily/03-04/03-06-04/c01li475.htm Sprechen sie ELVISH?: 3/ 6/ 2004&lt;!--Bot-generated title--&gt;]{{Mrtva sveza|date=Junij 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2007-aug-24-sci-conlang24-story.html Suvremenni arhitekti Babelona - Los Angeles Times&lt;!--Bot-generated title--&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Conley, Tim i Stephen Cain (2006). ''Enciklopedija vymysljenyh i fantastičnyh jezykov'', str. xxv&lt;/ref&gt;

V maju 2019 g. [[Washington Post]] podělil se audiom, kde Caves pojut v Teonahtu.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.washingtonpost.com/podcasts/story-audio/sarah-higley-a-university-of-rochester-professor-sings-in-teonaht-the-language-she-invented/| title = Sarah Higley, profesorka na Universitetu Ročestera, pojut v Teonahtu, jezyku, ktory ona stvorila. - The Washington Post| newspaper = [[The Washington Post]]}}&lt;/ref&gt;

== Priměčanja ==
&lt;references/&gt;

== Iztočniky ==
*[https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1126975 Intervju s Sally Caves na NPR]

== Vněšnje linky ==
*[http://www.concavities.org Stranica Teonaht Sally Caves]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětni jezyky]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky vvědene v 1962 g.]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky]]</text>
      <sha1>f9s2ycv0ythz3m9rasqcwpppv1j040e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45434</id>
      <parentid>45433</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:20:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45434</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3224" sha1="lazqcvqthskzbn0u5an7xv2igzdwh2h" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
|name=Teonaht
|creator=[[Sally Caves]]
|created=1962
|setting=[[Fantastika|Fantastičny]] svět Teonimov
|fam2=[[Umětne jezyky|umětny jezyk]]
|fam3=[[Fikcijne jezyky|vymysljeny jezyk]]
|posteriori=osnovany na [[Indoevropske jezyky|indoevropskyh jezykah]]: [[Romanske jezyky|romanskyh]], [[Germanske jezyky|germanskyh]] i [[Keltske jezyky|keltskyh]]
|iso3=nema
|glotto=nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-teonaht]
}}

'''Teonaht''' {{IPAc-en|ˈ|t|eɪ|.|oʊ|n|ɑː|θ}} jest [[konstruirovany jezyk|konstruirovany jezyk]], ktory od 1962 g. razviva pisateljnica [[Naučna fantastika|naucnofantastičnyh]] děl i profesorka anglijskogo jezyka na Universitetu Ročestera (University of Rochester), Sarah Higley, pod psevdonimom [[Sally Caves]]. On govori se v fantastičnom světu '''Teonimov''', rasy [[Polidaktilija|polidaktiličnyh]] ljudij, ktori imajut kulturnu historiju poklonjenja božstvam v obliku kotov.{{Treba izvor|date=mart 2013}}

Teonaht koristaje poredok slov objekt–subjekt–glagol (OSV), ktory jest rědky v prirodnih jezykah. Zanimliva črta Teonahta jest to, že konec rěčenja jest město najvěčšego naglaska, poněže to, čto jest spomenuto poslědnje, jest najvyše v umu.{{Treba izvor|date=mart 2013}} Jezyk imaje &quot;Zakon odlučenja&quot;, črěz koje sufiksy mogut byti prěměščene k početkam slov za naglas i daže byti pripojene k drugym slovam, kako napr. zaměnicam.{{Treba izvor|date=mart 2013}}

Teonaht često se cituje kako priměr žanra v statjah o světu amaterskogo [[Konlanger|konlangovanja]] hostovanogo na internetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rochester.edu/College/ENG/newsletter/conlang.html |title=Stvorjenje privatnyh jezykov na UR |website=www.rochester.edu |access-date=12 januara 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060626235245/http://www.rochester.edu/College/ENG/newsletter/conlang.html |archive-date=26 junija 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.southcoasttoday.com/daily/03-04/03-06-04/c01li475.htm Sprechen sie ELVISH?: 3/ 6/ 2004&lt;!--Bot-generated title--&gt;]{{Mrtva sveza|date=Junij 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2007-aug-24-sci-conlang24-story.html Suvremenni arhitekti Babelona - Los Angeles Times&lt;!--Bot-generated title--&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Conley, Tim i Stephen Cain (2006). ''Enciklopedija vymysljenyh i fantastičnyh jezykov'', str. xxv&lt;/ref&gt;

V maju 2019 g. [[Washington Post]] podělil se audiom, kde Caves pojut v Teonahtu.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.washingtonpost.com/podcasts/story-audio/sarah-higley-a-university-of-rochester-professor-sings-in-teonaht-the-language-she-invented/| title = Sarah Higley, profesorka na Universitetu Ročestera, pojut v Teonahtu, jezyku, ktory ona stvorila. - The Washington Post| newspaper = [[The Washington Post]]}}&lt;/ref&gt;

== Priměčanja ==
&lt;references/&gt;

== Iztočniky ==
*[https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1126975 Intervju s Sally Caves na NPR]

== Vněšnje linky ==
*[http://www.concavities.org Stranica Teonaht Sally Caves]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětni jezyky]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky vvědene v 1962 g.]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky]]</text>
      <sha1>lazqcvqthskzbn0u5an7xv2igzdwh2h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nadsat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6030</id>
    <revision>
      <id>45437</id>
      <timestamp>2026-08-10T23:26:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Short description|Izměščeny jezyk v romanu &quot;Zavodno pomeranc&quot;}} {{Kartka jezyk | name = Nadsat | familycolor = | fam1 = [[Konstruirovany jezyk|Konstruirovane jezyky]] | fam2 = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]] | fam3 = [[Izměščeny jezyk|Izměščene jezyky]] | creator = [[Entoni Bardžes]] | created = 1962 | setting = ''Zavodno pomeranc'' (roman i film) | script = [[Latinica]] | iso3 = nema | glotto = nema |ietf = [https://www.kreativekorp.com/...»</comment>
      <origin>45437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12428" sha1="73wtdrp6klcm1tqzf1coy55w162acgh" xml:space="preserve">{{Short description|Izměščeny jezyk v romanu &quot;Zavodno pomeranc&quot;}}
{{Kartka jezyk
| name = Nadsat
| familycolor =
| fam1 = [[Konstruirovany jezyk|Konstruirovane jezyky]]
| fam2 = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| fam3 = [[Izměščeny jezyk|Izměščene jezyky]]
| creator = [[Entoni Bardžes]]
| created = 1962
| setting = ''Zavodno pomeranc'' (roman i film)
| script = [[Latinica]]
| iso3 = nema
| glotto = nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-nadsat]
}}

'''Nadsat''' jest izmyšljenny [[registr (sociolingvistika)|registr]] ili [[žargon]], koristany členami tinedžerskyh band v distopijnom romanu ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodno pomeranc]]'' Entonija Bardžesa. Bardžes byl [[Lingvistika|lingvist]] i on koristal tutu osnovu, da by izobrazil svoje postavy kako govoreče formoju [[Russky jezyk|russkogo]]-vlivnutogo [[Anglijsky jezyk|anglijskogo jezyka]].&lt;ref&gt;Anthony Burgess, ''Language Made Plain'' i ''A Mouthful of Air''.&lt;/ref&gt; Nazva proizhodi od [[Russky jezyk|russkogo]] sufiksa, ekvivalenta anglijskogo ''-teen'' kako v ''thirteen'' (trinadset) ({{Lang|ru|-надцать}}, {{Lang|ru-latn|-nad·tsat}}). Nadsat takože byl koristany v filmovoj adaptaciji knjigy od [[Stanli Kubrik|Stanlija Kubrika]].

{{Quote box|width=30%|align=right|quote=&lt;div style=&quot;text-align:left;&quot;&gt;
&quot;Zabavno,&quot; rekl doktor Brodsky, kakoby ulybajuči se, &quot;dialekt plemena. Znaješ li něčto o jego proishodženju, Branom?&quot; &quot;Čudne kusky [[Cockney rhyming slang|starogo rymovanogo žargona]],&quot; rekl doktor Branom&amp;nbsp;... &quot;Malo [[Cigansky jezyk|ciganskogo govora]] takože. Ale bolješčestvo korenjev jest [[Slovjanske jezyky|slovjansko]]. Propaganda. Podsvědomo proniknutje.&quot;&lt;/div&gt;|source=Doktori Brodsky i Branom, ''Zavodno pomeranc'', strana 114.}}

== Opisanje ==
Nadsat jest način govora, koristany ''nadsatami'', členami [[Mladečska podkultura|mladečskoj podkultury]] v romanu ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodno pomeranc]]''. Narator i protagonist knjigy, [[Aleks (Zavodno pomeranc)|Aleks]], koristaje jego v [[Gramatično lice|prvoj osobi]], da by rěknul historiju čitatelju. On takože koristaje jego dlja komunikacije s drugymi postavami v romanu, napriměr s jego ''&lt;abbr title=&quot;blizki prijatelji&quot;&gt;droogami&lt;/abbr&gt;'', roditeljami, žrtvami i vsakymi avtoritetami, s ktorymi on pride v kontakt. Aleks uměje govoriti standardnym anglijskom, kogda hoče. To ne jest pisanny jezyk: osěćanje, ktoro čitatelji imajut, jest,že to jest transkripcija [[Narodny govor|narodnogo govora]].

Nadsat jest anglijsky s něktorymi pozajčenymi slovami iz [[Russky jezyk|russkogo]]. On takože sodrživaje vlivy od [[Cockney rhyming slang|koknijskogo rymovanogo žargona]], [[Biblija kralja Džejmsa|Biblije Kralja Džejmsa]], němciny,něktoryh slov nejasnogo proishodženja i něktoryh, ktore Bardžes izumyl. Slovo ''nadsat'' jest sufiks russkyh čislovnikov od 11 do 19 ({{Lang|ru|-надцать}}). Sufiks jest skoro točny lingvističny paralel k anglijskomu ''-teen'' i proizhodi od {{lang|ru|na}}, značeči 'na' i skračenoj formy {{lang|ru|desjat}}, čislo deset. ''Droog'' proizhodi od valijskogo slova {{lang|cy|drwg}}, značeči 'zly', 'neposlušny' ili 'zly', i russkogo slova {{lang|ru|drug}}, značeči 'blizky prijatelj'.&lt;ref&gt;Eric Partridge, i dr., ''The New Partridge Dictionary of Slang and Unconventional English''; Wiktionary [[wikt:друг#Noun|drug (russky)]]&lt;/ref&gt; Něktore slova sut skoro dětinske igry s anglijskymi slovami, kako {{lang|mis|eggiweg}} ('jajce') i {{lang|mis|appy polly loggy}} ('izvinjenje'), a takože obyčajny anglijsky žargon ''sod'' i ''snuff it''. Slovo ''like'' i vyraz ''the old'' često se koristajut kako [[Zapolnjač (lingvistika)|zapolnjači]] ili [[diskursivny marker]].

Originalny prěvod knjigy Bardžesa na russky jezyk iz 1991 goda rěšil problemu, kako ilustruje Nadsatske slova, koristajuči [[transliteracija|transliterovane]], žargonno anglijske slova v městah, kde Bardžes koristal russke{{spnd}}napriměr, ''droogs'' stali {{lang|ru|фрэнды}} ({{transliteration|ru|frendy}}). Pozajčene anglijske slova s russkoju fleksijeju byli široko koristane v russkom žargonu, osoblivo medžu russkymi [[hipiji|hipijami]] v 1970-h–1980-h lětah. &lt;!-- Od 1990-h lět anglicizmy v russkom sut obyčajne, osoblivo što se tyče kompjuterov i programovanja. --&gt;&lt;!--Budeče prěvody prosto koristali by originalne, neprěvedene Nadsatske termine. --&gt;

== Funkcija ==
Bardžes byl [[Poliglotizm|poliglot]], ktory ljubil jezyk vo vsih jego formah.&lt;ref&gt;&quot;[On] ljubil rzsypati poliglotne nejasnosti kako doliny vo vsih jego 50+ romanah i desetkah nebeletrističnyh děl. On mogl veselo skakati od valijskogo k francuzskomu k malajskomu k jidišu v jednom dyhanju.&quot; Henry Kisor, ''[[Chicago Sun-Times]]'' 24 avgusta 1997.&lt;/ref&gt; Odnako on shvatil, že ako by koristal sovrěmenny žargon, roman by velmi bystro stal staromodnym, vděka tomu, kako tinedžersky jezyk postojanno se měnja. Zato on byl prinudženy izumiti svoj vlastny slovnik i postaviti knjigu v izmyšljenom budesčem. Pozdněje Bardžes ukazal, že ironično,něktore Nadsatske slova v knjigě byli prisvojeny amerikanskymi tinedžerami, &quot;i tako odsunuli [jego] budesče v otkidatelnu prošlost.&quot;&lt;ref&gt;Anthony Burgess, 'Teenspeech', v Anthony Burgess, ''Homage to Qwert Yuiop'' London (Century Hutchinson) 1986, strana 180.&lt;/ref&gt; Jego koristanje Nadsata bylo pragmatično; on trěboval, da by jego narator iměl jedinstveny glas, ktory by ostal bezvěkovy, pri tom podkrepljajuči Aleksovo ravnodušje k normam jego obsčestva i sugerujuči, že mladečska podkultura jest nezavisna od ostatka obsčestva. V ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodnom pomerancu]]'', isledovatelji Aleksa opisujut iztočnik jego [[žargon]]a kako &quot;[[Podsvědomo podraznjenje|podsvědomo]] proniknutje&quot;.

