Vikipedija isvwiki https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Media Special Besěda Koristnik Besěda s koristnikom Vikipedija Besěda Vikipedije Fajl Besěda o fajlu MediaWiki Besěda o MediaWiki Šablon Besěda o šablonu Pomoč Besěda o pomoči Kategorija Besěda o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Besěda modula Event Event talk 0 697 48748 34952 2026-10-14T21:00:28Z IJzeren Jan 9 48748 wikitext text/x-wiki '''«Beren i Lutien»''' ({{Jezyky|en|Beren and Lúthien}}) jest sbornik 2017 goda, sostoječi iz několikyh versij epičnoj fantazijnoj historije o Lutien i Bereně {{-|[[John R. R. Tolkien|{{-|Johna R. R. Tolkiena}}]]|[[John R. R. Tolkien|Джона Р. Р. Толкина]]}}, jednoj iz najranših jegovyh bajek o [[Srědzemje|Srědzemju]]. Tuto jest jedna iz treh velikyh bajek, ktore on je nazval v svojem [[Legendarium Tolkiena|«Legendariumu»]]. Pod redakcijeju {{-|[[Christopher Tolkien|{{-|Christophera Tolkiena}}]]|[[Christopher Tolkien|Кристофера Толкина]]}}, ona razkazyvaje o ljubvi i prigodah smrtnogo člověka Berena i bezsmrtnoj elfijky Lutien. {{-|Tolkien|Толкин}} je napisal několiko versij jihnoj povědky, poslědna iz ktoryh je byla vključena do [[Silmarillion|«Silmariliona»]], i spominaje se vo [[The Lord of the Rings|«Vladaru prstenjev»]] na sovětu Elronda. Historija děje se v čas [[Historija Ardy|Prvoj epohy]] Srědzemja, priblizno za 6500 lět do sobytij [[The Hobbit|«Hobbita»]] i «Vladara prstenjev». {{-|Tolkien|Толкин}} je nahodil inspirovanje za mnoge ideje, prědstavjenyh v tutoj bajkě, v svojej ljubvi do svojej ženy {{-|[[Edith Tolkien|{{-|Edith}}]]|[[Edith Tolkien|Едит]]}}, i poslě jejnoj smrti na jejnom nagrobnom kamenju bylo je izgravirovano «Lutien», a pozdněje i «Beren» na jegovom vlastnom. == Razkaz == Beren, syn Barahira, ukradl [[Silmarily|Silmaril]] iz korony [[Morgot]]a kako izkup za Lutien, dočeru kralja elfov [[Tingol]]a i maja [[Melian (Srědzemje)|Melian]]. Jemu odsěkli ruku s Silmarilom v njej; pozdněje on je byl ubity Karharotom, volkom iz [[Beleriand|Angbanda]], ale jedinovy iz smrtnyh byl vozvračeny do žitja. Togda on je žil s Lutien na Tol Galenu v [[Beleriand|Osiriandu]] i bil se s gnomami v Sarn Atradu. On je byl pradědkom [[Elrond]]a i Elrosa i, takto, prědkom [[numenor]]skyh kraljev. Poslě dokončenja poiskov Silmarila i smrti Berena Lutien je rěšila stati smrtnoju i děliti sudbu Berena. == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Beren and Lúthien|}} [[Kategorija:Knigy]] [[Kategorija:Fantastika]] [[Kategorija:Fiktivne personaže]] a5uwwxehf5ahpvaf65x4urqcjeau93i 0 714 48714 34964 2026-10-14T20:21:22Z IJzeren Jan 9 /* Vněšnje linky */ kat. 48714 wikitext text/x-wiki {{Pravopis|data=2025-09}} '''Bogoslovje''' ili '''Teologija''' jest izučenje [[Religijna věra|religioznoj věry]] s [[Religija|religioznoju]] perspektivoju, s fokusom na prirodu [[Božstvo|božstva]] i historiju [[Religija|religije]]. Ona jest izučajema kako [[Disciplin (akademija)|akademična disciplina]], obyčno na universitetah i [[seminarija]]h.<ref>{{Cite web |url=http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?o2=&o0=1&o7=&o5=&o1=1&o6=&o4=&o3=&s=theology&h=000&j=0#c |title=theology |publisher=Wordnetweb.princeton.edu |access-date=2012-11-11 |archive-date=4 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120804180446/http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?o2=&o0=1&o7=&o5=&o1=1&o6=&o4=&o3=&s=theology&h=000&j=0#c |url-status=live }}</ref> Ona zajmaje se jedinstvenym sodržanjem analizovanja [[Nadprirodno|nadprirodnych javjenjev]], no takože obrabotyvaje [[Religijna epistemologija|religioznu epistemologiju]], zadava i išče odpověd na pytanje [[Otkrovenje|otkrovenja]]. ''Otkrovenje'' odnosi se na prijetje [[Bog]]a, [[bog]]ov abo [[Božstvo|božstv]] kako ne toliko transcendentnyh abo nad prirodny mir, no takože gotovyh i schopnyh vzaimodějati s prirodnym svetom i odkryvati sebe ljudstvu. '''Teologi''' ispolzujut razne vidy analize i argumentacije ([[Duhovnost|iscitelnaja]] neprirodna, [[Filozofija|filozofična]], [[Etnografija|etnografična]], [[Historija|historična]] i druge), da by pomagati [[Razuměnje|razuměti]], [[Objasnenje|objasniti]], ispytati, [[kritikovati]], zaštititi abo popularizovati mnogo [[List of religious topics|religijnych tem]]. Tako kako v [[filozofija etiki]] i v [[Jurisprudencija|juridičeskom pravě]], argumenty často prědpolagajut jestvovanie prědvaritelno rešenyh voprosov i razvijajut se, delajuči analogije iz nih, da by čerpnuti nove zaključky v novyh situacijah. Izučanje bogoslovja može pomognuti teologu gluboko razuměti svoj vlastny [[Religija|religiju]] običaj,<ref>See, e.g., [[Daniel L. Migliore|Migliore, Daniel L.]] 2004. ''Faith Seeking Understanding: An Introduction to Christian Theology'' (2nd ed.) Grand Rapids: [[William B. Eerdmans Publishing Company|Eerdmans]].</ref> drugy religijny običaj, <ref>See, e.g., Kogan, Michael S. 1995." {{Cite web|url=https://web.archive.org/web/20060615100029/http://www.icjs.org/scholars/kogan.html|url-status=live}} Toward a Jewish Theology of Christianity. Journal of Ecumenical Studies 32(1):89–106. Archived from the {{Cite web |url=http://www.icjs.org/scholars/kogan.html online|url-status=live}} on 15 June 2006.</ref> ili može davati vozmožnost izučati prirodu božstva bez odnosenja k ljubomu konkretomu običaju. Teologija može byti ispolzovana da [[Prozelitizm|propagovati]],<ref>See, e.g., Dormor, Duncan, et al., eds. 2003. ''Anglicanism, the Answer to Modernity''. London: Continuum.</ref> reformovati,<ref>See, e.g., [[John Shelby Spong|Spong, John Shelby]]. 2001. ''Why Christianity Must Change or Die''. New York: Harper Collins.</ref> ili [[Apologetika|opravdati]] religijny običaj; ili ona može byti ispolzovana da by [[Sravnjenje religij|sravniti]],<ref>See, e.g., Burrell, David. 1994. ''Freedom and Creation in Three Traditions''. Notre Dame: [[University of Notre Dame Press]].</ref> vyzvati (na primer [[biblijna kritika]]), ili protiviti se (na primer [[irreligija]]) religijnoj tradiciji ili [[svetoglěd]]. Teologija može takože pomognuti teologu rešiti něku dněšnju situaciju ili potrěbu posrědstvom religijnoj tradiciji,<ref>See, e.g., [[Timothy Gorringe|Gorringe, Timothy]]. 2004. ''Crime'', (''Changing Society and the Churches Series''). London: [[Society for Promoting Christian Knowledge]].</ref> ili izsledovati vozmožne sposoby interpretovati svet.<ref>See e.g., Anne Hunt Overzee's gloss upon the view of [[Paul Ricœur|Ricœur]] (1913–2005) as to the role and work of 'theologian': "Paul Ricœur speaks of the theologian as a hermeneut, whose task is to interpret the multivalent, rich metaphors arising from the symbolic bases of tradition so that the symbols may 'speak' once again to our existential situation.".</ref> <ref>Overzee, Anne Hunt. 1992. {{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC|url-status=live}} The Body Divine: The Symbol of the Body in the Works of Teilhard de Chardin and Ramanuja|https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC The Body Divine: The Symbol of the Body in the Works of Teilhard de Chardin and Ramanuja]] {{Cite web|url=https://web.archive.org/web/20230326164811/https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC|url-status=live}}, (''Cambridge Studies in Religious Traditions'' 2). Cambridge: Cambridge University Press. Retrieved 5 April 2010. p. 4.</ref> Termin "teologija" proistokaje iz slova {{Jezyky|grc|θεολογία}}, kombinacija {{Jezyky|grc|Θεός}} («[[bog]]») i {{Jezyky|grc|λογία}} («izrekanja, izrečenje, [[proročisko]] slovo»), a to slovo je svjazano so {{Lang|grc|λόγος}} («slovo, [[discurs]], [[razum]]»). Tuj termin perešol v [[Latina|latinščinu]] kako {{Lang|la|theologia}}, potom v francuzsky kako {{Lang|fr|théologie}}, i na koncu v anglisky ("theology"). Čerez nekoliko varijant (na pr. ''theologie'', ''teologye'') slovo u anglijskom prěšlo v svoju nyněšnju formu do 1362 goda. Znachenje slova v anglijskom zavisi v boljšoj mjeri od toga, kako su grečske i latinske ekvivalenty upotrebljane u srednjověknoj hristijanskoj tradiciji, hoti anglijsky termin je v nej širšo upotrebljen i za nehristianske konteksty. == Klasična filozofija == Grečskaja {{-|''theologia''}} (θεολογία) je imala značenje «diskurs o Bogu» už oko 380 p.n.e. u [[Platon]]ovoj [[Platonova Republika|Republiky]]. <blockquote> {{-|... ὀρθῶς, ἔφη· ἀλλʼ αὐτὸ δὴ τοῦτο, οἱ τύποι περὶ '''θεολογίας''' τίνες ἂν εἶεν;<br/> τοιοίδε πού τινες, ἦν δ’ ἐγώ· οἷος τυγχάνει ὁ θεὸς ὤν, ἀεὶ δήπου ἀποδοτέον, ἐάντέ τις αὐτὸν ἐν ἔπεσιν ποιῇ ἐάντε ἐν μέλεσιν ἐάντε ἐν τραγῳδίᾳ.}} </blockquote> <blockquote> ... Pravilno, rěče; no imeno tuta stvar — kake by budut tute normy spravnogo govorjenja о bogah? <br/> Takovy by oni byli: istinnomu obrazu Boga trěba vsegda atavati, jestli by kto jego opisyval u epiki, u poeziji ili v tragediji. &mdash;&hairsp;Platon, ''Republika'' 379a</blockquote> Platon razvija svoj racionalny pristup k teologiji (''prirodna teologija'') v knigi X ''[[Zakon (dialog)|Zakonov]]''. V tom dialogu on protivstavja se [[ateizm]]u i tvrdi, že nebesne těla dviga jut duhovne duši bohov i jegova inteligencija ([[nous]]). On takože tvrdi, že tuti bozi se staraju o ljudah i iskalju dobro dlya cijelog mira. [[Aristotel]] że razdělil filozofiju na ''matematiku'', ''fiziku'' i ''teologiku''; potonja je priblizno odgovarala [[Metafizika|metafizice]] i uključala razmislenje o prirodě božstva. Rimski pisatelj [[Marcus Terentius Varro|Varro]], osnovujuci se na grečskom [[Stoicka filozofija|stoicizmu]], različeva tri vidy takogo diskursa: <blockquote> [[Mitologija|Mitologično]], kotore govori o mitah grečskyh bogov; racionalno, filozofično izčestvo o božstvah i [[Kosmologija|kosmologiji]]; obščestveno, kotore govori o obredah i obyazkosti javnogo religijnogo služenija.</blockquote> ==Pozdnejše upotrebljenje== Někoji latinski hristijanski pisateli, takovy kako [[Tertulijan]] i [[Avrelij Augustin|Augustin]], sledili sut Varrovu trojsku upotrebu terminov. No Augustin takože definoval '''teologiju''' kako „razumovanje ili razgovor ob Božstvu”. Latinski autor [[Boetij]], v rannyh VI věku, upotrebljal termin '''bogoslovje''' za razděl filozofiji, kotory zajima se s nepokretnoj, beztelnoj realnosti; protivne ''physica'' zajima se s [[materija]]lnymi, dvižnymi realnostmi. Boetijeva definicija vplivala na srednjověčno latinsko upotrebljenje. V [[Grčeskoj pravoslavie|grečesko-hristijanskih]] patrističnih izvorah, '''bogoslovje''' moglo označati uzki predmet: oddany ili vdohnuty poznavanje i učenije ob esencijnoj prirodi Boga. U [[Scholastika|skolastičnih]] latinskih tekstah, termin je v koncu označaval racionalno izčestvo [[Dogmatika|nauk]] [[Hristijanstvo|hristijanske]] věry, ili (točnojiše) akademičsku [[disciplin]]u, ktora izslěduje koherence i posledice biblijnogo jezyka i tvrđenje tradicije (poslidnja često predstavjena u ''[[Sentencije]]'' [[Petr Lombard|Petra Lombarda]]). V [[Renesansa|Renesansi]], osoblivo srěd florentinskih platonističkih apologetov [[Dante Alighieri|Danteho]] poetiki, razlikovanje medžu «poetično teologijo» (''{{Jezyky|la|theologia poetica}}'') i «objavlěnoj» abo [[Biblijna teologija|biblijnoj teologiji]] stalo se stepenjem k obnovljenju filozofije kako nezavisne od teologične vlasti. V tem poslednjem znaczenju — teologija kako akademska disciplina, kotora vključuje racionalno izčestvo hristijanskih učenij — termin pronesol se u anglijski v XIV věku, hoti takože mohl upotrebljaju se v užem znaczenju (kako u Boetija i grčeskih otcov), označajuči racionalno izčestvo esencijnej prirodi Boga, dnes někdy nazvane ''teologia proprija''. Od XVII věka děl, termin ''teologija'' stajal se označenjem za izčestvo religioznyh idej i učenij, ktore ne sut specifično hristijanske (na pr., termin ''[[prirodna teologija]]'' znacil teologiju osnovanu na razumu iz prirodnyh faktov nezavisno od specifičnih hristijanskih otkrovenij), ili kotore sut specifične za drugu religiju. Termin može takože upotrebljati se v prenesenom znaczenju, označajuči «sistem teoretičnih principov; (neprakticnu ili rigidu) ideologiju». == Teologija v religijah == Nekotory trdjat, že termin ''teologija'' odnovazuet se jedino na izčestvo [[Religija|religij]] s centralnym [[božstvo]]m (''theos'') — to jest dalej než [[Mono teizm|monoteizem]]; i prědpoločaju vjeru v možnost govoriti i [[razum]]ovati o tomto božstvu. Različni organizatori predlagaju, že termin je mene prigodni v kontekstah religij, ktore ne imajut jedneho božstva ili ktore odměnju mogućnost logično izslědovati takve teme. Nekotry, takovy kako [[Eugène Goblet d'Alviella]] (1908), prědložili širši termin ''[[hierologija]]''. === Avraamske religije === V [[judaizam]]u, izčestvo teologije se razvivlo v odsutnosti politične vlasti posle razrušenja [[Drugi hram|Drugoho hrama]], i glavno se dějalo v [[sinagoga]]h i občinah posredstvom [[Rabinsko pravo|rabinskih]] diskusij ob [[Tora|zakonu]] i [[Midraš]]u. Izraelska teologija takože je spojena s etikom; jestli kao i v drugih religijah, to imaje implikacije za moralno dějanje. V [[Hristijanstvo|hristijanstvu]], po definiciji [[Tomaso Akvinsky|Tomaso Akvinskogo]], teologija sostoji se iz triju aspektov: to, čemu uči Bog, učenije ob Bogu i to, ktore vedet k Bogu ({{Lang|la|Theologia a Deo docetur, Deum docet, et ad Deum ducit}}). To označava tri različne oblasti: theofanično otkrovenje, sistematično izčestvo prirody [[Divinity|božstva]] i, občno, religiöznogo věrozakona, i [[Duhovny put|duhovnogo puta]]. Hristijanska teologija i izčestvo hristijanske věry i praktiki koncentriruju se glavno na teksty [[Starij Zavět|Starogo Zaveta]] i [[Novi Zavět|Novogo Zaveta]] i tradiciju. Teologi ispolzujut biblijsku egzegezu, racionalnu analizu i argument. Teologija može slúžiti boljšemu razumeju hristijanskih nauk, napraviti sravnenja medžu hristijanstvom i drugimi tradicijami, brániti hristijanstvo od krytike, podpirati reformy, pomogati u propagaciji věry, vospolzovati se tradicijom da bi adresovali sùčasni voprosy ili potreby, i takoj dělje. === Islam === V [[islam]]u teologičny dialog paralelny hristijanskemu teologičnomu izčestvu nazyva se ''[[Kalam]]''; islamsky ekvivalent hristijanskoj teologičnoj diskusije je bolje [[Šaria]] abo [[Fiqh]]. Poklonny tekst: <blockquote> Kalam ne imaje togže centralnogo města v mysljenju Musliman, kak teologija v hristijanstve. Da by naiti ekvivalent za «teologiju» v hristijanskom znaczenju, nado obrati se k nekotorym disciplinam, takym kako ''usul al-fiqh'' i ''kalam''.</blockquote> Někotory univerzitety v Němečščini osnovali katedre islamskoj teologiji. === Indijske religije === ==== Budizm ==== V [[budizm]]u nekotory učenije posvećene razumevanju budistskogo pogledanja na svět prěferiruju termin [[budistička filozofija]] v město ''budisticka teologija'', posliže budizm ne priznaje takogo pojma, kak [[Tvoritelj|Tvorčij Bog]]. Iako, nekotory učenije, tako jako Jose Ignacio Cabezon, vichodja točno opredeljaju upotrebu ''teologiji'' v budizme, no dobro. Različne budističke teoriji i diskusiji o prirodi [[Bog]]a i [[Konečna realnost|konečne realnosti]] imajut svoj termin «budologia». V [[Mahajana|mahajanskom budizmu]] centralny koncept v budologiji jest doktrina tri tela Budy ([[Trikaja]]); to jest obščno medžu vsemi tradicijami mahajany. ==== Hindusizm ==== V [[hinduska filozofija]] jest mnogo tradicij filozofskih refleksij o prirodi vsesvěta, o Bogu (imenovany {{Lang|sa|brahman}}, {{Lang|sa|paramatma}}, {{Lang|sa|Ishvara}} i/ili {{Lang|sa|Bhagavan}} v nekotoryh školah hinduizma) i o [[Ātman (Hinduism)|ātmanu]] (duša). [[Sanskrit]]sko slovo za različne školjy hindu filozofiji jest ''[[darśana]]''; najvličnojša v modernom hinduizmě jest [[Veda]] i jegovy različne sub-školy, i vsaka prezentuje različnu teoriju o [[Išvara]] (Vyšši Gospod, Bog). [[Vaishnavism|Vaišnavska teologija]] byla predmetom izčestva mnogo vernych, filozofov i učenikij v [[Indija|Indii]] mnogi stoletija. Velika čest izčestva jest katalogizacija i organizacija mnogih manifestacij božstvov i jejih aspektov. V poslednjih desetlětijah izčestvo hinduizma živo na sebe vzalo nekoliko akademskih institucij v Evropě, kako napr. [[Oxford Centre for Hindu Studies]] i [[Bhaktivedanta College]] hindu teologije vključajut različne teologije [[Šivaismus|šivaiskih]] tradicij (s dualističnimi i nedualističnimi směrmi), a takože teologii bogyne orientovanogo [[Šaktism|šaktizma]], kotora prědpostavljaju žensku božicu kako poslednu. === Drugi religiji === ==== Šinto ==== V [[Japonija|Japanii]] termin ''teologija'' ({{Jezyky|ja|神学|translit=shingaku}}) upotreblja se za [[Šinto]] od [[Edo period]]a, po publikaciji {{Jezyky|ja|Kokon shingaku ruihen}} ({{Jezyky|ja|古今神学類編}}, "razvršteni sbornik drevne teologije"). V moderně vremeni drugi termini označaju izčestvo [[šinto]] i [[budizm]]a: {{Jezyky|ja|教学}} (''kyōgaku'', "doktrinarny studij") i {{Jezyky|ja|宗学}} (''shūgaku'', "denominacijski studij"). ==== Sovremene paganstvo ==== Britanskij učeny [[Graham Harvey (religious studies scholar)|Graham Harvey]] komentiral, že [[Paganstvo|pogany]] "rědko vključajuči se v teologiju". Jednakože, nekotory pagansky občiny, vključaju [[Vika]], [[Heathenry|Germannskogo poganstva]], [[Druidstvo|druidstva]] i [[Kemetism]]a, prinymajut teologiju v nekotoryh aspektah. Poka ta religije davadaju přednost [[Ortodoksija|ortodoksjii]], teologične videnja različaju se medžu vernikami. Termin izkoristal se, na primer, v knigi Christine Kraemer «Seeking the Mystery: An Introduction to Pagan Theologies» i v prace [[Michael York (religious studies scholar)|Michael York]] «Pagan Theology: Paganism as a World Religion». == Temy == [[Richard Hooker]] opredeljaet ''teologiju'' kako "nauka o božskih věčah". Termin, jednako, može jest označavati širok спектr disciplin abo polj znanija. Teologija izslěduje, jestli božsko jestvuje v nekotory obliku — na pr. v [[Physika|fizike]], [[Nadprirodny|nadprirodnom]], [[Fenomenologija (filozofija)|psihičnom]] ili [[Sociologija|socijalnom]] realnostech — i kakije dokazy možno najti posrědstvom osobnih duhovnih iskustv alebo zapisannych istorij. Izčestvo tutyh prědpoloženij obyčno ne jest čest koncepcije, kotora se nazyva [[teologia proprija]], a odnosi se do [[Filozofija religiji|filozofiji religiji]], a vse bolji posrědstvom [[Psihologija religiji|psihologiji religiji]] i [[Neuroteologija|neuroteologiji]]. Cělj teologije jest dokumentovati, strukturirati i razuměti ta iskustva i koncepcije, i ispolzovati ih da by derivovali normativne nasoki za [[Smysl žitja|pravilny obraz žitja]]. == Historija kako akademičskoj discipliny == Historija teologije v institucijah edukaciji jest vělju davna. Na pr.: • [[Takšašila]] byla ranijim centrumom vědskoj edukaciji, verjetno od VI věka p.n.e. abo i raněje; • [[Platonska Akademija]] osnovana v Atini v IV věku p.n.e. vkjučavala teologične temy; • Kitajska[[Taixue]] prěpovědala [[konfucijanizm]] od II věka p.n.e.; • [[Škola v Nisibis]] byla centrum hristijanskogo učenja od IV věka n.e.; • [[Nalanda]] v Indii byla centrom buddističnogo obrazovanja od najmeně V ili VI věka n.e.; • [[al-Karavijin Universiteta]] v Maroku byla centrom islamskogo obrazovanja od X věka, takože [[al-Azhar Universiteta]] v Kairu. Pervie evropske universitety razvivli se pod pokroviteljstvom [[Katoličeska crkva|Latinskoj crkve]] kako ''[[Studium Generale|studia generalia]]''. Pod pajčjem [[Latinsko katolično crkve|Latinske crkve]] oni byli osnovani kako ''[[Studium Generale|studia generalia]]'' i možno bylo, že mnogi universiteti proizšedše iz [[Katedralna škola|katedralnyh škol]]. V ranoj srednjevekovoj periodi mnogy novye universiteti povstali iz už suščih škol, obično kogda se usmatralo, že oni stali mestom vyššega obrazoavanja. Mnogi istoriki podčørkivajut, že universitety i katedralne škole byli prodolženje interesovanja k obrazovanju podpiranoho monastyry. Hristijanska teologija i [[kanoně pravo]] byli ključno děl univerziteta: oni prigotovliali kadry za crkovne pozicije, pomožali crkvi formulovati i brániti svoje učenije i upotrěbljali pravo crkve protiv svetjnih vlasti. V takih universitetah teologično izslědovanje bylo v suglasnosti s věroi i žitjem crkve: ono pitalo i bilo pito praktikami [[Kazanje|kazanj]], [[molitev]] i slavenja [[Mša|mše]]. V periodu vysokogo srednjovekovja teologija byla najvišejšim predmetom v universiteтах, nazyvana «Kralica nauk». Ona služila kako vrhunac [[trivium]]a i [[kvadrivium]]a, ktore studenti morali izučiti; druge predmety (na primer [[filozofija]]) postojali glavno da by služili teologičnomu mislenu. V tom kontekste srednjovekovna teologija na Zapadě mogla vkjučati polja, ktore potom stali samožestveny, takovy jak [[metafizika]] (Aristotelovo «[[perva filozofija]]» ili [[ontologija]], nauka o byti). Vzvišenna pozicija hristijanske teologije v universiteteh načala byti osporovana za časov[[Osvětlenije|osvětlenija]] v Evropi, osoblivo v Němeččiny. Drugie predmeti polučili nezavisnost i reputaciju, i voprosy byli podignute ob mestu discipline, kotora kazala se zavisnom od autoriteta čto particularne religiozne tradicije v institucijah, kotore byli vse bolje razumjute kako posvěščene nezavisnomu razumu. Od rannega XIX věka na Zapadě pojavile se različne podhody k bogoslovju kako akademičskoj discipliny. Velika čest diskusii o mestu bogoslovja v universitetě abo v obščem kurse visšego obrazovanja sostoji se v voprose: jestli metody teologii sut dostatočno teoretične i (v širokom znaczenju) naučne, abo je li teologija zahtěva predprinos věre od svoih praktikantov, i jeli takoj prinos protivorječi akademičsskoj svobody. V nekotoryh kontekstah, osoblivo v crkovno povezanyh školah, bogoslovje jest priznano kako forma profesionalne pripravy dlja hristijanskoj služby. Na toj osnově liberalny teolog [[Friedrich Schleiermacher]] argumentoval za uključanje bogoslovje v novy [[Humboldtov Universitet Berlin|Universitet v Berlinu]] 1810 goda. Na primer v [[Nemčija|Nemčiji]] fakultety teologiji v državnyh universitetah obyčno sut vezane k osobnym denominacijam, protestantskoj ili katoličeskoj, i predlagajut denominaciono-ligovany diplome i pozicije; oni kako prispevaju k razvitju hristijanskogo znanija, tako i obučaju budučih svečennikov i učitely religijskogo obrazovania. V Amerykě mnogo koledžev i universitetov (napr. [[Harvard]], [[Georgetown University|Georgetown]], [[Yale]], [[Duke University|Duke]], [[Princeton University|Princeton]]) bylo osnovano perežno da by školili hristijanskih duchovnikov. Seminarije i biblijske koledži prprodolžavali taj sojuz akademskoga izslědovanja teologije i priprave k službě. === Kako akademičska disciplina sama po sebe === V nekotoryh obščih kontekstah učenjaci izslědujut teologiju bez formalnogo pripljućenja k jednoj crkvi (hotja osobje členy fakuljeta mogut iměti crkvene veze), i bez fokusa na pripravovanije duhovnikov. Tako jest, na primer, v Departmentu teologičnyh studijev na [[Concordia University]] v Kanadě, i na mnogo departamentov v [[Velika Britanija|Velikoj Britanii]] (na primer, Fakulta Divinity [[University of Cambridge]], Department teologiji i religije v [[University of Exeter]], Department teologiji i religijskih studijev v [[University of Leeds]]). Tradične akademske nagrady, kako [[Lumsden and Sachs Fellowship]] na [[University of Aberdeen]], obično ocěnjivajut uspěh v teologiji (ili [[divinity]] kako se nazyva v Aberdeen) i v religijnyh studijah. === Religiozne studije === V sovremennych kontekstah razlikuje se medžu teologijou, ktora se vidy kako vključajuča nekotoro nivo prigotovlenija k tvrdženjam religioznoj tradiciji, i [[religionske studije]] — discipliny, ktora obično trěbuje, da by pršanje pravdivosty