== Russke vlivy ==
Russke vlivy igrajut najboljšu rolju v Nadsatu. Bolješčestvo tych russkovo-vlivnutyh slov sut nemnogo anglicizovane pozajčene slova, ktore često shranjajut originalno russko proiznosženje.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;&gt;{{cite book |last=Oks |first=Marina |title=Textual intricacies: essays on structure and intertextuality in nineteenth and twentieth century fiction in English |year=2009 |publisher=Trier: Wiss. Verl. Trier |pages=37–56 |author2=Christiane Bimberg |chapter=The Rebus of &quot;Nadsat,&quot; or, A Key To A Clockwork Orange }}&lt;/ref&gt; Jedin priměr jest russko slovo {{lang|ru-latn|ljudi}}, ktoro je anglicizovano v {{lang|mis|lewdies}}, značeči 'ljudi'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;&gt;{{cite journal |last=Jackson |first=Kevin |title=Real Horrorshow: A Short Lexicon Of Nadsat |journal=Sight and Sound |year=1999 |issue=9 |pages=24–27 }}&lt;/ref&gt; Drugo russko slovo jest {{lang|ru-latn|babuška}}, ktoro je anglicizovano v {{lang|mis|baboochka}}, značeči 'baba', 'stara žena'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt; Něktore anglicizovane slova sut skračene, napriměr {{lang|mis|pony}} od {{lang|ru-latn|ponimatj}}, 'razuměti', ili inače skračene, napriměr {{lang|mis|veck}} od {{lang|ru-latn|čelověk}}, 'člověk, muž', hoti anglicizovano slovo {{lang|mis|chelloveck}} takože jest koristano v knjigě.

Dalšim srědstvom konstruktovaje Nadsatskyh slov jest koristanje homofonov (znanyh kako [[narodna etimologija]]). Napriměr, jedin Nadsatsky termin, ktory može se viděti kako anglijsky slovosazd, {{lang|mis|horrorshow}}, v dějstvitelnosti proizhodi od russkogo slova za 'dobry'; {{lang|ru-latn|horošo}}, ktoro zvuči podobno k {{lang|mis|horrorshow}}.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;&gt;{{cite journal |last=Evans |first=Robert O. |title=Nadsat: The Argot and its Implications in Anthony Burgess' 'A Clockwork Orange' |journal=Journal of Modern Literature |year=1971 |issue=1 |pages=406–410 }}&lt;/ref&gt; V tutom istom mněnju mnoge russke pozajčene slova stajut anglijsko-russkym hibridom, s russkym proishodženjem i anglijskym pravopisom i proiznosženjem.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;&gt;{{cite book|last=Watts|first=Selnon|title=Understanding Nadsat Talk in Anthony Burgess' a Clockwork Orange |year=2007 }}&lt;/ref&gt; Dalši priměr jest russko slovo za 'glavu', {{lang|ru-latn|golova}}, ktoro zvuči podobno k ''Gulliver'' znanoj iz ''[[Putovanja Gullivera|Putovaje Gullivera]]''; {{lang|mis|Gulliver}} stal Nadsatsky vyraz za koncept 'glava'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;/&gt;

Mnoge pozajčene slova Bardžesa, kako {{lang|mis|devotchka}} ('děvča') i {{lang|mis|droog}} ('prijatelj'), shranjajut kako svoj relativny pravopis, tak i značenje v tečenje prěvoda.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;/&gt;

== Druge vlivy ==
Dodatne slova byli pozajčene iz inyh jezykov: Hotel (možet byti saudovski) byl nazvany 'Al Idayyin', arabsko-zvučeči variant na hotelsku mrěžu &quot;Holiday Inn&quot;, pri tom takože aludujuči na ime [[Aladin]].

== Izvedenje slov putem obyčajnyh tehnik ==
Anglijsky žargon Nadsata jest skonstruovany s obyčajnymi tehnikami stvorjanja jezyka. Něktore slova sut směšane, ine skračene ili složene.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;/&gt; V Nadsatskom jezyku 'pristup směha' staje {{lang|mis|guff}} (skračena verzija ''guffawing''); 'majsterska ključ' staje {{lang|mis|polyclef}} ('mnogo ključev'); i 'državna tyurma' je směšana v {{lang|mis|staja}}, ktoro ima dvojno značenje {{lang|mis|stager}}, takože da jego uzniki tamo dostali se činom korupcije, kako odplata od državy, interpretacija, ktoro by gladko podhodila k syžetu. Mnoge obyčajne anglijske žargonny slova sut prosto skračene. ''Cancer stick'' (rakova palica), ktoro jest (ili bylo) obyčajny anglijsky žargonny vyraz za cigareto, je skračeno do {{lang|mis|cancer}}.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;/&gt;

== Rymovanny žargon ==
Nadsat sodrživaje [[Cockney rhyming slang|koknijsky rymovanny žargon]].
; {{lang|mis|Charlie}} {{translation|{{gloss|kapelan}}}}: Priimek [[Charlie Chaplin|Čarlija Čaplina]] jest homofon k ''chaplain''. V tradiciji rymovannogo žargona, sama ryma je odrinuta, ostavjajuči {{lang|mis|Charlie}}.&lt;ref name=&quot;clockwork slang&quot;&gt;{{cite book |last=Arnott |first=Luke |title=The Slang of A Clockwork Orange |year=2009 |url=https://suite.io/luke-arnott/1wsx20r |access-date=24 June 2015}}&lt;/ref&gt;{{better source needed|date=May 2013}}
; {{lang|mis|Cutter}} {{translation|{{gloss|penezy}}}}: {{lang|mis|Cutter}} rymuje se s ''bread and butter'' (hlib i maslo), naměrno izměna ''bread and honey'' 'penezy'.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;/&gt;
; {{lang|mis|Pretty polly}}  {{translation|{{gloss|penezy}}}}: {{wikt-lang|en-gb|lolly|Lolly}} jest anglijsky žargon za 'penezy'. Anglijska narodna pesnja &quot;[[Pretty Polly (ballad)|Pretty Polly]]&quot; rymuje se s ''lolly'', zato v tradiciji rymovannogo žargona, Bardžes koristaje jego kako sinonim.&lt;ref name=&quot;clockwork slang&quot;/&gt;{{better source needed|date=May 2013}}
; {{lang|mis|Hound-and-horny}} {{translation|{{gloss|banalny}}}}
; {{lang|mis|Twenty to one}} {{translation|{{gloss|zabava}}}}: [[N.B.]] Tinedžerski huligani v romanu koristajut ''zabava'' kako kod za 'banditsko nasilje'.{{Citation needed|date=June 2020}}

== Vidi takože ==
* [[Runglish]]
* [[Newspeak]]
* [[Verlan]]
* [[Polari]]
* [[wikt:Appendix:A Clockwork Orange|Spisok nadsatskyh slov]]
* [[Spisok izmyšljenyh jezykov|Spisok izmyščenyh jezykov]]

==Referencije==
{{Reflist|40em}}

== Obiteljna bibliografija ==
* Aggeler, Geoffrey. &quot;Pelagius and Augustine in the novels of Anthony Burgess&quot;. ''English Studies'' '''55''' (1974): 43–55. {{doi|10.1080/00138387408597602}}.
* Burgess, Anthony (1990). ''You've Had Your Time: Being the Second Part of the Confessions of Anthony Burgess''. New York: Grove Weidenfeld. {{ISBN|978-0-8021-1405-1}}. {{oclc|806307724}}.
* Gladsky, Rita K. &quot;Schema Theory and Literary Texts: Anthony Burgess' ''Nadsat''{{-&quot;}}. ''Language Quarterly'' '''30''':1–2 (Winter–Spring 1992): 39–46.
* {{cite journal |last1=Saragi |first1=T. |last2=Nation |first2=I. S. Paul |last3=Meister |first3=G. F. |title=Vocabulary Learning and Reading |journal=System |volume=6 |year=1978 |issue=2 |pages=72–78 |doi=10.1016/0346-251X(78)90027-1 }}

==Vněšnje linky==
{{wiktionary|Nadsat|Appendix:A Clockwork Orange}}

{{Zavodno pomeranc}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Zavodno pomeranc]]
[[Kategorija:Anglijsko-bazovane žargony]]
[[Kategorija:Russky žargon]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky iz 1962 goda]]</text>
      <sha1>73wtdrp6klcm1tqzf1coy55w162acgh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45438</id>
      <parentid>45437</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T23:26:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12359" sha1="7xvdkvyciqdf5xuwt9tmx326ziwthyn" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Nadsat
| familycolor =
| fam1 = [[Konstruirovany jezyk|Konstruirovane jezyky]]
| fam2 = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| fam3 = [[Izměščeny jezyk|Izměščene jezyky]]
| creator = [[Entoni Bardžes]]
| created = 1962
| setting = ''Zavodno pomeranc'' (roman i film)
| script = [[Latinica]]
| iso3 = nema
| glotto = nema
|ietf = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-nadsat]
}}

'''Nadsat''' jest izmyšljenny [[registr (sociolingvistika)|registr]] ili [[žargon]], koristany členami tinedžerskyh band v distopijnom romanu ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodno pomeranc]]'' Entonija Bardžesa. Bardžes byl [[Lingvistika|lingvist]] i on koristal tutu osnovu, da by izobrazil svoje postavy kako govoreče formoju [[Russky jezyk|russkogo]]-vlivnutogo [[Anglijsky jezyk|anglijskogo jezyka]].&lt;ref&gt;Anthony Burgess, ''Language Made Plain'' i ''A Mouthful of Air''.&lt;/ref&gt; Nazva proizhodi od [[Russky jezyk|russkogo]] sufiksa, ekvivalenta anglijskogo ''-teen'' kako v ''thirteen'' (trinadset) ({{Lang|ru|-надцать}}, {{Lang|ru-latn|-nad·tsat}}). Nadsat takože byl koristany v filmovoj adaptaciji knjigy od [[Stanli Kubrik|Stanlija Kubrika]].

{{Quote box|width=30%|align=right|quote=&lt;div style=&quot;text-align:left;&quot;&gt;
&quot;Zabavno,&quot; rekl doktor Brodsky, kakoby ulybajuči se, &quot;dialekt plemena. Znaješ li něčto o jego proishodženju, Branom?&quot; &quot;Čudne kusky [[Cockney rhyming slang|starogo rymovanogo žargona]],&quot; rekl doktor Branom&amp;nbsp;... &quot;Malo [[Cigansky jezyk|ciganskogo govora]] takože. Ale bolješčestvo korenjev jest [[Slovjanske jezyky|slovjansko]]. Propaganda. Podsvědomo proniknutje.&quot;&lt;/div&gt;|source=Doktori Brodsky i Branom, ''Zavodno pomeranc'', strana 114.}}

== Opisanje ==
Nadsat jest način govora, koristany ''nadsatami'', členami [[Mladečska podkultura|mladečskoj podkultury]] v romanu ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodno pomeranc]]''. Narator i protagonist knjigy, [[Aleks (Zavodno pomeranc)|Aleks]], koristaje jego v [[Gramatično lice|prvoj osobi]], da by rěknul historiju čitatelju. On takože koristaje jego dlja komunikacije s drugymi postavami v romanu, napriměr s jego ''&lt;abbr title=&quot;blizki prijatelji&quot;&gt;droogami&lt;/abbr&gt;'', roditeljami, žrtvami i vsakymi avtoritetami, s ktorymi on pride v kontakt. Aleks uměje govoriti standardnym anglijskom, kogda hoče. To ne jest pisanny jezyk: osěćanje, ktoro čitatelji imajut, jest,že to jest transkripcija [[Narodny govor|narodnogo govora]].

Nadsat jest anglijsky s něktorymi pozajčenymi slovami iz [[Russky jezyk|russkogo]]. On takože sodrživaje vlivy od [[Cockney rhyming slang|koknijskogo rymovanogo žargona]], [[Biblija kralja Džejmsa|Biblije Kralja Džejmsa]], němciny,něktoryh slov nejasnogo proishodženja i něktoryh, ktore Bardžes izumyl. Slovo ''nadsat'' jest sufiks russkyh čislovnikov od 11 do 19 ({{Lang|ru|-надцать}}). Sufiks jest skoro točny lingvističny paralel k anglijskomu ''-teen'' i proizhodi od {{lang|ru|na}}, značeči 'na' i skračenoj formy {{lang|ru|desjat}}, čislo deset. ''Droog'' proizhodi od valijskogo slova {{lang|cy|drwg}}, značeči 'zly', 'neposlušny' ili 'zly', i russkogo slova {{lang|ru|drug}}, značeči 'blizky prijatelj'.&lt;ref&gt;Eric Partridge, i dr., ''The New Partridge Dictionary of Slang and Unconventional English''; Wiktionary [[wikt:друг#Noun|drug (russky)]]&lt;/ref&gt; Něktore slova sut skoro dětinske igry s anglijskymi slovami, kako {{lang|mis|eggiweg}} ('jajce') i {{lang|mis|appy polly loggy}} ('izvinjenje'), a takože obyčajny anglijsky žargon ''sod'' i ''snuff it''. Slovo ''like'' i vyraz ''the old'' često se koristajut kako [[Zapolnjač (lingvistika)|zapolnjači]] ili [[diskursivny marker]].

Originalny prěvod knjigy Bardžesa na russky jezyk iz 1991 goda rěšil problemu, kako ilustruje Nadsatske slova, koristajuči [[transliteracija|transliterovane]], žargonno anglijske slova v městah, kde Bardžes koristal russke{{spnd}}napriměr, ''droogs'' stali {{lang|ru|фрэнды}} ({{transliteration|ru|frendy}}). Pozajčene anglijske slova s russkoju fleksijeju byli široko koristane v russkom žargonu, osoblivo medžu russkymi [[hipiji|hipijami]] v 1970-h–1980-h lětah. &lt;!-- Od 1990-h lět anglicizmy v russkom sut obyčajne, osoblivo što se tyče kompjuterov i programovanja. --&gt;&lt;!--Budeče prěvody prosto koristali by originalne, neprěvedene Nadsatske termine. --&gt;

== Funkcija ==
Bardžes byl [[Poliglotizm|poliglot]], ktory ljubil jezyk vo vsih jego formah.&lt;ref&gt;&quot;[On] ljubil rzsypati poliglotne nejasnosti kako doliny vo vsih jego 50+ romanah i desetkah nebeletrističnyh děl. On mogl veselo skakati od valijskogo k francuzskomu k malajskomu k jidišu v jednom dyhanju.&quot; Henry Kisor, ''[[Chicago Sun-Times]]'' 24 avgusta 1997.&lt;/ref&gt; Odnako on shvatil, že ako by koristal sovrěmenny žargon, roman by velmi bystro stal staromodnym, vděka tomu, kako tinedžersky jezyk postojanno se měnja. Zato on byl prinudženy izumiti svoj vlastny slovnik i postaviti knjigu v izmyšljenom budesčem. Pozdněje Bardžes ukazal, že ironično,něktore Nadsatske slova v knjigě byli prisvojeny amerikanskymi tinedžerami, &quot;i tako odsunuli [jego] budesče v otkidatelnu prošlost.&quot;&lt;ref&gt;Anthony Burgess, 'Teenspeech', v Anthony Burgess, ''Homage to Qwert Yuiop'' London (Century Hutchinson) 1986, strana 180.&lt;/ref&gt; Jego koristanje Nadsata bylo pragmatično; on trěboval, da by jego narator iměl jedinstveny glas, ktory by ostal bezvěkovy, pri tom podkrepljajuči Aleksovo ravnodušje k normam jego obsčestva i sugerujuči, že mladečska podkultura jest nezavisna od ostatka obsčestva. V ''[[Zavodno pomeranc (roman)|Zavodnom pomerancu]]'', isledovatelji Aleksa opisujut iztočnik jego [[žargon]]a kako &quot;[[Podsvědomo podraznjenje|podsvědomo]] proniknutje&quot;.

== Russke vlivy ==
Russke vlivy igrajut najboljšu rolju v Nadsatu. Bolješčestvo tych russkovo-vlivnutyh slov sut nemnogo anglicizovane pozajčene slova, ktore često shranjajut originalno russko proiznosženje.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;&gt;{{cite book |last=Oks |first=Marina |title=Textual intricacies: essays on structure and intertextuality in nineteenth and twentieth century fiction in English |year=2009 |publisher=Trier: Wiss. Verl. Trier |pages=37–56 |author2=Christiane Bimberg |chapter=The Rebus of &quot;Nadsat,&quot; or, A Key To A Clockwork Orange }}&lt;/ref&gt; Jedin priměr jest russko slovo {{lang|ru-latn|ljudi}}, ktoro je anglicizovano v {{lang|mis|lewdies}}, značeči 'ljudi'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;&gt;{{cite journal |last=Jackson |first=Kevin |title=Real Horrorshow: A Short Lexicon Of Nadsat |journal=Sight and Sound |year=1999 |issue=9 |pages=24–27 }}&lt;/ref&gt; Drugo russko slovo jest {{lang|ru-latn|babuška}}, ktoro je anglicizovano v {{lang|mis|baboochka}}, značeči 'baba', 'stara žena'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt; Něktore anglicizovane slova sut skračene, napriměr {{lang|mis|pony}} od {{lang|ru-latn|ponimatj}}, 'razuměti', ili inače skračene, napriměr {{lang|mis|veck}} od {{lang|ru-latn|čelověk}}, 'člověk, muž', hoti anglicizovano slovo {{lang|mis|chelloveck}} takože jest koristano v knjigě.

Dalšim srědstvom konstruktovaje Nadsatskyh slov jest koristanje homofonov (znanyh kako [[narodna etimologija]]). Napriměr, jedin Nadsatsky termin, ktory može se viděti kako anglijsky slovosazd, {{lang|mis|horrorshow}}, v dějstvitelnosti proizhodi od russkogo slova za 'dobry'; {{lang|ru-latn|horošo}}, ktoro zvuči podobno k {{lang|mis|horrorshow}}.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;&gt;{{cite journal |last=Evans |first=Robert O. |title=Nadsat: The Argot and its Implications in Anthony Burgess' 'A Clockwork Orange' |journal=Journal of Modern Literature |year=1971 |issue=1 |pages=406–410 }}&lt;/ref&gt; V tutom istom mněnju mnoge russke pozajčene slova stajut anglijsko-russkym hibridom, s russkym proishodženjem i anglijskym pravopisom i proiznosženjem.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;&gt;{{cite book|last=Watts|first=Selnon|title=Understanding Nadsat Talk in Anthony Burgess' a Clockwork Orange |year=2007 }}&lt;/ref&gt; Dalši priměr jest russko slovo za 'glavu', {{lang|ru-latn|golova}}, ktoro zvuči podobno k ''Gulliver'' znanoj iz ''[[Putovanja Gullivera|Putovaje Gullivera]]''; {{lang|mis|Gulliver}} stal Nadsatsky vyraz za koncept 'glava'.&lt;ref name=&quot;real horrorshow&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;/&gt;

Mnoge pozajčene slova Bardžesa, kako {{lang|mis|devotchka}} ('děvča') i {{lang|mis|droog}} ('prijatelj'), shranjajut kako svoj relativny pravopis, tak i značenje v tečenje prěvoda.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;/&gt;

== Druge vlivy ==
Dodatne slova byli pozajčene iz inyh jezykov: Hotel (možet byti saudovski) byl nazvany 'Al Idayyin', arabsko-zvučeči variant na hotelsku mrěžu &quot;Holiday Inn&quot;, pri tom takože aludujuči na ime [[Aladin]].

== Izvedenje slov putem obyčajnyh tehnik ==
Anglijsky žargon Nadsata jest skonstruovany s obyčajnymi tehnikami stvorjanja jezyka. Něktore slova sut směšane, ine skračene ili složene.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;/&gt; V Nadsatskom jezyku 'pristup směha' staje {{lang|mis|guff}} (skračena verzija ''guffawing''); 'majsterska ključ' staje {{lang|mis|polyclef}} ('mnogo ključev'); i 'državna tyurma' je směšana v {{lang|mis|staja}}, ktoro ima dvojno značenje {{lang|mis|stager}}, takože da jego uzniki tamo dostali se činom korupcije, kako odplata od državy, interpretacija, ktoro by gladko podhodila k syžetu. Mnoge obyčajne anglijske žargonny slova sut prosto skračene. ''Cancer stick'' (rakova palica), ktoro jest (ili bylo) obyčajny anglijsky žargonny vyraz za cigareto, je skračeno do {{lang|mis|cancer}}.&lt;ref name=&quot;understanding Nadsat talk&quot;/&gt;

== Rymovanny žargon ==
Nadsat sodrživaje [[Cockney rhyming slang|koknijsky rymovanny žargon]].
; {{lang|mis|Charlie}} {{translation|{{gloss|kapelan}}}}: Priimek [[Charlie Chaplin|Čarlija Čaplina]] jest homofon k ''chaplain''. V tradiciji rymovannogo žargona, sama ryma je odrinuta, ostavjajuči {{lang|mis|Charlie}}.&lt;ref name=&quot;clockwork slang&quot;&gt;{{cite book |last=Arnott |first=Luke |title=The Slang of A Clockwork Orange |year=2009 |url=https://suite.io/luke-arnott/1wsx20r |access-date=24 June 2015}}&lt;/ref&gt;{{better source needed|date=May 2013}}
; {{lang|mis|Cutter}} {{translation|{{gloss|penezy}}}}: {{lang|mis|Cutter}} rymuje se s ''bread and butter'' (hlib i maslo), naměrno izměna ''bread and honey'' 'penezy'.&lt;ref name=&quot;textual intricacies&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;argot implications&quot;/&gt;
; {{lang|mis|Pretty polly}}  {{translation|{{gloss|penezy}}}}: {{wikt-lang|en-gb|lolly|Lolly}} jest anglijsky žargon za 'penezy'. Anglijska narodna pesnja &quot;[[Pretty Polly (ballad)|Pretty Polly]]&quot; rymuje se s ''lolly'', zato v tradiciji rymovannogo žargona, Bardžes koristaje jego kako sinonim.&lt;ref name=&quot;clockwork slang&quot;/&gt;{{better source needed|date=May 2013}}
; {{lang|mis|Hound-and-horny}} {{translation|{{gloss|banalny}}}}
; {{lang|mis|Twenty to one}} {{translation|{{gloss|zabava}}}}: [[N.B.]] Tinedžerski huligani v romanu koristajut ''zabava'' kako kod za 'banditsko nasilje'.{{Citation needed|date=June 2020}}

== Vidi takože ==
* [[Runglish]]
* [[Newspeak]]
* [[Verlan]]
* [[Polari]]
* [[wikt:Appendix:A Clockwork Orange|Spisok nadsatskyh slov]]
* [[Spisok izmyšljenyh jezykov|Spisok izmyščenyh jezykov]]

==Referencije==
{{Reflist|40em}}

== Obiteljna bibliografija ==
* Aggeler, Geoffrey. &quot;Pelagius and Augustine in the novels of Anthony Burgess&quot;. ''English Studies'' '''55''' (1974): 43–55. {{doi|10.1080/00138387408597602}}.
* Burgess, Anthony (1990). ''You've Had Your Time: Being the Second Part of the Confessions of Anthony Burgess''. New York: Grove Weidenfeld. {{ISBN|978-0-8021-1405-1}}. {{oclc|806307724}}.
* Gladsky, Rita K. &quot;Schema Theory and Literary Texts: Anthony Burgess' ''Nadsat''{{-&quot;}}. ''Language Quarterly'' '''30''':1–2 (Winter–Spring 1992): 39–46.
* {{cite journal |last1=Saragi |first1=T. |last2=Nation |first2=I. S. Paul |last3=Meister |first3=G. F. |title=Vocabulary Learning and Reading |journal=System |volume=6 |year=1978 |issue=2 |pages=72–78 |doi=10.1016/0346-251X(78)90027-1 }}