abo nepravdivosty religijskych tradicij bylo ostavljeno vne. Religiozne studije izslědujut istorične i ideje tutyh tradicij ispolzajuči neutralne, nevjerozubne instrumenty i koncepčne rame. Obično takva izslědovanija vključaju antropologiju religiji, sravnitelnje religiji, historiju religij, filozofiju, psihologiju i sociologiju religiji. Nekotory razgljadajut teologiju i religiozne studije kako konflikty, drugě vidějat ih kako spolu žijuči bez serioznej napatosti. == Kritika == Od rannego modernogo perioda filozofi, pisateli i satiristi krytizovali teologiju kako akademičsku disciplinu. Napr. [[Protagoras]] v V stoletju p.n.e. govorel, že jest mnogo voprosov, kotoryh ne može znati čelověk — i znoži je "ne jasno sam predmet i kratkost žitja". Od XVIII věka različní autori, napr. [[Baron d'Holbach]], [[Lord Bolingbroke]] i [[Thomas Paine]], nazyvali bogoslovje ''naukoj ničego'', ne osnovanom na principi, ne dokazljivom i bez rezultata. [[Ludwig Feuerbach]] hčěl je raspuščiti teologiju v antropologiju; [[Mark Twain]] satiriral teologiju kako izvor krvavoj borby i tvrdil, že životnymi su bez religiji, a oni budu isključeni iz posmrtnega života. V XX i XXI věku kritiki kak [[A. J. Ayer]], [[Walter Kaufmann]], [[Charles Bradlaugh]], [[Robert G. Ingersoll]] i [[Richard Dawkins]] osporivali su teologiju, tvrđe, že ona ne imaje prakticne polze, ne odgovarjaje na voprosy, i je neopravdana v akademskom kontekstu. == Iztočniky == <references /> {{Prěvod|en|Theology}} == Vněšnje linky == * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/590855/theology «Teologija»] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://philpapers.org/rec/CHAROH-3 Chattopadhyay, Subhasis «Razmyšljenje o hinduskoj teologiji»] v ''[[Prabuddha Bharata]]'' 120(12): 664–672 (2014). [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Bogoslovje| ]] pouelstpt6qdx80g446v6xc3x1tzyfw 0 927 48747 35099 2026-10-14T21:00:19Z IJzeren Jan 9 48747 wikitext text/x-wiki '''Geralt iz Rivije''' ({{Jezyky|pl|Geralt z Rivii}}) jest glavny personaž serije knig poljskogo pisatelja [[Andrzej Sapkowski|Andžeja Sapkovskogo]]. On jest tzv. vědmak, lovec na čudovišča. == Knigy o Geraltu == * Poslědno želanje ({{Jezyky|pl|Ostatnie życzenie}}) (1993) * Meč prěznačenja ({{Jezyky|pl|Miecz przeznaczenia}}) (1992) * Krov elfov ({{Jezyky|pl|Krew elfów}}) (1994) * Čas prĕzrěnja ({{Jezyky|pl|Czas pogardy}}) (1995) * Kreščenje ognjem ({{Jezyky|pl|Chrzest ognia}}) (1996) * Věža Lastovice ({{Jezyky|pl|Wieża Jaskółki}}) (1997) * Gospodža Jezera ({{Jezyky|pl|Pani Jeziora}}) (1998) * Sezon burj ({{Jezyky|pl|Sezon burz}}) (2013) * Razputje vranov ({{Jezyky|pl|Rozdroże Kruków}}) (2024) [[Kategorija:Kniževnost]] [[Kategorija:Fantastika]] [[Kategorija:Fiktivne personaže]] 6l0l8q5yli0enp9eepobnd1hfpbo3d7 0 937 48734 35108 2026-10-14T20:41:59Z IJzeren Jan 9 48734 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Gotsky | era = pomniki sut iz 3–10 stolětij, [[Krymsky gotsky jezyk|krymsko narěčje]] jestvovalo do 18. stolětja | script = gotsky alfabet | family = * [[Indoevropejske jezyky]] ** [[Germanske jezyky]] *** [[Iztočnogermanske jezyky]] }} '''Gotsky jezyk''' jest mrtvy [[Germanske jezyky|iztočnogermansky jezyk]], na ktorom govoril narod [[Goti|gotov]]. Kako germansky jezyk, gotsky jezyk čest [[Indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]]. Jezyk jest glavno znany dekujuči knigě {{Lang|la|Codex Argenteus}}, kopije 6. stolětja našej ery prěvoda Biblije na gotsky, ktory stvoril v 4. stolětju episkop [[Vulfila]]. Gotsky jest jediny iztočnogermansky jezyk s velikym tekstovym korpusom. Vulfila iměl mnogo-silno težko zadanje, ibo věrojetno byl prvym, kto podjel se za pisanje v germanskom jezyku. Znaky on pozajmal iz alfabeta grěčskogo, ibo ne znal run. Od togo, že gotsky jazyk ne iměl slovosbor na temu věry i Biblije, Vuflila musěl brati slovesa iz starogrečskogo i latiskogo jezykov, a takože tvoriti nove slovese črěz sjedinjańje korenjev i morfemov. Slovoporedok jego prěvoda Biblije opiral se na poredok grěčskogo. "Gotsky jezyk" na gotskom jezyku može byti {{Lang|got|𐌲𐌿𐍄𐌰𐍂𐌰𐌶𐌳𐌰}} (gutarazda), {{Lang|got|𐌲𐌿𐍄𐍂𐌰𐌶𐌳𐌰}} (gutrazda) ili {{Lang|got|𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺𐌰 𐍂𐌰𐌶𐌳𐌰}} (gutiska razda). == Priklady == === [[Otče naš]] === {| class="wikitable" ! scope="col" | Gotsky ! scope="col" | Doslovny prěvod ! scope="col" | Transliteracija ! scope="col" | Izgovor |- |{{Lang|got|𐌰𐍄𐍄𐌰 𐌿𐌽𐍃𐌰𐍂 𐌸𐌿 𐌹̈𐌽 𐌷𐌹𐌼𐌹𐌽𐌰𐌼,}} |1. Otče naš, ktory v nebu, |{{Lang|got|1. Atta unsar þu in himinam}} |{{-|1. ˈɑtːɑ ˈunsɑr θuː in ˈhiminɑm}} |- |{{Lang|got|𐍅𐌴𐌹𐌷𐌽𐌰𐌹 𐌽𐌰𐌼𐍉 𐌸𐌴𐌹𐌽}} |2. Nehaj světi se ime Tvoje. |{{Lang|got|2. weihnai namo þein}} |{{-|2. ˈwiːhnɛː ˈnɑmoː θiːn}} |- |{{Lang|got|𐌵𐌹𐌼𐌰𐌹 𐌸𐌹𐌿𐌳𐌹𐌽𐌰𐍃𐍃𐌿𐍃 𐌸𐌴𐌹𐌽𐍃}} |3. Nehaj prijde carstvo Tvoje, |{{Lang|got|3. qimai þiudinassus þeins}} |{{-|3. ˈkʷimɛː ˈθiu̯ðinɑsːus θiːns}} |- |{{Lang|got|𐍅𐌰𐌹𐍂𐌸𐌰𐌹 𐍅𐌹𐌻𐌾𐌰 𐌸𐌴𐌹𐌽𐍃}} |4. Nehaj bude volja Tvoja, |4. wairþai wilja þeins |4. ˈwɛrθɛː ˈwiljɑ θiːns |- |{{Lang|got|𐍃𐍅𐌴 𐌹̈𐌽 𐌷𐌹𐌼𐌹𐌽𐌰 𐌾𐌰𐌷 𐌰𐌽𐌰 𐌰𐌹𐍂𐌸𐌰𐌹}} |5. kak v něbu, tak i na zemji. |{{Lang|got|5. swe in himina jah ana airþai.}} |{{-|5. sweː in ˈhiminɑ jɑh ɑnɑ ˈɛrθɛː}} |- |{{Lang|got|𐌷𐌻𐌰𐌹𐍆 𐌿𐌽𐍃𐌰𐍂𐌰𐌽𐌰 𐌸𐌰𐌽𐌰 𐍃𐌹𐌽𐍄𐌴𐌹𐌽𐌰𐌽 𐌲𐌹𐍆 𐌿𐌽𐍃 𐌷𐌹𐌼𐌼𐌰 𐌳𐌰𐌲𐌰}} |6. Hleb naš vsakodenny, daj nam tutogo dnja, |{{Lang|got|6. hlaif unsarana þana sinteinan gif uns himma daga}} |{{-|6. hlɛːɸ ˈunsɑrɑnɑ ˈθɑnɑ ˈsinˌtiːnɑn ɡiɸ uns ˈhimːɑ ˈdɑɣɑ}} |- |{{Lang|got|𐌾𐌰𐌷 𐌰𐍆𐌻𐌴𐍄 𐌿𐌽𐍃 𐌸𐌰𐍄𐌴𐌹 𐍃𐌺𐌿𐌻𐌰𐌽𐍃 𐍃𐌹𐌾𐌰𐌹𐌼𐌰}} |7. I odpusti nam naše viny, |{{Lang|got|7. jah aflet uns þatei skulans sijaima}} |{{-|7. jɑh ɑɸˈleːt uns ˈθɑtiː ˈskulɑns ˈsijɛːmɑ}} |- |{{Lang|got|𐍃𐍅𐌰𐍃𐍅𐌴 𐌾𐌰𐌷 𐍅𐌴𐌹𐍃 𐌰𐍆𐌻𐌴𐍄𐌰𐌼 𐌸𐌰𐌹𐌼 𐍃𐌺𐌿𐌻𐌰𐌼 𐌿𐌽𐍃𐌰𐍂𐌰𐌹𐌼}} |8., kako i my odpuščajemo našym vinovnym. |{{Lang|got|8. swaswe jah weis afletam þaim skulam unsaraim}} |{{-|8. ˈswɑsweː jɑh ˈwiːs ɑɸˈleːtɑm θɛːm ˈskulam ˈunsɑrɛːm}} |- |{{Lang|got|𐌾𐌰𐌷 𐌽𐌹 𐌱𐍂𐌹𐌲𐌲𐌰𐌹𐍃 𐌿𐌽𐍃 𐌹̈𐌽 𐍆𐍂𐌰𐌹𐍃𐍄𐌿𐌱𐌽𐌾𐌰𐌹}} |9. I nie vodi nas v pokušenje, |{{Lang|got|9. jah ni briggais uns in fraistubnjai}} |{{-|9. jɑh ni ˈbriŋɡɛːs uns in ˈɸrɛːstuβnijɛː}} |- |{{Lang|got|𐌰𐌺 𐌻𐌰𐌿𐍃𐌴𐌹 𐌿𐌽𐍃 𐌰𐍆 𐌸𐌰𐌼𐌼𐌰 𐌿𐌱𐌹𐌻𐌹𐌽}} |10., ale izbavi nas od złego. |{{Lang|got|10. ak lausei uns af þamma ubilin}} |{{-|10. ɑk ˈlɔːsiː uns ɑɸ ˈθɑmːɑ ˈuβilin}} |- |{{Lang|got|𐌿𐌽𐍄𐌴 𐌸𐌴𐌹𐌽𐌰 𐌹̈𐍃𐍄 𐌸𐌹𐌿𐌳𐌰𐌽𐌲𐌰𐍂𐌳𐌹 𐌾𐌰𐌷 𐌼𐌰𐌷𐍄𐍃}} |11. Ibo Tvoje jest królestwo i moc |{{Lang|got|11. unte þeina ist þiudangardi jah mahts}} |{{-|11. ˈunteː ˈθiːnɑ ist ˈθiu̯ðɑnˌɡɑrdi jɑh mɑhts}} |- |{{Lang|got|𐌾𐌰𐌷 𐍅𐌿𐌻𐌸𐌿𐍃 𐌹̈𐌽 𐌰𐌹𐍅𐌹𐌽𐍃}} |12. i slava na věky. |{{Lang|got|12. jah wulþus in aiwins.}} |{{-|12. jɑh ˈwulθus in ˈɛːwins}} |} === Rěčeńja === {| class="wikitable" ! scope="col" | Gotsky ! scope="col" | Prěvod |- |{{Lang|got|Fugls sitiþ in bagma.}} |Ptica sědi na drěvu. |- |{{Lang|got|Gibiþ sa þiudans silubr þamma skalka.}} |(Toj) kralj daje srěbro (tutomu) slugě. |- |{{Lang|got|Sa hunds itiþ fiskans.}} |(Tuty) pes jedaje rybu. |- |{{Lang|got|Saíƕa þans láubans fimf bagmē.}} |Vidim (te) listy peti drěvesov. |- |{{Lang|got|Gawaírþeis gaírneiþ in ƕeilái saúrgōs.}} |On/a potrěbuje pokoj v času skrbi. |- |{{Lang|got|Nutu þizē akranē fram þamma asta.}} |My oba/obě nasladili se ovočami s toj větvy. |- |{{Lang|got|Saíƕa ik ija, iþ ni þagkja þatei si mik saíƕiþ}} |Vidim ja ju, ale ne myslim, že ona mene vidi. |} == Vněšnje linky == {{Vikipedija na jezyku|got}} {{Prěvod|pl|Język gocki}} {{Prěvod|uk|Готська мова}} [[Kategorija:Germanske jezyky]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] ogsx9d8fmr46lk6vkz57wr49yrdtctm 4 1052 48762 48608 2026-10-15T11:57:48Z Ilja isv 10 /* Prosim Jana dodati isv do hranjenyh Vikidanyh */ Odgovor 48762 wikitext text/x-wiki __NEWSECTIONLINK__ {{Zaglavje krčmy}} <!--- Napišite svoje soobčenje niže ---> == Link na Diskord-server na Glavnoj stranici == Na Glavnoj stranici tut: Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу]. Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat? Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC) :@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC) ::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii ::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | "Medžuslovjanska Wikipedija" | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]] ::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC) :::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC) ::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC) ::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC) == Prědustavjeno pismo == Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody <code>isv</code>, <code>isv-Latn</code>, and <code>isv-Cyrl</code> na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC) Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: * Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like "Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал." The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. * [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains. * [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian. * The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them. * [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript. * [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that. * [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages. * [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works. * Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable. I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages: # It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]] # However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. # Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet. # A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page. So here's my own preferred solution, if possible: # It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names. # Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order). # I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible? # It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have. There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC) :Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: <code>isv</code> should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing <code>[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]</code> while recognizing <code>[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]</code> and <code>[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]</code>. In other words, we ought to support <code>isv</code>, but it makes no sense to translate it separately from <code>isv-Latn</code> and <code>isv-Cyrl</code>, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC) ::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by "fallback option", but if it means that <code>isv</code> is interpreted as "<code>isv-Latn</code> unless specified otherwise", I'd be perfectly fine with that.<br />Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.<br />For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that <code>'ų' => 'у'</code> and <code>'у' => 'u'</code>, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC) :I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. <span style="text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block">--[[User:MwGamera|Mw<span style="font-variant:petite-caps">G</span>amera]]</span> ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST) == Транслитерација со Јапонского == Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на "Kacušika Hokusaj" або на "Kacušika Hokusai"? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC) :Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na "''si''", "''dzju''", "''dzjo''" vměsto "''ši''", "''džu''", "''džo''" (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC) Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky): {| class="wikitable ext-gadget-alphabet-disable" style="text-align:center;" ! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv |- | サ || sa || sa || са || са || са || sa / са |- | シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши |- | シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша |- | タ || ta || ta || та || та || та || ta / та |- | チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи |- | ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу |- | チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча |- | ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња |- | ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва |- | ザ || za || za || дза || дза || за || za / за |- | ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи |- | ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа |- | ダ || da || da || да || да || да || da / да |- | ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи |- | ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу |- | ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа |- ! colspan="7" | razširjena katakana |- | ス || su || su || су || су || су || su / су |- | スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си |- | テ || te || te || тэ || те || те || te / те |- | ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти |} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC) : Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC) ::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC) == Remaining issues == Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please! === Transliteration === First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write "Džorž Buš" instead of "George Bush" in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like "Георге Бусх". At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions: '''bidirectional:''' {| class="wikitable ext-gadget-alphabet-disable" | a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü |- | а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ |} '''unidirectional Lat &rarr; Cyr:''' {| class="wikitable ext-gadget-alphabet-disable" ! from | á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż |- ! to | а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж |} '''unidirectional Cyr &rarr; Lat:''' {| class="wikitable ext-gadget-alphabet-disable" ! from | ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я |- ! to | g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja |} {{FNBox|Note: {{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &rarr; Lj and Њ &rarr; Nj will do.}} }} === Alphabetical order === Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't): '''Latin:'''<br /> <big>'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż</big> '''Cyrillic:'''<br /> <big>'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я</big> === Dates === * The standard format for dates is: <code>dd.mm.yyyy</code> * In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc. === Numbers === When a number is followed by a noun, the corresponding case differs: * 1: nominative singular (1 dom) * 2–4: nominative plural (2 domy) * 0 and 5–19: genitive plural (5 domov) * all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom) * all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy) * all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov) === Namespaces === {| class="wikitable ext-gadget-alphabet-disable" ! colspan="2" | Namespace || colspan="2" | Talk |- ! English || Interslavic || English || Interslavic |- | (main) || (glavny) || Talk || Besěda |- | User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika |- | Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije |- | File || Fajl || File talk || Besěda fajla |- | MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki |- | Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona |- | Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči |- | Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije |- | Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala |- | Module || Modul || Module talk || Besěda modula |- | Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta |} I hope I haven't forgotten anything! === The code ISV === * In interwiki links, the language should appear as: <code>Medžuslovjansky / меджусловјанскы</code> * The English name of the language is "Interslavic". * There still appear to be issues with the language code <code>isv</code>. In Babel boxes, for example, <code>isv-Latn</code> and <code>isv-Cyrl</code> work, but <code>isv</code> does not. * I guess using <code>isv</code> shoud have a fallback sequence to <code>isv-Latn</code>, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested. === Transliteration once more === ''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though. That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC) :Finally! That is some great news. :All the points touched here make sense to me. :I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or Glagolitic. It would add more confusion IMO. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC) :jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC) ::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC) :Hi Jan, :Many thanks for this communication. :My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.<br />Now we have a template to block transliteration for a piece of text :<pre>{{-|text not to be transliterated}}</pre> :all it does only adding HTML tag :<pre>&lt;span class="ext-gadget-alphabet-disable"&gt;text not to be transliterated&lt;/span&gt;</pre> :that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used "manually" when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now. :I would propose to add one more template for selective transliteration, for example :<pre>{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}</pre> :where:<br/> :''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)<br/> :''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)<br/> :''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin<br/> :''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used). :This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting. {| class="wikitable" |+ |Examples |- ! Parameters !! lat/cyr !! Renders as |- | <nowiki>Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1</nowiki> || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) |- | <nowiki>Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua</nowiki> || cyr || Жан-Франсуа |- | <nowiki>Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1</nowiki> || lat || Jean-François (Žan-Fransua) |- |<nowiki>Jean-François|Жан-Франсуа</nowiki> |lat |Jean-François |- |<nowiki>Jean-François|Жан-Франсуа</nowiki> |cyr |Жан-Франсуа |- |<nowiki>Györ|Дьёр|Ďjor|1</nowiki> |lat |Györ (Ďjor) |} :Would this proposal be of interest? :It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC) Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current <tt><nowiki>{{-|...}}</nowiki></tt> template. Normally the language converter would expect something like:<br /><tt><nowiki>-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-</nowiki></tt>.<br />The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice: <tt><nowiki>{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}</nowiki></tt> If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary. One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter: <tt><nowiki>-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-</nowiki></tt> Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like "{{-|Microsoft}}". Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC) :Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC) === Script === {{-|''(added a header for clarity)''}} :So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script. :My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text. :<pre> <span class="alphabet-isv-Latn">Jean-François</span></pre> :<pre> <span class="alphabet-isv-Cyrl">Жан-Франсуа</span></pre> :<pre><span class="alphabet-isv">Žan-Fransua</span></pre> :Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.<br/> :Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9). :<syntaxhighlight lang="javascript" line="1" start="9"> /** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI /** Sorry code is removed since it did not work in the end </syntaxhighlight> :@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC) ::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC) :::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC) :::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: :::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js :::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works. :::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC) ::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC) :::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC) ::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: ::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000 ::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC) :::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC) :::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet). {| class="wikitable" |+ Kako koristati |- ! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}} |- | <pre>{{-|macOS Sierra}}</pre>|| <pre>macOS Sierra</pre> || <pre>macOS Sierra</pre> |- | <pre>{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}</pre> || <pre>Jean-François</pre> || <pre>Жан-Франсуа</pre> |- | <pre>{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}</pre> || <pre>Joe Biden (Džo Bajden)</pre> || <pre>Джо Байден</pre> |} :::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC) ::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC) ::::Hi All, ::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC) ::::<s>Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.</s> <s>Next point to address.</s> Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC) === Approval === {{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}} Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&#126;2026-98653-7|&#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC) :I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC) :: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10102-52|&#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC) :::LOL, login under your real name. Why are you even here? :::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC) ::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC) ::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10115-37|&#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC) ::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur. ::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC) ::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10259-25|&#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC) ::::::::Too many recommendations for anonymous "editor", buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC) ::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told. ::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic. ::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it. ::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC) ::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC) :::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label "constructed language", but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC) :::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC) :::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10286-28|&#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC) :::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC) :::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10427-04|&#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC) :::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC) :::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&#126;2026-10427-04|&#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC) ::Good