==Vněšnje linky==
{{wiktionary|Nadsat|Appendix:A Clockwork Orange}}

{{Zavodno pomeranc}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Zavodno pomeranc]]
[[Kategorija:Anglijsko-bazovane žargony]]
[[Kategorija:Russky žargon]]
[[Kategorija:Konstruirovane jezyky iz 1962 goda]]</text>
      <sha1>7xvdkvyciqdf5xuwt9tmx326ziwthyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na'vi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6031</id>
    <revision>
      <id>45439</id>
      <timestamp>2026-08-10T23:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}} {{Kartka jezyk | name             = Naʼvi | nativename       = {{lang|art-US|Lìʼfya leNaʼvi}} | image            = Studying the Na’vi dialogs.png | imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami | pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}} | creator          = [[Paul Frommer]] | created          = 2005 | se...»</comment>
      <origin>45439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45530" sha1="p2badr3vj100yiszc2xdnvq17i01n7u" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = {{lang|art-US|Lìʼfya leNaʼvi}}
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikaky'' (v vselennoj filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|art|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{IPAblink|b}} {{IPAblink|d}} {{IPAblink|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{IPAblink|pʼ}} {{IPAblink|tʼ}} {{IPAblink|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{IPA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{IPA link|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{IPA link|u}} ~ {{IPA link|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{IPA link|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{IPA link|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{IPA link|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{IPA link|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{IPA link|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{IPA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{IPA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{IPA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{IPA|[ts]}} i {{IPA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{IPA link|m}} {{grapheme|m}}
| {{IPA link|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{IPA link|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{IPA link|p}} {{grapheme|p}}
| {{IPA link|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{IPA link|k}} {{grapheme|k}}
| {{IPA link|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{IPA link|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{IPA link|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{IPA link|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{IPA link|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{IPA link|f}} {{grapheme|f}}
| {{IPA link|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{IPA link|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{IPA link|v}} {{grapheme|v}}
| {{IPA link|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{IPA link|w}} {{grapheme|w}}
| {{IPA link|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{IPA link|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{IPA link|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{IPA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{IPA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>p2badr3vj100yiszc2xdnvq17i01n7u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45440</id>
      <parentid>45439</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T06:17:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Fonologija i orfografija */</comment>
      <origin>45440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45500" sha1="3wmb8zahulwkhzovl5vza8hian6v7xv" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = {{lang|art-US|Lìʼfya leNaʼvi}}
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikaky'' (v vselennoj filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|art|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{MFA|b}} {{MFA|d}} {{MFA|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{MFA|pʼ}} {{MFA|tʼ}} {{MFA|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{MFA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{MFA link|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{MFA link|u}} ~ {{MFA link|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{MFA link|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{MFA link|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{MFA link|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{MFA link|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{MFA link|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{MFA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{MFA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{MFA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{MFA|[ts]}} i {{MFA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{MFA link|m}} {{grapheme|m}}
| {{MFA link|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{MFA link|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{MFA link|p}} {{grapheme|p}}
| {{MFA link|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{MFA link|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA link|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{MFA link|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{MFA link|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{MFA link|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{MFA link|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{MFA link|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA link|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{MFA link|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA link|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA link|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{MFA link|w}} {{grapheme|w}}
| {{MFA link|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{MFA link|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{MFA link|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{MFA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{MFA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>3wmb8zahulwkhzovl5vza8hian6v7xv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45441</id>
      <parentid>45440</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T06:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samoglasky */</comment>
      <origin>45441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45460" sha1="4ogmu5jawxz3wkyhyrqddb0zpg97hbq" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = {{lang|art-US|Lìʼfya leNaʼvi}}
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikaky'' (v vselennoj filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|art|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{MFA|b}} {{MFA|d}} {{MFA|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{MFA|pʼ}} {{MFA|tʼ}} {{MFA|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{MFA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{MFA|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{MFA|u}} ~ {{MFA|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{MFA|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{MFA|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{MFA|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{MFA|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{MFA|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{MFA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{MFA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{MFA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{MFA|[ts]}} i {{MFA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{MFA link|m}} {{grapheme|m}}
| {{MFA link|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{MFA link|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{MFA link|p}} {{grapheme|p}}
| {{MFA link|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{MFA link|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA link|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{MFA link|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{MFA link|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{MFA link|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{MFA link|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{MFA link|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA link|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{MFA link|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA link|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA link|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{MFA link|w}} {{grapheme|w}}
| {{MFA link|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{MFA link|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{MFA link|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{MFA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{MFA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>4ogmu5jawxz3wkyhyrqddb0zpg97hbq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45442</id>
      <parentid>45441</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T06:19:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Suglasky */</comment>
      <origin>45442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45360" sha1="0a7d3u610phb3gdstdjkq9q646mfhjo" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = {{lang|art-US|Lìʼfya leNaʼvi}}
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikaky'' (v vselennoj filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstrgovany jezyk|Konstrgovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|art|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{MFA|b}} {{MFA|d}} {{MFA|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{MFA|pʼ}} {{MFA|tʼ}} {{MFA|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{MFA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{MFA|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{MFA|u}} ~ {{MFA|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{MFA|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{MFA|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{MFA|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{MFA|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{MFA|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{MFA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{MFA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{MFA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{MFA|[ts]}} i {{MFA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{MFA|m}} {{grapheme|m}}
| {{MFA|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{MFA|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{MFA|p}} {{grapheme|p}}
| {{MFA|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{MFA|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{MFA|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{MFA|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{MFA|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{MFA|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{MFA|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{MFA|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{MFA|w}} {{grapheme|w}}
| {{MFA|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{MFA|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{MFA|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{MFA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{MFA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>0a7d3u610phb3gdstdjkq9q646mfhjo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45443</id>
      <parentid>45442</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T06:55:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45365" sha1="ly8w57btj8pv0na7po5kq5i2gysroc0" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = &lt;center/&gt;{{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikako'' (vo vsesvětu filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{MFA|b}} {{MFA|d}} {{MFA|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{MFA|pʼ}} {{MFA|tʼ}} {{MFA|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{MFA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{MFA|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{MFA|u}} ~ {{MFA|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{MFA|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{MFA|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{MFA|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{MFA|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{MFA|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{MFA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{MFA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{MFA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{MFA|[ts]}} i {{MFA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{MFA|m}} {{grapheme|m}}
| {{MFA|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{MFA|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{MFA|p}} {{grapheme|p}}
| {{MFA|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{MFA|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{MFA|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{MFA|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{MFA|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{MFA|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{MFA|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{MFA|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{MFA|w}} {{grapheme|w}}
| {{MFA|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{MFA|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{MFA|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{MFA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{MFA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>ly8w57btj8pv0na7po5kq5i2gysroc0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45444</id>
      <parentid>45443</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T06:56:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45373" sha1="2giagald1z84aeow82k669dykxsfizs" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = &lt;center&gt;{{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;/center&gt;
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikako'' (vo vsesvětu filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}

&lt;!--

     ZAPOZNANJE ZA REDAKTOROV

  Ta statja je naměnjena, da by dala prěgled togo, čto jezyk ''jest'', kako on byl prijęty široju občinoju, i kako vliv on iměl na svět. Podrobnosti jezyka, hoti i zanimive same po sebě, v tutom času ne imajut nikakogo vliva na prijem jezyka světom, jerže ostajut glavno neobhodovane osobami inymi kromě stvoriteja jezyka. Odnakože, tut materijal byl shranjeny na Vikiknigah, sestrskom projektu Vikipedije, i vyste srdečno zvěstani k prispevku k jegovomu ulěpšeńju s slědujučego URL-a:

             http://en.wikibooks.org/wiki/Na%27vi

  Kogda dodajete materijal k ''toj'' statje v Vikipediji, prosim udbějte se, že on pomagaje ustanoviti, kako jezyk byl obrabotany ili pokryvany drugymi, s referencijami k naděžnym iztočnikam. Prosim, posmětě se na stranicu razgovora statje dlja diskusije, ktoro privezla k toj rěšenji, i ako imate kaky-nebud voprošanja ili komentary. Hvala.

--&gt;
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

{{More citations needed section|date=August 2013}}

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

===Fonologija i orfografija===
Naʼvi ne imaje [[Zvonke plosivne suglasky|zvonkyh plosivnyh suglasok]] kako {{MFA|b}} {{MFA|d}} {{MFA|ɡ}}, ale imaje [[Ejektivna suglaska|ejektivny suglasky]] {{MFA|pʼ}} {{MFA|tʼ}} {{MFA|kʼ}}, ktore pišut se kako ''px, tx, kx.'' On takože imaje [[Slogova suglaska|slogove suglasky]] ''ll'' i ''rr''. Jest sedm samoglasok: ''a ä e i ì o u''&lt;ref&gt;{{Cite web |title=A Na'vi alphabet {{!}} Na'viteri.org |url=https://naviteri.org/2010/08/a-na%e2%80%99vi-alphabet/ |access-date=2026-03-22 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;''. Hoti vsi zvuky byli projektovane, da by byli izgovorlive člověčskymi akterami filma, sut neobyčne [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]], kako {{lang|art-US|fngap}} {{MFA|art-US|fŋap|}} &quot;metal&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.lexpress.to/archives/4560/ &quot;Naʼvi, la langue d'Avatar&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100116032748/http://www.lexpress.to/archives/4560/ |date=2010-01-16 }}, ''L'express,'' 1 December 2009&lt;/ref&gt;

Naʼvijske slogy mogut byti tako prostymi, kako jedina samoglaska, ili tako složene, kako {{lang|art-US|skxawng}} &quot;idiot&quot; ili {{lang|art-US|fngap}} vyšče (oba [[Suglaska|S]]S[[Samoglaska|S]]S).

Izmysljeny jezyk naʼvi na Pandory jest nepisanny. Odnakože, dejstvitelny (studijny) jezyk jest pisany na [[Latinica|latinici]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; dlja akterov filma ''Avatar''. Něktore slova vključajut: {{lang|art-US|zìsìt}} &quot;god&quot;, {{lang|art-US|fpeio}} &quot;obrjadno izpitanje&quot;, {{lang|art-US|’awve}} &quot;prvy&quot; (''’aw'' &quot;jedin&quot;), {{lang|art-US|muiä}} &quot;spravedlivy&quot;, {{lang|art-US|tireaioang}} &quot;duhovna životina&quot;, {{lang|art-US|tskxe}} &quot;kamenj&quot;, {{lang|art-US|kllpxìltu}} &quot;teritorija&quot;, {{lang|art-US|uniltìrantokx}} &quot;avatar&quot; (tělo-snu-hodanja).

====Samoglasky====
Jest sedm monoftongovyh samoglasok:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! !! [[Prědnje samoglasky|prědnje]]!! [[Zadnje samoglasky|zadnje]]
|-
!rowspan=2|[[Vysoke samoglasky|Vysoke]]
| {{MFA|i}} {{grapheme|i}}
| rowspan=2| {{MFA|u}} ~ {{MFA|ʊ}} {{grapheme|u}}
|-
| {{MFA|ɪ}} {{grapheme|ì}}
|-
![[Srědnje samoglasky|Srědnje]]
| {{MFA|ɛ}} {{grapheme|e}}
| {{MFA|o}} {{grapheme|o}}
|-
![[Nizke samoglasky|Nizke]]
| {{MFA|æ}} {{grapheme|ä}}
| {{MFA|a}} {{grapheme|a}}
|}
{{citation needed|date=April 2025}}
Dodatočno sut četyri [[Diftong|diftongy]]: aw [aw], ew [εw], ay [aj], ey [εj], i dve slogove suglasky: ll [l̩] i rr [r̩], ktory glavno vedeut se kako samoglasky.{{citation needed|date=April 2025}}

Obratite pozornost, že ''e'' jest otvorito-srědnje, poka ''o'' jest zatvorjeno-srědnje, i že ne jest ''*oy.'' ''rr'' silno [[Vibrujuči suglaska|vibriraje]], a ''ll'' jest &quot;legky&quot; (prosty), nikogda &quot;temny&quot; ([[Vekularizacija|velarizovany]]) {{MFA|*[ɫ̩]}}. {{citation needed|date=April 2025}}

Te samoglasky mogut [[Hijatus (lingvistika)|pojaviti se v slědovateljnostah]], kako v [[Polinezijsky jezyky|polinezijskyh jezykah]], [[Svahili|svahili]] i [[Japonsky jezyk|japonskom]]. Vsaka samoglaska rahaje se kako slog, takože ''tsaleioae'' imaje šest slogov, {{MFA|[tsa.lɛ.i.o.a.e]}}, a ''meoauniaea'' imaje osm, {{MFA|[mɛ.o.a.u.ni.a.ɛ.a]}}.

Naʼvi ne imaje dolžinu samoglasok ili ton, ale imaje kontrastivny [[Naglaska (fonetika)|naglasku]]: ''túte'' &quot;člověk&quot;, ''tuté'' &quot;žena&quot;. Hoti naglaska možde se preměstevati pri [[Slovtvorba|slovtvorbi]], kako tut, ona ne jest vlivana [[Fleksija|fleksijeju]] (padež na imennikah, vrěme na slovesah itd.). Tako, napriklad, sloveso ''lu'' (&quot;byti&quot;) imaje naglasku na jegovoj jedinoj samoglasce, ''u'', i bez obzira na to, co se drugo dogodi s njim, naglaska ostaje na toj samoglasce: ''lolú'' &quot;byl&quot; (''l{{angle bracket|ol}}u''), ''lolängú'' &quot;byl (fu!)&quot; (''l{{angle bracket|ol}}{{angle bracket|äng}}u''), itd.

====Suglasky====
Jest 20 suglasok. Jestvujut dve latinske transkripcije: jedna, ktoro bolje priblizaje se k idealu jedna bukva na [[Fonem|fonem]], s ''c'' i ''g'' dlja {{MFA|[ts]}} i {{MFA|[ŋ]}} (značeńja, ktore oni imajut veče v Iztučnoj Evropě i Polineziji, sootvetno), i izměnjeńa transkripcija, koristana dlja akterov, s digrafami ''ts'' i ''ng'' dlja tyh zvukov. V obu transkripcijah, [[Ejektivna suglaska|ejektivne suglasky]] sut napisane digrafami s ''x'', konvencija, ktoro, kako se sdaje, nema vněšnjej inspiracije, ale mogla by byti vdahnovena konvencijeju Esperanta [[X-sistemo|pisanja ''x'' kako zamenitelja]] dlja cirkumfleksa.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |
! [[Gubne suglasky|Gubne]]
! [[Alveolarne suglasky|Alveolarne]]
! [[Palatalne suglasky|Palatalne]]
! [[Velarne suglasky|Velarne]]
! [[Glotalne suglasky|Glotalne]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nosove suglasky|Nosove]]
| {{MFA|m}} {{grapheme|m}}
| {{MFA|n}} {{grapheme|n}}
|
| {{MFA|ŋ}} {{grapheme|ng (g)}}
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Plosivne suglasky|Plosivne]]
! {{small|proste}}
| {{MFA|p}} {{grapheme|p}}
| {{MFA|t}} {{grapheme|t}}
|
| {{MFA|k}} {{grapheme|k}}
| {{MFA|ʔ}} {{grapheme|ʼ}}
|-
! {{small|[[Ejektivna suglaska|ejektivne]]}}
| {{MFA|pʼ}} {{grapheme|px}}
| {{MFA|tʼ}} {{grapheme|tx}}
|
| {{MFA|kʼ}} {{grapheme|kx}}
|
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata|Afrikaty]]
|
| {{MFA|ts}} {{grapheme|ts (c)}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativne suglasky|Frikativne]]
! {{small|bezgłasne}}
| {{MFA|f}} {{grapheme|f}}
| {{MFA|s}} {{grapheme|s}}
|
|
| {{MFA|h}} {{grapheme|h}}
|-
! {{small|zvonke}}
| {{MFA|v}} {{grapheme|v}}
| {{MFA|z}} {{grapheme|z}}
|
|
|
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimanty|Aproksimanty]]
! {{small|centralne}}
| {{MFA|w}} {{grapheme|w}}
| {{MFA|ɾ}} {{grapheme|r}}
| {{MFA|j}} {{grapheme|y}}
|
|
|-
! {{small|bočne}}
|
| {{MFA|l}} {{grapheme|l}}
|
|
|
|}

Frikativy i afrikata, ''f v ts s z h'', sut ogranječene na početok sloga; druge mogut pojaviti se na početku ili na koncu (hoti ''w y'' v končnom položenju sut razsmatrane kako česti diftongov, jerže oni pojavjajut se samo kako ''ay ey aw ew'' i mogut byti slědovane drugoj končnoju suglaskoju, kako {{lang|mis|skxawng}} &quot;idiot&quot;). Odnakože, dodatočno k pojavjeńju prěd samoglaskami, ''f ts s'' mogut formovati [[Skupina suglasok|skupiny suglasok]] s koždoju iz neogranječenyh suglasok ([[Plosivne suglasky|plosivami]] i [[Aproksimant|likvidami/plyvami]]), kromě ''’'', čto davaje 39 skupin. Druge slědovateljnosti pojavjajut se črěz granice slogov, tako kako ''Naʼvi'' {{MFA|[naʔ.vi]}} i ''ikran'' {{MFA|[ik.ɾan]}} &quot;banshi&quot;.

Plosivne suglasky ''p t k'' sut [[Tenue (suglaska)|tenuis}}, kako v španskom ili francuzskom. V končnom položenju one imajut [[bez slyšnogo izpusta]], kako v [[Indonezijsky jezyk|indonezijskom]] i drugyh jezykah Jugoiztočnoj Azije, a takože v mnogih dialektah anglijskogo v slovah takoih kako &quot;bat&quot;. ''r'' jest [[Flap suglaska|flap suglaska}}, kako v španskom i indonezijskom; zvuči malo kako ''tt'' ili ''dd'' v amerikanskom izgovoru slov ''latter / ladder''.

====Zvukova izměna====
Plosivne suglasky podlahajut [[Lenicija|leniciji]] poslě něktoryh [[Prefiks|prefiksov]] i [[Prědložnik|prědložnikov]]. Ejektivne suglasky ''px tx kx'' stvajut se odpovědajučimi plosivami ''p t k''; plosivy i afrikata ''p t ts k'' stvajut se odpovědajučimi frikativami ''f s h''; a glotalna zadrčka ''’'' izčezaje polno. Napriklad, forma množiny slova ''po'' &quot;on/ona&quot; jest ''ayfo'' &quot;oni&quot;, s ''p'' oslabjenoju v ''f'' poslě prefiksa ''ay-.'' Tehnično:&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Phonetics and Phonology: 5. Phonetic detail and phonology: Lenition&lt;/ref&gt;
*px (/p'/) → p
*tx (/t'/) → t
*kx (/k'/) → k
*p → f
*t or ts → s
*k → h
*' (/ʔ/) → ∅
Konvencijalna notacija koristaje + dlja oznacžeńja prefiksa, ktory spričinjaje leniciju.&lt;ref&gt;Miller, p.1&lt;/ref&gt;

Lenicija imaje svoje značeńje, kogda prefiks množiny može byti fakultativno izpuščeny. V vyščem priměru, ''ayfo'' može byti skračeno do ''fo''. Podobno, množina {{lang|mis|tsmukan}} &quot;brat&quot; može byti {{lang|mis|smukan}} (iz {{lang|mis|aysmukan}}).

Zatože naʼvi ne dělaje razliku medžu dolgymi i kratkymi samoglaskami,&lt;ref&gt;Annis, § 2.1.4.3&lt;/ref&gt; ako prikladanje afiksa rezultuje v dvěh istyh samoglaskah v rědu, one obyčno skračajut se do jednoj.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.1&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;Note&quot;&gt;See exception with '''-ey-''' in the noun section&lt;/ref&gt; Jestvuje takože něktora nosova asimilacija města.&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.4&lt;/ref&gt; Konkretne afiksy navedene daleje budut izpisyvati svoje varianty. Množe prefiksov kombunujut se medžu soboju, da by formovali male varianty.

===Gramatika===
Naʼvi jest [[Tripartitny jezyk|tripartitny]], glavno afiksijuči [[Aglutinativny jezyk|aglutinativny jezyk]]. On imaje [[Slobodny slovosled|slobodny slovosled]]. Napriklad, anglijsko &quot;I see you&quot; (obyčajno pozdravjeńje v naʼvi) može byti napisano v naʼvi slědujučim obrazom:

: {{lang|mis|Oel ngati kameie}}
: {{lang|mis|Ngati oel kameie}}
: {{lang|mis|Oel kameie ngati}}

Kako rečeńja stvajut se bolje složene, něktore slova, kako pridevniki i negacije, budut musěti ostati v bolje ili menje fiksnoj poziciji v rečeńju, zavisno od togo, što pridevnik ili negacija opisuje.

: &quot;Today is a good day&quot;
: {{lang|mis|Fìtrr lu sìltsana trr}}
: {{lang|mis|Sìltsana trr fìtrr lu}}

V tutom slučaju pridevnik {{lang|mis|sìltsan(a)}} (dobry) budet musěti ostati s imennikom ''trr'' (denj), zato ograńčujuči rečeńje na menje kombinacij pri konstrukciji rečeńja, ale poka on slěduje ili prědhodi imenniku, rečeńje jest dobro. Stavjajuči atributivno ''a'' prěd pridevnikom, pridevnik može byti postavjeny poslě imennika:

: {{lang|mis|Fìtrr lu trr asìltsan}}

==== Imenice ====
{{wikibooks|Na'vi/Nouns}}

Imenice v Naʼvi pokazuju veće razlike po [[gramatičny broj|broju]] nego većina ljudskih językov: pored [[jednina|jednine]] i [[množina|množiny]], one ne tylko imaju posebne [[dvojina|dvojne]] forme za dva predmeta (oči, ruke, ljubovnici, itd.), ktore su občne v ljudskih jezycich (anglijsky ima ostatak v &quot;both&quot;), ale także [[trojina|trojne]] forme za tri predmeta, ktore na Zemji se nalaze tylko s zaimennikami. Rod je tylko povremeno (i opcionalno) označeny.

Prefiks množiny je ''ay+'', dvojiny je ''me+'', trojiny je ''pxe+'', a opća množina je ''ay+''. Vsi triggeruju leniciju (označenu znakami &quot;+&quot; umesto pomišljajev ktore občno označavaju granice prefiksov).&lt;ref&gt;Annis, § 3.1.3&lt;/ref&gt; V imenicah koje podležu leniciji, prefiks množiny może być izostavljen, tako da množina od {{lang|mis|tokx}} &quot;tělo&quot; je ili {{lang|mis|aysokx}} ili tylko {{lang|mis|sokx}}. Takve množiny su znane jako kratke množiny.&lt;ref&gt;Frommer (Language Log), Word Classes and Morphology: 1. Nouns: Number: Short plurals&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|tute → aysute → sute
|člověk {} ljudje {} ljudje|}}

Prefiks '''fra-''' znači &quot;vsaky&quot;.&lt;ref&gt;Annis, § 3.3.4&lt;/ref&gt;

Prefiks '''fì-''' označuje proksimalnu [[deiksa|deiksu]]. Kada je koristany kao množina, postaje '''fay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.1&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|payoang → fìpayoang
|ryba {} {ta ryba}|}}

Prefiks '''tsa-''' označuje distalnu deiksu. Kada je koristany kao množina, postaje '''tsay+'''.&lt;ref&gt;Annis § 3.3.2&lt;/ref&gt; Postoji także prefiks '''fne-''' ktory znači typ, vrstu ili klasu imenice na ktoru je pripojeny. Sufiks '''-o''' označuje imenicu kao neodređenu (tj. &quot;některy&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|eylan → eylano
|prijatelj {} {některy prijatelj}|}}

Sufiks '''-tsyìp''' je koristany kao [[diminutiv|diminutivny]]/ljubazny sufiks.&lt;ref name=&quot;dim&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2010/07/diminutives-conversational-expressions/ |title= Diminutives; Conversational Expressions {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=11 July 2010 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|utral → utraltsyìp
|drevo {} kř|}}

Sufiks '''{{lang|mis|italic=no|-fkeyk}}''' čini da imenica označuje stanje imenice na ktoru je pripojeny.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot;&gt;Miller, Appendix. H&lt;/ref&gt;

[[rod (jezyk)|Mužsky i žensky]] imenice mogu byti razlikovane sufiksom: žensky sufiks '''-e''' i mužsky sufiks '''-an'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.8.1.4&lt;/ref&gt; One nisu obvezne. Ne postoje členy (slova za &quot;a&quot; ili &quot;the&quot;).

{{interlinear|number=ex:
|karyu → karyuan → karyue
|učitelj {} {mužsky učitelj} {} {ženska učiteljica}|}}

Imenice se sklanjaju po [[gramatičny padež|padežu]] v [[tripartitny jezik|tripartitnom]] sistemu, ktory je redak medźu ljudskimi jezycich. V tripartitnom sistemu, postoje odlične forme za objekt klauze, jako v &quot;on kopa &lt;u&gt;lopta&lt;/u&gt;&quot;; agens [[tranzitivnost (gramatička kategorija)|tranzitivne]] klauze ktora ima taky objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; kopa loptu&quot;; i subjekt intranzitivne klauze, ktora nema objekt, jako v &quot;&lt;u&gt;on&lt;/u&gt; běži&quot;. Objekt se označava [[akuzativ|akuzativnym]] sufiksom ''-ti,'' a agens [[ergativ|ergativnym]] sufiksom ''-l'', dok [[intranzitivny padež|intranzitivny subjekt]] nema padežny sufiks.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot;&gt;Annis § 3.1.1&lt;/ref&gt; Koristane takyh padežnyh form ostavlja [[slovored]] Naʼvi pretežno slobodnym.

{{interlinear|number=ex:
|top= oel ngati tse'a
|oe&lt;u&gt;l&lt;/u&gt; nga&lt;u&gt;ti&lt;/u&gt; tse'a
|ja.ERG ty.ACC {viděti}
|Ja vidim tebe}}

[[Dativ|Dativny]] padež je '''-r''' ili '''-ru''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìr''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.
[[Genitiv|Genitivny]] padež je '''-yä''', osim na imenicah koje se končaju na o ili u, gdźe je '''-ä''', ili na imenicah koje se končaju na '''-ia''' ktore postaju '''-iä'''.
[[Topic-comment|Topikalny]] padež je '''-ri''' na imenicah koje se končaju na vokalu, a '''-ìri''' na imenicah koje se končaju na konsonantu.&lt;ref name=&quot;3.1.1&quot; /&gt; ''-ri'' je koristany za uvedenje topiku klauze, i je približno ekvivalentan japanskomu ''wa'' i mnogo manje občnom anglijskom &quot;as for&quot;. On preduzima padež imenice: to jest, kada imenica postaje topikalna, občno na početku klauze, ona uzima sufiks ''-ri'' umesto padežnogo sufiska ktory bi se očekival iz njene gramatične uloge. Na pr., v

{{interlinear|indent=3|glossing=link
|Oe-ri ontu teya l⟨äng⟩u
|Ja-TOP nos plny byti⟨{{gcl|PEJ|pejorativny|Pejorativny}}⟩
|&quot;Moj nos je plny (njegovogo odvratnogo vonja)&quot;, {{lit}} &quot;Što se mene tyče, (moj) nos je plny&quot;}}
: pošto je topik &quot;ja&quot;, subjekt &quot;nos&quot; je povezan s &quot;mnom&quot;: To jest, razuměje se da je &quot;moj nos&quot;. &quot;Nos&quot; sam nije označeny padežom, jer je subjekt intranzitivnogo glagola &quot;byti&quot;. Však, v većini slučajev genitivny marker -yä je koristany za tu svrhu.

Pored padeža, uloga imenice v klauzi może być označena [[adpozicija|adpozicijami]]. Vsaka adpozicija może se pojaviti ili kao [[predlog]] pred imenicom, ili kao [[enklitika|enklitika]] poslě imenice, veći stepen slobode nego anglijsky dozvoljava. Na pr., &quot;s tobom&quot; może być ili ''hu nga'' ili {{lang|mis|ngahu}}. Kada su koristane kao enklitike, one su slične mnogobrojnim padežima koje se nalaze v [[Hungarian language|mađarskom]] i [[Finnish language|finskom]]. Kada su koristane kao predlozi, više na način kako to čini anglijsky, něktore od nih triggeruju leniciju. Jedny od lenirajućih predlogov je ''mì'' &quot;v&quot;, jako v {{lang|mis|mì sokx}} &quot;v těle&quot;. To może prouzročiti neku dvosmyslnost s kratkimi množinami: {{lang|mis|mì sokx}} może też byti skraćeno za {{lang|mis|mì aysokx}} &quot;v tělach&quot;.&lt;ref&gt;Kada je ''mì'' koristano kao enklitika, však, imenica nije lenirana: {{lang|mis|tokxmì}} &quot;v těle&quot;, {{lang|mis|sokxmì}} &quot;v tělach&quot;.&lt;/ref&gt;

Naʼvi zaimenniky kodiraju [[kluzivnost|kluzivnost]]. To jest, postoje razna slova za &quot;my&quot; u zavisnosti od toga da li govornik uključuje svog sagovornika ili ne. Postoje także posebne forme za &quot;nas dvoje&quot; (sa ili bez sagovornika), &quot;nas troje&quot;, itd. One se ne inflektuju za rod; iako je moguće razlikovati &quot;on&quot; od &quot;ona&quot;, razlika je opcionalna. Naʼvi zaimenniky imaju istu deklinaciju kao i vsaka druga imenica. Zaimenniky se sklanjaju za četyri osobe: 1. osoba inkluzivna, 1. osoba ekskluzivna, 2. osoba, i 3. osoba animatna. Većina množinskih form različnyh zaimennikov je stvorena dodavanjem brojevnih prefiksov k jednini.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2&lt;/ref&gt;
! Jednina || Dvojina || Trojina || Množina
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 1. osoba
! ekskluzivna
| rowspan=&quot;2&quot; | oe || moe || pxoe || ayoe
|-
! inkluzivna
| oeng || pxoeng || ayoeng
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba
| nga || menga || pxenga || aynga
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 3. animatna
| po || mefo || pxefo || ayfo/fo
|}

Jednina neživa 3. osoba je '''tsa'u''', pokazny zaimennik. Povratny zaimennik je '''sno''', a neodređeny osobny zaimennik je '''fko'''.&lt;ref&gt;Annis, § 3.2.2.7-9&lt;/ref&gt;

Poštivne forme &quot;ja&quot; i &quot;ty&quot; su ''ohe'' i ''ngenga''. Prisvojne forme uključuju ''ngeyä'' &quot;tvoj&quot; i ''peyä'' &quot;njen/njegov&quot;. &quot;On&quot; i &quot;ona&quot; mogu opcionalno byti razlikovani kao ''poan'' i ''poé''.

Sufiks '''-yu''' pretvara glagol u imenicu činitelja.

{{interlinear|number=ex:
|slele → sleleyu
|{plivati} {} plivač|}}

Prefiks '''tì''', v kombinaciji s infiksom '''-us-''', tvori gerundij.&lt;ref name=&quot;dim&quot; /&gt;

Sufiks '''-{{lang|mis|italic=no|tswo}}''' stvara imenicu koja označuje sposobnost izvršenja glagola.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2012/03/spring-vocabulary-part-2/ |title= Spring Vocabulary, Part 2 {{!}} Naʼviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=31 March 2012 |website=www.naviteri.org |access-date=12 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Gramatičke razlike koje čine imenice su także činjene zaimennikami.

==== Prěvjesniki ====
Naʼvi [[prěvjesnik|prěvjesniki]] se ne inflektuju—to jest, oni se ne složu s imenicom ktoru određuju—i mogu se pojaviti ili pred ili poslě imenice. Oni su označeni sylabom ''a'', ktora je pripojena na stranu najbližu imenici. Na pr., &quot;długa rěka&quot; może być izražena ili jako,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|ngim-a kilvan|długa-{{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}} rěka|&quot;długa rěka&quot;
}}

ili kao,

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan a-ngim|rěka {{gcl|ATTR|atributivny prěvjesnik|Atributivny prěvjesnik}}-długa|&quot;długa rěka&quot;
}}

Slobodny slovored važi za vsa atributiva: Genitivi (prisvojne forme) i [[odnosne klauze|odnosne klauze]] mogu także ili prethoditi ili slědovati imenici ktoru određuju. Poslědnje posebno dozvoljava veliku slobodu izražavanja.

[[Atributivny prěvjesnik|Atributivny]] afiks ''a-'' je koristany tylko kada prěvjesnik određuje imenicu. [[Predikativny prěvjesnik|Predikativny]] prěvjesnici umesto toga uzimaju glagol &quot;byti&quot; ''lu'':

{{interlinear
| indent = 3
| glossing = link|kilvan ngim lu|rěka długa byti|&quot;Rěka je długa&quot;
}}

Naʼvi ima aktivny participijski infiks '''-us-''', i pasivny participijski infiks '''-awn-'''&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.3.3&lt;/ref&gt;

Postoje dva prefiksa koja označavaju sposobnost '''tsuk-''' označuje da subjekt (ergativ) je sposoban izvršiti glagol. Negira se s '''ke-'''. Oni pretvaraju glagol u prěvjesnik.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/03/%E2%80%9Creceptive-ability%E2%80%9D-and-hesitation/ |title= &quot;Receptive Ability&quot; and Hesitation {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=22 March 2009 |website=www.naviteri.org |access-date=11 July 2013 }}&lt;/ref&gt;

Imenice mogu byti pretvorene u prěvjesničke modifikatory s prefiksom '''le-'''. Ako je taky prěvjesnik koristany poslě imenice u pitanju, afiks '''a-''' se občno odbacuje.&lt;ref&gt;Annis, § 3.5.1.1&lt;/ref&gt; Kada je koristany poslě prefiksa '''ke-''' postaju '''kel-'''. Ako '''ke-''' ide pred '''le-''', postaju '''kel-'''.&lt;ref&gt;Annis, § 5.1.2.1-2&lt;/ref&gt;

Naʼvi kopula je glagol '''lu'''. Oni mogu byti povezani s imenicami ili prěvjesniki. Broj je potrebno deklarovati samo jednom v frazi koja uključuje '''lu'''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2011/07/number-in-na%E2%80%99vi/ |title= Number in Naʼvi {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 July 2011 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt; Prěvjesnici povezani s '''lu''' ne moraju imati afiks '''-a-'''. Glagol '''lu''' może także byti koristany v smyslu '''imati'''. V tom slučaju, posjednik uzima dativny sufiks.&lt;ref&gt;Annis, § 6.4.4.3&lt;/ref&gt;
{{interlinear|number=ex:
|top= lu poru tstxo
|lu po&lt;u&gt;ru&lt;/u&gt; tstxo
|{byti} 3SG.DAT ime
|on/ona ima ime}}

==== Glagoly ====
{{wikibooks|Na'vi/Verbs}}

Glagoly se konjuguju po [[gramatično vreme|vremenu]] i [[gramatičny aspekt|aspektu]], ale ne po [[gramatična osoba|osobě]]. To jest, oni bilježe razlike jako &quot;ja jesm, ja był, ja by był&quot;, ale ne jako &quot;ja jesm, my jesmo, on je&quot;. Konjugacija se oslanja isključivo na [[infiks|infikse]], ktore su kao sufiksi ali idu unutar glagola. &quot;Loviti&quot;, na pr., je ''taron'', ale &quot;lovil&quot; je ''t{{angle bracket|ol}}aron'', s infiksom ''{{angle bracket|ol}}''.

Naʼvi glagoly pretežno koriste afikse za izměnu svog značenja. Vsaky afiks ima specifičnu lokaciju. Kada je infiks dodan Naʼvi sylabě, infiks ide poslě početnogo konsonanta ale pred vokalu. Postoje tri pozicije gdźe se infiks dodaje: pre-prva predložna pozicija, ktora ide neposredno pred prvu poziciju, prva pozicija, ktora ide v pretposlědnju sylabu, i druga pozicija, ktora ide v poslědnju sylabu. Ako je glagol jedno-sylabny, vsi tri pozicije idu jedna za drugom. Ako je glagol složen, infiksi idu tylko v glavu.&lt;ref&gt;Annis, § 3.6.1.4.&lt;/ref&gt; Zato što mnogi Naʼvi glagoly imaju dvě sylaby, oni se občno pojavljuju na prvoj i poslědnjoj sylabě. V jedno-sylabnyh slovah kao ''lu'' &quot;byti&quot;, oba se pojavljuju poslě početnogo nastupa, zadržavajući svoj relativny red.

Prvu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za vreme, aspekt, način, ili njihove kombinacije; także se u ovoj poziciji pojavljuju [[participij|participij]], [[povratny glagol|povratny]], i [[kauzativ|kauzativny]] forme, od ktoryh poslědnje dvě mogu ko-egzistirati s infiksom vreme/aspekt/način tako što mu prethode. Vremena su [[prošlo vreme|prošlo]], nedavno prošlo, prezent (neoznačeny), [[buduće vreme|buduće]], i neposredno buduće; aspekti su [[perfektivny aspekt|perfektivny]] (završeny ili sadržany) i [[imperfektivny aspekt|imperfektivny]] (trajny ili ne sadržany). Aspektualne forme se ne nalaze v anglijskom, ali su približno kao razlika izmedźu 'having done' i 'was doing'.

:''taron'' [loviti] &quot;lovi&quot;
:''t{{angle bracket|ìm}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}}}] &quot;upravo lovil&quot;
:''t{{angle bracket|ay}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}] &quot;loviće&quot;
:''t{{angle bracket|er}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|impv}}}}] &quot;lovi (trajno)&quot;
:''t{{angle bracket|ol}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|pfv}}}}] &quot;ulovil&quot;
:''t{{angle bracket|ì{{angle bracket|r}}m}}aron'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec}}{{angle bracket|{{sc|impv}}}}}}] &quot;upravo lovil (trajno)&quot;

Vreme i aspekt ne moraju byti označeni kada se mogu razuměti iz konteksta ili drugdje v rečenici.

Drugu infiksnu poziciju zauzimaju infiksi za [[afekt (lingvistika)|afekt]] (stav govornika, pozitivny ili negativny) i za [[evidencijalnost|evidencijalnost]] (neizvjesnost ili neposredno znanje). Na pr., u pozdravu u sekciji o imenicah, ''Oel ngati kameie'' &quot;Ja Vidim tebe&quot;, glagol ''kame'' &quot;Viděti&quot; je inflektiran pozitivno kao ''kam{{angle bracket|ei}}e'' da bi označil zadovoljstvo koje govornik ima pri susretu s tobom. U slědujućoj rečenici, ''Oeri ontu teya längu'' &quot;Moj nos je plny (njegovogo vonja)&quot;, však, fraza ''teya lu'' &quot;je plny&quot; je inflektirana pejorativno kao ''teya l{{angle bracket|äng}}u'' da bi označila govornikovu odvratnost prema iskustvu. Priměry s oběma infiksnimi pozicijami ispunjenimi:

:''t{{angle bracket|ìrm}}ar{{angle bracket|ei}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|rec.impv}}}}{{angle bracket|{{sc|laud}}}}] &quot;upravo lovil&quot;: Govornik je srećan zbog toga, bilo zbog uspěha ili tylko zbog zadovoljstva lova
:''t{{angle bracket|ay}}ar{{angle bracket|äng}}on'' [loviti{{angle bracket|{{sc|fut}}}}{{angle bracket|{{sc|pej}}}}] &quot;loviće&quot;: Govornik je zabrinut ili dosadjen zbog toga

Kauzativny infiks je '''-eyk-'''. Kada je kauzativny glagol koristany, ergativ postaje dativ, a akuzativ ostaje kao što je.&lt;ref&gt;Annis § 6.1.1.2&lt;/ref&gt; Povratny infiks je '''-äp-'''. Kada je koristany s '''-eyk-''', on vsegda dolazi prvi ('''-äpeyk-''').

Postoje četyri tipa vremenskih infiksov, ktore označavaju prošlo, blisko prošlo, opće, [[bliska budućnost (gramatika)|blisku budućnost]] i buduća vremena, i ktore označavaju opći, imperfektivny i perfektivny aspekt.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3&lt;/ref&gt;

Prvy tip su regularni
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! !! Prošlo !! Blisko prošlo !! Opće !! Bliska budućnost !! Budućnost
! Opće
-am-		-ìm-		-∅-		-ìy-		-ay-
-
! Perfektivny
-alm-		-ìlm-		-ol-		-ìly-		-aly-
-
! Imperfektivny
-arm-		-ìrm-		-er-		-ìry-		-ary-
}
Postoje dva infiksa za buduću namjeru.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.3.1&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Bliska budućnost !! Budućnost
-ìsy-		-asy-
}
Postoje także neki subjunktivni infiksi
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! Prošlo !! Opće !! Budućnost !! Perfektivny !! Imperfektivny
-imv-		-iv-		-iyev- (ili -ìyev)		-ilv-		-irv-
}
Naʼvi ima nekoliko modalnih glagolov, ktore kada se koriste, oni moraju uzeti vremenske afikse, a izměnjeni glagol mora uzeti opći subjunktiv. Subjekt modalnogo glagola uzima intranzitivny padež.&lt;ref&gt;Annis § 6.8.3.1-3&lt;/ref&gt;

{{interlinear|number=ex:
|top= emyu new syuvet ayfol yivom
|emyu new syuvet ayfol y&lt;u&gt;iv&lt;/u&gt;om
|kuhar.INTR hteti hrana.ACC oni.ERG jesti.SBJV
|Kuhar želi da oni jedu hranu}}

Postoje četyri infiksa v 2. poziciji: dva označavaju afekt, dva označavaju sud govornika. Infiks '''-ei-''' označuje da je govornik srećan zbog glagola. Infiks '''-äng-''' označuje da je govornik nesrećan zbog glagola.&lt;ref&gt;Annis § 3.6.4&lt;/ref&gt; Varijanta '''-eiy-''' od '''-ei-''' je koristana iza i, ì, ll, i rr,&lt;ref&gt;Annis, § 2.3.3&lt;/ref&gt; a varijanta '''-eng-''' od '''-äng-''' je koristana iza i.&lt;ref&gt;Annis § 2.3.5.2&lt;/ref&gt;

Infiks '''-ats-''' je koristany za označavanje da je govornik neizvjestan o tačnosti svoje izjave. Postoji także [[honorifik (lingvistika)|poštivny]] infiks '''-uy-'''.&lt;ref name=&quot;MillerH&quot; /&gt;

==== Pitanja ====
{{wikibooks|Na'vi/Questions}}

[[Da-ne pitanja]] se tvore s slovom '''{{lang|mis|italic=no|srak(e)}}''', ktore może ići na početak ili kraj klauze (nema e ako se pojavljuje na kraju klauze).

Afiks '''-pe+''' je koristany za tvorenje pitajnyh slov kada je pripojeny na imenicu, što znači ktory. Može ići pred ili poslě imenice, i uzrokuje leniciju ako je postavljen pred imenicu. Ako je prefiks, a imenica je u množini, oni se kombinuju i postaju '''pem+''' (dvojina), '''pep+''' (trojina) ili '''pay+''' (množina).

==== Adpozicije ====
{{wikibooks|Na'vi/Adpositions}}

Adpozicije mogu ići pred ili poslě imenice ktoru određuju. Ako je pred, onda je to odvojeno slovo, ali ako je poslě, to je enklitika pripojena na imenicu. Na pr., &quot;s tobom&quot; może biti ili ''hu nga'' ili ''ngahu''. Kada se adpozicije pojavljuju kao predlozi, neke od njih triggeruju leniciju.

==== Odnosne klauze ====
{{wikibooks|Na'vi/Syntax}}

Odnosne klauze se tvore s česticom '''a'''. Ako je [[Glava (lingvistika)|glavna]] imenica ergativ ili akuzativ fraze koju određuje, ona nije prisutna v odnosnoj klauzi. Ako glava odnosne klauze koristi bilo koji drugi padež ili adpoziciju, koristi se [[resumptivny zaimennik]].&lt;ref&gt;Annis, § 6.18.1-2&lt;/ref&gt;

==== Kondicionali ====
Kondicional koristi slova '''txo''' i '''tsakrr'''. Uslov ide poslě '''txo''', i uzima [[subjunktiv|subjunktivny]] padež, zatim posljedica ide poslě '''tsakrr''' (koje se često izostavlja) i uzima odgovarajući padež.&lt;ref&gt;Annis, § 6.19.1-2&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;counterfact&quot;&gt;{{cite web |url=http://naviteri.org/2013/04/zun-zel-counterfactual-conditionals/ |title= Zun . . . Zel: Counterfactual Conditionals {{!}} Naviteri.org |last=Frommer |first=Paul |date=30 April 2013 |website=www.naviteri.org |access-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
Kontra-faktualny kondicional koristi slova '''zun''' za uslov i '''zel''' za posljedicu, i koristi subjunktiv v oběma klauzama.&lt;ref name=&quot;counterfact&quot; /&gt;

=== Leksikon ===
Naʼvi język trenutno ima preko 2.600 slov. One uključuju nekoliko anglijskih [[pozajmica|pozajmica]] takih jako ''kunsìp'' &quot;vojni brod&quot;. Dodatno, zajednica govornikov radi s dr. Frommerom na daljnjem razvoju języka. Naʼvi je vrlo modularny język i ukupny broj koristivyh slov daleko premašuje 2.600 slovnikovyh slov. Na pr.: ''rol'' &quot;pěti&quot; → ''tìrusol'' &quot;čin pěnja&quot; ili ''ngop'' &quot;stvoriti&quot; → ''ngopyu'' &quot;stvoritelj&quot;. Radna rješenja koristajući postojeća slova također obiluju v Naʼvi korpusu, taki kao {{lang|mis|eltu lefngap}} &quot;metalni mozak&quot; za &quot;kompjuter&quot; i ''palulukantsyìp'' &quot;mali [[Pandoran biosphere#Thanator|thanator]]&quot; za &quot;mačka&quot;.

==== Brojevi ====
{{wikibooks|Na'vi/Numbers}}

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Avatar (franchise)}}
{{Umětne jezyky}}
{{Językove gramatiky}}

{{DEFAULTSORT:Na'vi Language}}
[[Kategorija:Na'vi język| ]]
[[Kategorija:Aglutinativne języky]]
[[Kategorija:Fikcionalne vanzemaljske języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky uvedene v 2000-tyh]]
[[Kategorija:2005 uvođenja]]</text>
      <sha1>2giagald1z84aeow82k669dykxsfizs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45460</id>
      <parentid>45444</parentid>
      <timestamp>2026-08-11T11:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>odstranjenje gramatičnyh podrobnostij</comment>
      <origin>45460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15333" sha1="29gzq6vaywmgkee0661an9lukwroj0q" xml:space="preserve">{{Short description|Konstrgovany jezyk naučnoj fantastiky}}
{{Kartka jezyk
| name             = Naʼvi
| nativename       = &lt;center&gt;{{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;/center&gt;
| image            = Studying the Na’vi dialogs.png
| imagecaption     = Dialog iz filma ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ktoro govori [[Jake Sully]] na naʼvi s anglijskymi prěvodami
| pronunciation    = {{IPA|[ˈnaʔvi]}}
| creator          = [[Paul Frommer]]
| created          = 2005
| setting          = ''[[Avatar (2009 film)|Avatar]]'', ''[[Avatar: The Way of Water]]'' i ''[[Avatar: Fire and Ash]]''
| script           = ''nikako'' (vo vsesvětu filma)&lt;br/&gt;[[Latinica]]
| fam1             = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]
| fam2             = [[Umětne jezyky|Umětne jezyky]]
| posteriori       = [[Konstruovany jezyk|Konstruovane jezyky]]&lt;br /&gt;&amp;nbsp;[[Apriorny jezyk|apriorne jezyky]]
| iso3             = nema
| iso3comment      = (prědloženje koristati nvi bylo odvrěčeno v 2012 g.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2011-035|title=Change Request Documentation: 2011-035|website=[[SIL International]]}}&lt;/ref&gt;)
| linglist         = 08n
| glotto           = nema
| ietf             = [https://www.kreativekorp.com/clcr/ art-x-navi]
| notice           = IPA
| familycolor      = 
}}
'''Naʼvijsky jezyk''' ({{lang|en|Lìʼfya leNaʼvi}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=Language |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Reykunyu – Online Na'vi dictionary |url=https://reykunyu.lu/?q=leNa%27vi |access-date=2026-01-01 |website=reykunyu.lu |at=leNa'vi}}&lt;/ref&gt;) je [[konstrgovany jezyk|konstrgovany jezyk]], prvonačelno stvorjeny za film 2009 g. [[Avatar (2009 film)|''Avatar'']]. V [[Avatar (franchise)|filmskoj franšizě]] tym jezykom govoret [[Naʼvi]], [[Vid (biologija)|vid]] [[Razum|razumnyh]] [[Humanoidy|humanoidov]], ktory sut domorodne na pozemnom [[Naturalny satelit|měsecu]] Pandora. Jezyk byl stvorjeny [[Paul Frommer|Paulom Frommerom]], professorom v [[USC Marshall School of Business]] s [[Doktor nauk|doktoratom]] iz [[Lingvistika|lingvistiky]]. Naʼvi byl projektovany, da by odpovědal prědstavjenjam tvorca filma [[James Cameron|Džejmsa Kamerona]] o tom, kak jezyk povinen zvučati v filmu. On povinen byl byti realistično naučlivym za člověčske postavy filma i izgovorlivym za akterov, ale takože ne povinen byl silno pripominjati nikaky jedin člověčsky jezyk.

Kogda film byl izpuščeny v 2009 g., naʼvi iměl rastuči slovnik sblizno tysoca slov, ale razuměnje jegovoje gramatiky bylo ograničeno stvorječeljem jezyka.&lt;ref name=&quot;www.npr.org&quot;&gt;{{Cite web| title = Do You Speak Naʼvi? Giving Voice To 'Avatar' Aliens | url = https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121350582 |work= NPR |date=December 15, 2009 | access-date = 16 December 2009 }}&lt;/ref&gt; Odnakože, to se izměnilo potom, kako Frommer razširil slovnik do vyše 2600 slov&lt;ref name=&quot;www.dict-navi.com&quot;&gt;{{Cite web| title = DictNaʼvi Online Dictionary | url = http://dict-navi.com| access-date = 30 June 2020 }}&lt;/ref&gt; i opublikoval gramatiku.

==Korěni==
Naʼvijsky jezyk imaje svoje početky v ranom dělu Džejmsa Kamerona nad filmom ''Avatar''. V 2005 g., kogda film jesče měl formu [[Scenarij|scenarija]], Cameron čutl, že on potrěbuje cělony, doslědny jezyk za govorjenje vankozemčanskyh postav. On napisal priblizno 30 slov&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; dlja togo [[Vankozemčansky jezyk|vankozemčanskogo jezyka]], ale htěl, da by lingvista stvoril jezyk polno. Jegova produkcijska kompanija, [[Lightstorm Entertainment]], skontaktovala se s odděljenjem lingvistiky pri [[University of Southern California]] (USC), trěbujuči někogo, kto byl by zainteresovany v stvorjeńju takoogo jezyka. Edvard Finegan, professor lingvistiky pri USC, pomyślil, že projekt by privabil Paulsa Frommera, s ktorym on sovměstno napisal učebnik lingvistiky,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Paul Frommer On Creating the Na'vi Language for Avatar |url=https://www.campfirewriting.com/learn/interview-paul-frommer |access-date=2026-03-22 |website=Campfire |language=en}}&lt;/ref&gt; i tak pereslal zahtevu Lightstorma k njemu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Joy |first=Darrin |date=2010-04-26 |title=The Science of Avatar's Na'vi Language |url=https://dornsife.usc.edu/news/stories/the-science-of-language-navi-that-is/ |access-date=2026-03-22 |website=USC Dornsife News |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Frommer i Cameron susretli se, da by obgovorili viziju režisera dlja jezyka i jegovo koristanja v filmu; v koncu srěčenja, Cameron potisnu ruku Frommera i skazal: &quot;Dobrodošli na palubu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Avatar': How the Na'vi language was constructed |url=https://www.dw.com/en/avatar-how-the-navi-language-was-constructed/a-75206320 |access-date=2026-03-22 |website=dw.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Osnovano na prvonačelnom spisu slov Kamerona, ktory, po slovah Frommera, iměl &quot;[[Polinezija|polinezijsky]] okus&quot;,&lt;ref name=uso&gt;{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}&lt;/ref&gt; lingvista razvil tri različne skupiny bezsmyslnyh slov i fraz, ktory sdělali čutje o tom, kako by mogl zvučati vankozemčansky jezyk: jedin iz koristanjem [[Ton (lingvistika)|kontrastnyh tonov]], jedin iz koristanjem [[Dolžina samoglasky|různyh dolžin samoglasok]], i jedin iz koristanjem [[Ejektivny suglaska|ejektivnyh suglasok]]. Iz tyh treh Kameronu najbolje prišlo se k srědćě zvyka ejektivov. Jegov izbor ustanoval [[Fonologija|fonologiju]], ktoru Frommer koristal by v razvoju ostanka naʼvijskogo jezyka – [[Morfologija (lingvistika)|morfologije]], [[Sintaksa|sintaksy]] i prvonačelnogo [[Slovný zásoba|slovnika]] – zadača, ktora potrěbala šest měsecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Mirjalili |first=Fatemeh |date=2022-07-26 |title=Avatar's Na'vi Language Left An Unexpected Amount Of Room For Improv |url=https://www.slashfilm.com/940898/avatars-navi-language-left-an-unexpected-amount-of-room-for-improv/ |access-date=2026-03-22 |website=SlashFilm |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

==Razvoj==
Naʼvijsky slovnik byl stvorjeny Frommerom, kako to bylo potrěbno dlja scenarija filma. Kogda počel se [[Kasting (běhu umjetnostv)|kasting]] dlja ''Avatara'', jezyk byl dostatočno razvity, že akteri musěli čitati i izgovarjati naʼvijsky dialog vočas prěslušanij. Vočas [[Filmovanje#Produkcija|filmovanju]] Frommer rabotal s akterami, pomagajuči im razuměti jegov naʼvijsky dialog i davajuči im rady ohledno naʼvijskogo [[Izgovor|izgovora]], [[Naglaska (lingvistika)|naglaska]] i [[Intonacija (lingvistika)|intonacije]].&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Akteri često dělali omylkami v govorjeńju na naʼvi. V něktoryh slučajah te omylky byli věrojetno objasnjeny kako omylky, ktore jegovy člověčske postavy dělali by pri učeńju jezyka v vselennoj filma; v inyh slučajah omylky byli vključene v jezyk.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Frommer razširil slovnik daleje v maju 2009 g., kogda on rabotal nad [[James Cameron's Avatar: The Game|videoigroju ''Avatar'']],&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; ktoro potrěbovala naʼvijskyh slov, ktory ne byli potrěbne dlja scenarija filma i zato jesče ne byli izmysljene. Frommer takože prěvel na naʼvi četyri komplekty tekstov pjesnej, ktore byli napisane Kameronom na anglijskom,&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; i on pomagal [[Vokalista|vokalistam]] s jejich izgovorom vočas zapisi [[Avatar: Music from the Motion Picture|muziky filma Džejmsa Hornera]]. V času izpuščeńja filma 18 dekembra 2009 g. naʼvijsky slovnik sostojal se iz priblizno 1.000 slov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Rabota nad naʼvijskym jezykom prodolžaje se i posle izpuščeńja filma. Frommer rabota nad sbornikom, ktory on planuje peredati [[20th Century Fox|Foxu]] v blizkoj budučnosti.&lt;ref name=vf&gt;{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 16, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}&lt;/ref&gt; On nadeje se, že jezyk bude &quot;imati život sam po sebě&quot;,&lt;ref name=lat&gt;{{Cite news|url=http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2009/11/usc-professor-creates-alien-language-for-avatar.html |title=USC professor creates an entire alien language for 'Avatar' |work=[[Los Angeles Times]] |first=Geoff |last=Boucher |date=November 20, 2009 |access-date=January 16, 2010}}&lt;/ref&gt; i myslit, že bylo by &quot;čudno&quot;, ako by jezyk razvil poslědovateljev.&lt;ref name=uso /&gt; S togodoba on razvil poslědovateljev, kako to jest vidno črěz rastuču občinu učebnikov jezyka.&lt;ref name=&quot;ubc&quot;&gt;{{Cite journal|date=July 28, 2011|title=Language of Avatar under study|url=https://news.ok.ubc.ca/2011/07/28/language-of-avatar-under-study/|journal=UBC Media Releases|access-date=October 25, 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt leksikalnogo razširjeńja občiny, sovměstno s Frommerom, razširil slovnik&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na vyše 50 procentov.

Frommer takože vodi blog, [https://naviteri.org/ Na’viteri], gdje on redno objavjaje dodanija k slovniku i razjasnjeńja gramatiky. Naʼviteri byl žrělom ogromnoj většiny razvoja naʼvi nezaležno od Frommerovogo kontrakta s 20th Century Fox.{{citation needed|date=April 2025}}

==Struktura i upotrěba==

&lt;ref name=&quot;uso&quot; /&gt; Naʼvijsky jezyk byl razvity pod tremi značnymi ogranječeńjami. Prvo, Cameron htěl, da by jezyk zvučal kako vankozemčansky, ale prijetno i privabilno dlja publiky. Vtoro, jerže storija sodrživa ljudi, ktory naučili se govoriti na jezyku, on povinen byl byti takoim, da by ljudi mogli věrojetno naučiti se govoriti na njem. I nakonec, akteri museli byti sposobni izgovarjati svoj naʼvijsky dialog bez nerazumnyh trudnostij. Jezyk v jegovoj končnoj formě sodrživa několiko elementov, ktory sut neobyčne v člověčskyh jezykah, tako kak [[Konjugacija (gramatika)|slovesna konjugacija]] iz koristanjem [[Infiks|infiksov]]. Vsi naʼvijsky lingvistične elementy sut najdene v člověčskyh jezykah, ale jihna kombinacija jest jedinstvena.

==== Brojevi ====

Naʼvi domaći brojevni sistem je [[osmički|osmički]] (oktalni). Brojevi 0-7, 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (8), i 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; (64) su:&lt;ref name=&quot;MillerA&quot;&gt;Miller, Appendix A&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-

! 0 !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 10&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; !! 100&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
kew		'aw		mune		pxey		tsìng		mrr		pukap		kinä		vol		zam
}
Potencije od osam se kombinuju s posebnimi prefiksi za tvorenje višekratnikov potencij od osam. To su prva sylaba odgovarajućeg broja, osim za 1, ktory nema nijednu, i 2, ktory ima '''me-''' umesto '''mu-'''. Da bi se stvoril broj ktory je potencija od osam plus broj od 1 do 7, ''l'' od '''vol''' se briše (osim za 1), a početny konsonant podleže leniciji.&lt;ref&gt;Annis, § 4.1.*&lt;/ref&gt;

Redni brojevi gore navedenih brojeva mogu byti stvoreni s sufiksom '''-ve''', ali postoji nekoliko nepravilnosti.&lt;ref&gt;Annis § 4.2.1&lt;/ref&gt;

Naʼvi također ima brojeve ''''eyt''' ''osam'' i '''nayn''' ''devet'' kao pozajmice iz anglijskog.&lt;ref name=&quot;MillerA&quot; /&gt;

== Priměćky ==
{{reflist|group=&quot;Note&quot;}}

== Literatura ==
{{Reflist}}

=== Izvory ===
*{{cite web |url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title= Language Log » Some highlights of Naʼvi |last=Frommer |first=Paul |date=19 December 2009 |website=Language Log |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620023405/http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |archive-date=20 June 2013 |access-date=11 July 2013}}
*{{cite book |last=Annis |first=William S. |title= Horen Lìʼfyayä leNaʼvi: A Reference Grammar of Naʼvi |url=http://files.learnnavi.org/docs/horen-lenavi.pdf|access-date=June 2, 2013}}
*''Naʼvi Dictionary'', Edited by Mark Miller
== Daljnje čitanje ==

{{Wikinews|Elvish, Klingon and Naʼvi: Constructed languages gain foothold in film}}

{{Cite web|url=http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=1977 |title=Some highlights of Naʼvi |first=Paul |last=Frommer |author-link=Paul Frommer |author2=Zimmer, Benjamin |work=Language Log |date=December 19, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite web|url=https://usoproject.blogspot.com/2009/11/interview-with-paul-frommer-alien.html |title=An interview with Paul Frommer, Alien Language Creator for Avatar |work=Unidentified Sound Object |first=Matteo |last=Milani |date=November 24, 2009 |access-date=January 9, 2010}}

{{Cite journal|url=http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |title=Brushing up on Naʼvi, the Language of ''Avatar'' |journal=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |first=Julian |last=Sancton |date=December 1, 2009 |access-date=January 9, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108074609/http://www.vanityfair.com/online/oscars/2009/12/brushing-up-on-navi-the-language-of-avatar.html |archive-date=January 8, 2010 }}

{{Cite book |title=James Cameron's Avatar: A Confidential Report on the Biological and Social History of Pandora |publisher=!t (HarperCollins) |location=New York City |first=Maria |last=Wilhelm |author2=Mathison, Dirk |year=2009 |isbn=978-0-06-189675-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/avatarconfidenti00mari }}

{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/06/magazine/06FOB-onlanguage-t.html |title=Skxawng! |work=[[The New York Times]] |first=Benjamin |last=Zimmer |author-link=Benjamin Zimmer |date=December 4, 2009 |access-date=January 9, 2010}} To vključuje zvučni zapis Frommera kako izgovara nekoliko fraz na Naʼvi.

==Vanjske poveznice==
{{Commons category|Na'vi language}}
{{wikibooks|Na'vi}}
{{Portal|Język}}

[http://naviteri.org Naviteri.org] - Blog Paula Frommera o Naʼvi języka

[http://learnnavi.org LearnNavi.org] - Komunitne forume, resursy za učenje Naʼvi, slovnik (mnogojęzyčny), vodič kroz gramatiku i još više.

[https://Kelutral.org Kelutral.org] - Moderny resursy, lekcije i komuniteta za učenje Naʼvi języka.

[https://reykunyu.lu/ Reykunyu] - Reykunyu je korisniku prijazny online Naʼvi slovnik, podržavajući prijevode na i iz anglijskogo, německogo, francuzkogo i drugih językov.

[http://dict-navi.com/en/ Dict-Naʼvi.com] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://fwew.app fwew.app] - Naʼvi/anglijsky online slovnik (mnogojęzyčny)

[https://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_8409000/8409319.stm BBC intervju iz decembra 2009] u ktorem Frommer recitira dio ''Hunt Song'' (0818 emisija: 3'30&quot;)

[https://www.youtube.com/watch?v=L4bZRIwI-QA TheFatRat &amp; Maisy Kay - The Storm (Official Music Video)] - Pěseň s častmi svojih tekstov na Naʼvi

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>29gzq6vaywmgkee0661an9lukwroj0q</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>