news. A thread "Proposed approval of Interslavic Wikipedia" has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&#126;2026-17126-63|&#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC) :::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread "Proposed approval of Interslavic Wikipedia," but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&#126;2026-18779-70|&#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC) :::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&#126;2026-18633-18|&#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC) :::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&#126;2026-18861-96|&#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC) :::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&#126;2026-18833-94|&#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC) :::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC) :::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&#126;2026-31741-38|&#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC) == Wiktionary == ''(moving this to a separate item to avoid cluttering)'' When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC) :Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC) ::Well, in reality, I'm just experimenting. ::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult. ::What I did is I've created a fork of the dictionary that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary. ::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so: ::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution). ::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/) ::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC) :::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. :::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC) :::The slovnik fork is available here :::https://interslavic.forum/slovnik/ :::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. :::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. :::This is just something I'm constantly using in writing texts. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC) ::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC) Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC) :This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). :I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community. :Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC) ::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC) :::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC) ::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC) :::[[Wt/isv/Main Page]] :::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. :::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission? :::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]] :::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. :::So far my plan is the followinɡː :::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC) ::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC) :::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC) :::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&#126;2026-29111-53|&#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC) :::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC) :::::::::все новое - это хорошо забытое старое) :::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC) :::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&#126;2026-29111-53|&#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC) :::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC) == Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati == slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati "sravnivati", ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu "sravnjati" za mene imaje smysl "uravnjati", "sdělati jednakovym", na angl. ''to level'' čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC) :Nu znaješ, "sravnjati" prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola "sravniti". V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati > -yvati'', a ''-iti > -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati > -avati'' iili ''-iti > -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC) ::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) ::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku "to be comparing" inym slovom. ::Russky срав'''ни'''вать, сопоставлять ::Bělorussky параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць ::Ukrajinsky порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати ::Poljsky porów'''ny'''wać ::Češsky srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat ::Slovačsky porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať ::Hrvatsky srav'''nji'''vati, upoređivati ::Srbsky срав'''њи'''вати, упоређавати ::Makedonsky сравнува, споредува ::Bulgarsky срав'''ня'''вам ::"Sravnjati s zemjeju" — "Compare with Earth?" or "Level it to the ground"? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC) :::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC) :::Moje prědloženje": :::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov. :::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining) :::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC) ::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC) == Websajt s katalogom i statistikoju == <nowiki>https://medzuslovjansky.onl/</nowiki> jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju može byti koristany kak onlajn biblioteka stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov prošu, pišite vaši propozicije i myslji [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC) :myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC) ::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC) :::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. :::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku "Najdolžejše članky"? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC) ::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC) :::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah. :::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre. :::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. :::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo) :::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC) ::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov >10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici: ::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). ::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis ::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki) ::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki ::::::* kako možno, sodrživaje obrazky ::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah ::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. ::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC) == Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju == Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. Može byti, my takože budemo dodati? https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC) :Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC) == Nove možnosti transliteracije - sdělano == Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.<br/>Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: <br/>Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).<br/> {| class="wikitable" |+ Kako koristati |- ! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}} |- | <code><nowiki>{{-|macOS Sierra}}</nowiki></code>|| <code><nowiki>macOS Sierra</nowiki></code> || <code><nowiki>macOS Sierra</nowiki></code> |- | <code><nowiki>{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}</nowiki></code> || <code><nowiki>Jean-François</nowiki></code> || <code><nowiki>Жан-Франсуа</nowiki></code> |- | <code><nowiki>{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}</nowiki></code> || <code><nowiki>Joe Biden (Džo Bajden)</nowiki></code> || <code><nowiki>Джо Байден</nowiki></code> |- |<code><nowiki>«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.</nowiki></code> |<code><nowiki>«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.</nowiki></code> |<code><nowiki>«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.</nowiki></code> |- |<code><nowiki>V Providen{{-|ce’|с}}u</nowiki></code> |<code><nowiki>V Providence’u</nowiki></code> |<code><nowiki>В Провиденсу</nowiki></code> |} <br /> <s>Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.</s> Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC) :Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: <nowiki>{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}</nowiki>, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC) ::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC) ::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC) ::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC) :::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC) ::::Tut byl variant ::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod: ::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC) ::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC) :::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC) ::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC) :::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC) ::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC) :::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: <code><nowiki>«V Providen{{-|ce’|с}}u»</nowiki></code>: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC) ::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC) :::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC) ::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC) ::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC) :Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC) :Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC) ::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC) == Originalne <s>imena ljudij</s> i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov == <s>Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?</s> <s>Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..</s> P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati. Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije. Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte. S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC) :Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC) ::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC) == Approval! == Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&#126;2026-35104-48|&#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC) :approved! 🎉 [[Special:Contributions/&#126;2026-36378-17|&#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC) : Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST) == Administratorstvo == Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti! Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|<nowiki>{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}</nowiki>}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (<nowiki>~~~~</nowiki>). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST) # {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) # {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC) # {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC) # {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC) # {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC) # {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST) # {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST) # Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6) # {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST) :Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST) ::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST) :Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST) ::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST) :::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST) === Drugi admini === {{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC) :Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC) ::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC) :::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo "odgovoriti", to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST) :Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST) ::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST) :::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST) :Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC) @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST) :Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST) Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST) :@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST) ::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST) === Drugi admini - glasovanje === Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST) ==== Vipz ==== @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST) # {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST) # {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST) # {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST) # ... ==== Marcoorio ==== @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST) # {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST) # {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST) # {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST) # {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST) # {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST) # ... ==== LiMr ==== @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST) #{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST) #:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST) #{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST) #{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST) #{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST) #{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST) @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)<br />A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST) :Čestistaju novym Adminam! Čas rabotati 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 12:11, 16 julij 2026 (CEST) ::Blagodarim! – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 12:33, 16 julij 2026 (CEST) :Ja sglasil svoju kandidaturu na [[m:Steward_requests/Permissions#LiMr@isvwiki|Meta]]. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 14:39, 16 julij 2026 (CEST) ::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 14:41, 16 julij 2026 (CEST) :@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] se stal administratorom. Čestitajemo 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:33, 17 julij 2026 (CEST) ::Super. @[[Koristnik:LiMr|LiMr]], s uspěhom! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:34, 17 julij 2026 (CEST) == Kolikost člankov na latinici i kirilici == Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje "Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju" ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST) :A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST) ::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku "Medžuslovjanska Vikipedija" jest privedena taka informacija: "Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju", ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST). Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST) :Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST) :: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST) :::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST) :::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST) :Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST) ::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST) ::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami "Članok napisany kiriliceju" / "Članok napisany latiniceju", tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST) == Razděljenje Krčmy == Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST) : Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST) :Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti "{{-|village pump}}", selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST) :Dalšo pytanje, imajemo v menu "Portal občiny", čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST) ::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno. ::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva. ::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST) :::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST) :::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST) :::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST) ::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST) :::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST) ::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST) == Vikidane == {{tracked|T429939|fixed}} Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod <code>isv</code>, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST) :Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST) ::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST) :::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST) ::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST) ::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST) :::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon <code><nowiki>{{INTERWIKI}}</nowiki></code> iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST) ::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST) :::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST) :V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod <code>isv</code> dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST) :The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST) ::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST) ::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST) ::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST) :::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST) ::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST) :Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST) ::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST) :::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST) ::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST) :::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST) :::Trěba udaliti tuty redok <nowiki><templatestyles src="MediaWiki:Edittools/styles.css" /></nowiki> iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST) ::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti "administrator interfejsa", da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST) :::::Jan uže jest adminom interfejsa, čestitajemo I čekajemo na akcije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:50, 21 julij 2026 (CEST) ::::::Uže sdělano, Edittools rabotaje! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:24, 21 julij 2026 (CEST) :::::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:25, 22 julij 2026 (CEST) ::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo "Medžuslovjansky"? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako "Medžuslovjansky / Меджусловjанскы". [[Special:Contributions/&#126;2026-39765-34|&#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST) ::Ura! Ide avtomatično priključenje vseh člankov 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:08, 22 julij 2026 (CEST) :@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], @[[Koristnik:Vipz|Vipz]], @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], @[[Koristnik:LiMr|LiMr]], htěl jesm izdělati instrukcuju za avtorov o koristanju vikidanyh i Sitelink, ale vidim někake problemy i zato imaju několiko pytanij za administrcijnu skupinu. :1. Ručno priključenje k Vikidanym rabotaje toliko za něktore "male" članky s malym čislom jezykov, napriklad "Otava Jo", kde jesm to priključil bez problemov, ale za vse "velike" vikidane, kako, napriklad, "Solnce" ili "Napoleon Bonapart" stranica vikidanyh jest blokovana na izměny i zato ne jest možno dodati isv-vikipediju v Sitelinks. Jest-li tuto dozvoljeno našim administratoram? Ne jest li cěly spis 1000 "obvěznyh" člankov tako hranjeny? Kako bude postupovanje za avtorov novyh člankov iz tutogo spisa? :2. [[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]] jest pisal: <blockquote>Wikidata support is not yet enabled, but that too will come within a couple of days; when it does, I will run [[User:JhsBot|my bot]] to migrate interwiki links from using the [[:Template:INTERWIKI|INTERWIKI]] template to instead using Wikidata natively.</blockquote> To ješče ne bylo sdělano, že tak? Jest li trěba panu Adminu pripomniti? :Hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:07, 17 julij 2026 (CEST) ::K nomeru 1: Něktore prědmety vo Vikidanyh sut tako zvano polzamknute, čto znači, že prověrjeni koristniki mogut praviti tuty prědmety. Kak ne jeste prověrjeny koristnik, vy ne možete praviti polzamknute prědmety. ::K nomeru 2: Ja ne imaju kakekoli informacije o aktivitetah tutogo koristnika, nu kak to ne jest ješče aktivno, ono to bude pravdopodobno aktivno uže rano. Kak vy hočete, možete mu napisati na jego koristničsku besědu, pravdopodobno na anglijskom, kak tuten koristnik pravdopodobno ne bude uměti medžuslovjansky jezyk, začto on piše na anglijskom. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:57, 17 julij 2026 (CEST) :::Tuty koristnik jest Meta-admin vsego inkubatora vseh viki, docěla mogutna figura 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:44, 17 julij 2026 (CEST) ::::Nu, on pravdopodobno imaje mnogo obvezkov, ktoryh on musi rabiti. Dajmo mu dostatok časa. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 10:53, 17 julij 2026 (CEST) :::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]] imaje pravdu. Vikidane uže sut vključene za medžuslovjansky, ale někoje prědmety o popularnyh ili kontroversijnyh temah mogut byti zaščičene. Ja prěd hviljeju jesm sdělal link na [[Solnce]] i to šlo bez problemov. A čto se tyče gosp. Søby, on napisal, že vključi někaky avtomatičny skript za avtomatično prěneseneje danyh iz šablona INTERWIKI na Vikidane, ale on togo ješče ne sdělal. Ale ja imaju izkušenje, že on dolgo ne odgovarjaje na pytanja i kontakt s njim je trudny. Uviděl jesm, že od konca junija jegova aktivnost byla rědka. Takto teoretično my možemo vse dělati ručno (togda trěba najprvo prějdti na stranicu na někojem drugom jezyku, i odtuda prějdti do Vikidanyh), ale ja myslju, že to jest bezsmyslno raztračenje časa, ibo raněje ili pozdněje to imaje byti sdělano tym skriptom. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:54, 17 julij 2026 (CEST) ::::Hvala Jane, Solnce je priključeno. Myslim, instrukcija avtoram bude: ::::# Na avtomatično priključenje staryh člankov budemo čekati, ono někogda bude, ne trěba priključati jih ručno ::::# Prodolžajemo koristati šablon INTERWIKI ::::# Nove članky jest možno prisjedinjati ručno. Ako li prědmet jest hranjeny, trěba prositi to sdělati naših adminov ::::[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 11:04, 17 julij 2026 (CEST) :::::Točno tako! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:23, 17 julij 2026 (CEST) ::::Ja to mogu sdělati. Uže jesm sdělal několiko ([[Special:Contributions/Vipz]]), nu idealno by bylo usposobiti ili vlastnogo bota ([[:sh:Korisnik:Vipz-bot]]) na tutom projektu, ili dostati pseudo-bot horugvu. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 17:27, 17 julij 2026 (CEST) :::::Na koristanje botov v vikidanyh trěba iměti dozvoljenje adminov, inače možeš dostati važny ban [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 18:42, 17 julij 2026 (CEST) ::::::Mně to jest poznano, tomu ne jesm sdělal prěmnogo izměn. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 04:53, 18 julij 2026 (CEST) ::::::Skoro budu poprositi bot dozvoljenja. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 05:00, 18 julij 2026 (CEST) :::::::👍 tuto rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 22 julij 2026 (CEST) ::To JHS spustil svojego bota, kako oběčal, hvala jemu [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:31, 22 julij 2026 (CEST) == Translations == Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST) :Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST) ::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST) :::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST) :Maybe the "Special" namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST) == Kako jest slovo "pěskovišče" kategorizovano? == Ja jesm pytam, či jest slovo "pěskovišče" roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo "šablon" jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST) :Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST) ::Tako jest slovo "město" roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST) :ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST) ::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST) == Patrulovanje == Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. <s>Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo. Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. </s>[[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST) :Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST) ::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST) :::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST) ::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST) :::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako "možny vandalizm", "izpraždnjenje stranice" i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST) ::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST) :::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST) :::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST) ::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST) :::::::::my imajemo šablon <nowiki>{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} </nowiki>, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST) ::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''<span style="color:#a09786;"><ruby>ヴァディム</ruby></span>''']] ([[User talk:VadymTS1|<small>besěda</small>]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST) :::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST) == Prěključ "Lat./Кир." == Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako "medžuslovjansky", Jaroslav proponuje vratiti nadpis "Lat./Кир." (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili "Latinica/Кирилица" kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST) :Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis "Lat./Кир." v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST) ::ja imaju nadpis v menju "medžuslovjansky", i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST) ::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest "medžuslovjansky". No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element <code>p-variants-label</code> v Vector (2022). <span style="text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block">--[[User:MwGamera|Mw<span style="font-variant:petite-caps">G</span>amera]]</span> ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST) :Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&#126;2026-39602-39|&#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST) ::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija "Lat./Кир." je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST) :::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by "prilěpiti" kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST) == Pěskovišče dlja modulov == Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST) :Čestno govoreči ja mnogo malo znaju o modulah. Ale v principu možeš tu sdělati pěskovišče za moduly, ja ne vidžu v tom problem. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 16 julij 2026 (CEST) ::Nu dobro, ja budut razmysliti, kako byh to izrabotal, uvidimo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:42, 16 julij 2026 (CEST) :Pozdrav, @[[Koristnik:Polda18|Polda18]], kako mene poučil viki-programist, ktory pomagal s translit-skriptom, do svojego ličnogo prostora možno sdělati vsečto, ne jedino LUA-module, ale i Javascript-gadget, to bude rabotati jedino za tebe. Myslim, to dělae se tako: https://isv.wikipedia.org/wiki/Koristnik:Ilja_isv/Modul:Moj_modul ili https://isv.wikipedia.org/wiki/Koristnik:Ilja_isv/My_Gadget.js [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:01, 17 julij 2026 (CEST) ::Link pri testah ale musi byti polny, kako ''{{#invoke:Koristnik:Ilja_isv/Modul:Moj_modul|parametr1|...'' [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:11, 17 julij 2026 (CEST) :::Nu, ja to možu obtestovati. Ja jesm už započel [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly|něčto stvarjati]], nu ja možu tutu sistemu nadrabiti. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 10:30, 17 julij 2026 (CEST) :::Nu, ja jesm to obtestoval, i ja vidimo, že ono to možlivo ne funkcionuje. Tuto jest hyba, ktoru mi zvanje modula piše: :::<code>Script error: No such module "[[Koristnik:Polda18/Modul:Pěskovišče 1]]".</code> :::Kak se možete pozrěti, stranica ne izobražaje izvorny kod modula kako izvorny kod v programističnogom jezyku Lua, ili kako prostu stranicu. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:21, 17 julij 2026 (CEST) ::::Izvini, moja grěška, musi byti: ::::https://isv.wikipedia.org/wiki/Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče_1, i takože pri koristanju ::::{{#invoke:Koristnik:Polda18/Pěskovišče_1|параметр1|... (nadějem se, slovo Modul tut ne jest trěbno) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 14:28, 17 julij 2026 (CEST) :::::Nu, to dava smysl. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:38, 17 julij 2026 (CEST) ::::Stranica [[Koristnik:Polda18/Modul:Pěskovišče 1]] može byti odstranjena. Jediny link, ktory vede na tutu stranicu, jest Krčma. Na ščestje ja ne imaju věče takovyh stranic. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:46, 17 julij 2026 (CEST) Ja myslju, že to jest kvestija modela sodržanja. V koristiničskom prostoru ono izgledaje inako neželi v prostoru za moduly. Poprobuj něčto v rodu tutogo: [[:Modul:Pěskovišče]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:46, 17 julij 2026 (CEST) :Ja jesm početkujuči v programističnogom jezyku Lua, ale ja jesm už srazuměl zakladam tutogo jezyka i kako jest tuten jezyk upotrěbjeny v MediaViki softveru. Dalo to trud, ale ono se izplatilo. Ja jesm něčto iztvoril, [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 1|možlivo se pozrěti]]. Tuten modul by iměl byti vami tako rěčeny [[Modul:Pěskovišče]]. Ja hoču ješče iztvoriti dokumentaciju tutogo modula, ale ja ješče ne imaju iztočne stranice zapisok i dokumentacij dlja každogo pěskovišča. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:54, 17 julij 2026 (CEST) :Budemo musěti iztvoriti tako stranicu [[Vikipedija:Lua]], kako dokumentaciju dlja iztvorěnje i pravok modulov. Ja možu tutu stranicu prědložiti. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:48, 18 julij 2026 (CEST) :Ja imaju menše pytanje. Kako byste prěvodili češsko slovo ''[[wikt:cs:bábovka|{{-|bábovka}}]]'' ili ''{{-|bábovička}}''? To jest něčto, čo někto iztvarja na pěskovišču. Ja jesm upotrěbil slovo ''babkovička'', ibo ja mnju si, že to by bylo prigodno slovo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:00, 18 julij 2026 (CEST) ::V Rosiji děti iz pěska dělajut kuliče ([[:ru:Кулич|куличи]]) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:19, 18 julij 2026 (CEST) :::Nu, ja možu tuto slovo upotrěbiti zaměsto ''babkovička''. 😁 Hvala. Čto tako iztvoriti někaku izhodnu stranicu zaměsto prazdnoj stranice tu: [[Vikipedija:Pěskovišče]]. Něčto, čto bude iměti někaky izhodny tekst opisyvajuči priměr vikikoda kako take ''kuliče''. Možno něčto takovogo, kako jest viděti tu: [https://cs.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedie:P%C3%ADskovi%C5%A1t%C4%9B&oldid=26011420]. Čislo revizije (''{{-|oldid}}'') by mogol izpotrěbiti robot, ktory by raz za čas izčrknul pěskovišče nazad do tutoj izhodnoj stranice, kak by izměny v pěskovišču na dolžejšiju dobu ustali. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 22:20, 18 julij 2026 (CEST) :::Ja jesm izměnil slovo ''babkovička'' za ''kuliče''. Nu, knopka iz dokumentacije ne funkcionuje, i nebude funkcionovati, pokoliko ne bude pěskovišče modula zapravdu iztvorjeno. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 22:43, 18 julij 2026 (CEST) == Divno provodženje šablona == Pozdrav. Ja jesm hočel izrabotati šablon dlja tabličky, nu ja ne věm, či ja jesm glupy ili MediaViki jest. Moj šablon se provodi kako jest viděno tu: [https://isv.wikipedia.org/w/index.php?title=Koristnik:Polda18/P%C4%9Bskovi%C5%A1%C4%8De/%C5%A0ablony/P%C4%9Bskovi%C5%A1%C4%8De_1&oldid=28989] Ja jesm upotrěbil někaku akcentuaciju viki koda, kako samo ja byh mogl izjaviti někaku hybu. Nu, ja jesm nikaku ne viděl. Može někto, prosimo, izjasniti, čto se to děje? Kako by iměl tuten šablon izgledati, jest viděno [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Zaglavje|tu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 13:28, 17 julij 2026 (CEST) :Ja ješče dodam: šablon se provodi inako v podgledu i inako kako zapisana stranica. Ono to ne jest jedino tu na medžuslovjanskoj Vikipediji, ja jesm testoval jednako provodženje tako na češskoj Vikipediji (ače bez zapisanja). Ono to izpadaje na hybu vo MediaViki softveru ili hybu vo viki kodu šablona. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 13:53, 17 julij 2026 (CEST) :Ja už věm, čto toto jest. Toto jest zaisto hyba MediaViki softveru. Nu, ja jesm popravil tutu hybu, i tak, toto jest prosto začasno rěšenje. Tuten šablon by imal upotrěbiti {{-|TemplateStyles}}, ale to ne funkcijuje v imennom prostoru koristnikov. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:35, 18 julij 2026 (CEST) :Ja jesm iztvoril bug report na [[phab:T432536|fabrikatoru]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 01:43, 19 julij 2026 (CEST) == Kako ja možu priměti šablon izobraziti imenny prostor šablona dlja cěljnogo jezyka? == Pozdrav. Ja jesm iztvoril šablon {{š|Prěvod šablona}} dlja prěvodov šablonov iz inojezyčnyh Vikipedij. Nu, ja imaju menše pytanje. Kako ja možu priměti šablon izobraziti imenny prostor šablona dlja cěljnogo jezyka? Napriměr imenny prostor šablona dlja anglijskoj Vikipedije jest ''{{-|Template}}'', dlja češskoj Vikipedije to jest ''{{-|Šablona}}'' itd. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 13:25, 22 julij 2026 (CEST) :Pokoliko ja znaju, anglijska nazva ''{{-|Template:}}'' rabotaje na vsih viki. Očevidno takože je možno prosto dodati městu nazvu imennogo prostora, ale togda toj novy šablon je bezsmyslny, ibo togda možno je takože koristati [[:Šablon:Prěvod]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:37, 22 julij 2026 (CEST) ::Da, anglijska nazva napravdu rabotaje. Ale ono to izgledaje někako divno, poka to ne jest anglijsky šablon. Nu, ja možu odstraniti ''{{-|Template:}}'' iz izobraženogo nazva. Čto se tyče šablona {{š|Prěvod šablona}}, ja možu do šablona {{š|Prěvod}} dodati novy argument ili avtomatično razpoznanje imennogo prostora, ili oboje (argument kako prěpisanje avtomatičnogo razpoznanja). Šablon {{š|Prěvod šablona}} by mogol byti prěsměrjenje do šablona {{š|Prěvod}}, ili vy možete go odstraniti, kako bude {{š|Prěvod šablona}} vesde zaměnjeny za {{š|Prěvod}}. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:47, 22 julij 2026 (CEST) ::Možna v Šablonu:Prěvod avtomatično izměniti slovo ''članok'' na ''šablon'' kogda vključeny v prostor šablonov: <nowiki>{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:Template}}|šablon|članok}}</nowiki> <span style="text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block">--[[User:MwGamera|Mw<span style="font-variant:petite-caps">G</span>amera]]</span> ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 14:50, 22 julij 2026 (CEST) :::Tak, to ja iměl na myslji. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:14, 22 julij 2026 (CEST) :::Možno ješče ''modul''. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:15, 22 julij 2026 (CEST) ::Ja jesm izměnil šablon {{š|Prěvod}}, nyně ona podpira imenne prostory ''Šablon'' i ''Modul'' pored glavnogo imennogo prostora. Šablon {{š|Prěvod šablona}} može byti odstranjeny vključno jego dokumentacije. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:42, 22 julij 2026 (CEST) == Šablon dokumentacije modulov == Ja jesm napisal na [[mw:Project:Support desk#How can you make module pages to use a template for documentation transclusion?|podpor softveru MedijaViki]], kako my možemo upotrěbiti šablon {{š|Dokumentacija}} dlja modulov. Ja už imaju funkcionalnu verziju, ktora poddrživa kakykoli imenny prostor, na [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Šablony/Pěskovišče 2|mojom pěskovišču]]. Verzija jest gotova dlja vstavky do prvobytnogo města. Nu, my musimo někako izdělati upotrěbjenje šablona v vklučenju dokumentacije modula, kako to jest v Vikipediji na [[:en:Module:Wikidata|anglijskom]] i [[:cs:Modul:Wikidata|češskom]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 22:11, 22 julij 2026 (CEST) :Ja imaju menšu prosbu dlja adminov interfejsa. Ja jesm zapytal umětnu inteligenciju dlja šablona dokumentacije modulov, nu tu jest čto je trěba izrabotati: :* Stranica {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-name]]}} može ostati kako jest, ili my možemo <code>{{-|/doc}}</code> izměniti za <code>{{-|/Dokumentacija}}</code>. Nu, večinstvo modulov ne imaje žadnu dokumentaciju, takože prěimenovanje dokumentačnyh podstranic by ne imělo byti trudno. Nu, ja tuto neham na vas. :* Stranica {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-show]]}} musi byti izměněna, kako jest vvedeno na jej besědě: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Dokumentacija|$1}}</syntaxhighlight> :* Stranica {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-does-not-exist]]}} se izobražaje, kako dokumentačna podstranica ne jestvuje. Ja byh izdělal prědběžno prosty prěvod, kako jest vvedeno na jej besědě. Kak bude izrabotany tzv. ''{{-|preload}}'' (izhodny tekst ili konstrukcija) dokumentačnoj podstranice, link može byti izměněny tako, aby tuten ''{{-|preload}}'' upotrěbil. :* I nakonec, stranica {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-header]]}} jest vklučana do glavice dokumentačnoj podstranice modulov. Ja možu izrabotati tabličku, ktora bude izobražati informaciju o dokumentačnoj podstranici. Ja jesm izrabotal šablon {{š|Tablička}} dlja formata, ktory se tu uže upotrěbjaje. Ja možu do jego dokumentacije dodati link na {{-|Commons}} kategoriju, ktora vvodi ikony, ktore jest možno upotrěbiti. :— [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:50, 23 julij 2026 (CEST) ::Stranicu {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-header]]}} bude nutno izprazdniti kak bude izrabotany ''{{-|preload}}'' dokumentacije. Ja jesm už izrabotal šablon {{š|Dokumentačna podstranica}}. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:15, 23 julij 2026 (CEST) :::{{-|[[Šablon:Dokumentacija/preload]]}} jest izrabotany. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:51, 23 julij 2026 (CEST) :Prěvod iz {{-|TranslateWiki}} jest dodany, kako jest vidimo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 02:38, 5 avgust 2026 (CEST) :Ja se pytam ponovno. Je možlivo izrabiti izměny kako jest napisano povyše? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 22:40, 8 septembr 2026 (CEST) ::Često govoreči, ja ničto ne razuměju iz tyh modulov. Čemu one imajut služiti? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:30, 9 septembr 2026 (CEST) :::Moduly sut razširenja funkcij šablonov. Upotrěbjajut programističny jezyk {{-|Lua}}, ktory jest dodany razširenjim MediaViki Skribunto. Pomoču modulov mogut šablony iměti veče funkcij. Tuty stranice sut šablony dlja raznyh čestij razširenja Skribunto. Čto jest največe značimo jest stranica {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-show]]}}, ktora izobražaje vklučenu stranicu dokumentacije modula. Upotrěbjenjim šablona {{š|Dokumentacija}} bude stranica vklučena pomoču tutogo šablona. Nu, kak jest stranica dokumentacije v početku značena šablonom {{š|Stranica dokumentacije}}, ono ne jest potrěba obsega stranice {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-header]]}}, tako jest obseg stranice može byti izrčknuty, to znači byti prazdny. Obseg stranice {{-|[[MediaWiki:Scribunto-doc-page-does-not-exist]]}} znači, že stranica dokumentacije ne jestvuje. Kak my upotrěbjame tuten viki kod: :::<syntaxhighlight lang="wikitext"><span class="plainlinks">''Dokumentacija dlja tutogo modula može byti iztvorjena na [{{fullurl:$1|action=edit&redlink=1&preload=Šablon:Dokumentacija/preload}} <span style="color: var(--color-destructive, #bf3c2c);" title="$1 (stranica ne jestvuje)">$1</span>].''</span></syntaxhighlight> :::My možemo upotrěbiti t.zv. ''{{-|preload}}'' dokumentacije, ktory jest koristany takym sposobom, že imenny prostor stranice jest vklučeny pomoču koda <code>subst:</code>, i skelet stranice jest pripravjeny dlja koristanja dokumentacije šablona ili modula. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 23:43, 9 septembr 2026 (CEST) :::Nu, kako to jest s nastavjenjim Skribunto? Někto iz adminov interfejsa, kto razumě modulam? Možlivo tutoj link by mogol pomogti: {{-|[[mw:Special:MyLanguage/Extension:Scribunto/Lua reference manual]]}}. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:07, 16 septembr 2026 (CEST) == Daljše projekty Vikimedije == Medžuslovjanska Vikipedija jest iztvorjena. Nu, tu jest pytanje. Vikipedija ne jest jediny projekt od Vikimedije. Tu sut tako Vikicitaty, Vikislovnik, Vikidragy, Vikiversitet, Vikiknigy itd. Imajemo někaku ideju čto iztvoriti dalje? Možno Vikislovnik? My možemo opet upotrěbiti Inkubator. Vikislovnik by imal byti cělkom bezusilny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 19:49, 23 julij 2026 (CEST) :Nu, to, že Medžuslovjanska Vikipedija je iztvorjena ješče ne znači, že ona je gotova. Po mojemu mněnju rabota toliko načinaje se. Tutčas imajemo 1465 člankov. Ako mně pytaješ, imaju li ideju čto iztvoriti dalje, togda ja byh odgovoril, že trěba iztvoriti mnogo novyh člankov dlja enciklopedije! Nakonec imajemo vse, čto je nam potrěbno, takto možemo uže načeti rabotati seriozno, ne li? :A čto se tyče sestrinskyh projektov, jesm uže napisal něčto o tom v marcu ili aprilju ([[Vikipedija:Krčma#Wiktionary|tu]]). Kratko govoreči, ja ne vidžu smysl. Očevidno možno je započeti někaky novy projekt v inkubatoru, ale ako ne bude v njim dostatočno aktivnosti v tečenju dostatočno dolgogo perioda, on pravdopodobno ostane v inkubatoru navsegda. Sam jesi uviděl, že daže stvorjenje medžuslovjanskoj Vikipedije zajelo nam skoro dva lěta postojannoj aktivnosti, ačekoli vsegda byli 5–15 aktivni učestniki na měsec. :Tym ne menje, uže je projekt za medžuslovjansky Vikislovnik v inkubatoru: [[:incubator:Wt/isv]], ktory byl započety koristnikom @[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]]. Problem byl v tom, že on izbral trohu nesručny podhod, importujuči vse slova iz slovnika avtomatično na html-stranice, čto dovedlo do krajno nepraktičnyh stranic, a takože do mnogyh pogrěšek. Ale možno by bylo poprobovati ponovno. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:31, 23 julij 2026 (CEST) ::Da, ja razuměm. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:06, 23 julij 2026 (CEST) ::tutčasno Jaroslav i Michal o tom dumajut, my govorimo v Telegramu [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:25, 24 julij 2026 (CEST) ::Tam ješče jest kvestija avtorskyh prav na MS slovník, Wikimedia hče jih podtvrdženje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:41, 24 julij 2026 (CEST) == Prěvod razširjenja Skribunto == Pozdrav. Na [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special%3ATranslate&group=ext-scribunto&language=isv-latn&filter=&action=translate {{-|TranslateWiki}}] ja jesm počel prěvoditi razširjenje Skribunto, ktoro upotrěbi skriptovny jezyk Lua i dodava imenny prostor Modul. Nu, ja jesm strětl menše dilema. Kaku figuru slova dlja kakogo prěvoda upotrěbiti? Ono ide o češsko slovo ''{{-|chyba}}'', ktoro jest možno prěvoditi dvoma sposobami: ''grěška'' ili ''hyba''. Ja jesm zapytal umětnu inteligenciju, i ona mi napisala, že ''grěška'' jest figura dlja občego upotrěbjenja (veče kako blud), i ''hyba'' jest figura dlja tehničnogo izraza (veče kako neuspěh, kako ''kritična hyba sistemy''). Takože ''grěška'' jest ''ja jesm izrobil grěšku'' tako jest někaky blud, i ''hyba'' jest, ''ona se izjavila kritična hyba sistemy'', samo kako tuta sistema izrobila hybu, nikto za tutu hybu ne može, to jest hyba softvera. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:02, 26 julij 2026 (CEST) :Ja jesm dokonal prěvod Skribunta, možno prěgleděti dlja grěšek. Čtokoli znači ''{{-|Script error}}'', ja jesm prěvodil kako ''grěška skripta'', i čtokoli znači ''{{-|Lua error}}'', ja jesm prěvodil kako ''hyba Lua''. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 15:57, 26 julij 2026 (CEST) ::Možno ''grěška v skriptu'' ili ''grěška skripta''? Čto jest lěpše? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 01:06, 27 julij 2026 (CEST) == Sklanjanje == Na modroj knopkě piše „Zapisati pravky”. Začto „pravky”, jestli jest jedna? Povinno jest byti „Zapisati pravku”. Takože v historiji pravok člankov piše „26 julij 2026”. Koristiti latinske nazvy měsecev ne jest problem, ale muset byti v roditeljniku (26 julija 2026). Kto-nebud može to izpraviti? --[[Koristnik:Vogand|Vogand]] ([[Besěda s koristnikom:Vogand|besěda]]) 17:06, 26 julij 2026 (CEST) :Nu, to je dělo prěvodženja. Ako na anglijskom pišut "save edits", na medžuslovjanskom povinno je byti "zapisati pravky". V mnogyh slučajah jest množnost pluralizacije, ale ne vsegda. A čto se tyče roditeljnika, uže jesm o tom napisal na stanici: [[Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 18:23, 26 julij 2026 (CEST) ::Da, viděl som anglijsku Vikipediju. Ale tam jest „publish changes”. Besědu som pročital. ::Čto budemo dělati v tom vrěmenu? --[[Koristnik:Vogand|Vogand]] ([[Besěda s koristnikom:Vogand|besěda]]) 19:40, 26 julij 2026 (CEST) :Pravky sut pravky v tekstu. Ače ja pravim članok jednokratno, kak ja izdělam veče kako jedin pravok razom (veče poprav ili aktualizacij), tuten tekst dava smysl. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:03, 26 julij 2026 (CEST) == Kvalita novyh člankov == Htěl byh prizvati koristnika(-cu) @[[Koristnik:Lpoj50|Lpoj50]] da by izměnil(-a) sposob vnosa novyh člankov, koristnik(-ca) jest velmi produktiven(-na) v prěvodženju novyh člankov iz anglijskoj viki [[Special:Contributions/Lpoj50]], ale potom někto ako Jan ili ja musi kompletno prěpisyvati članok i izpravjati ne jedino MS grěšky, ale i tehnične, svezane s koristanjem šablonov, čto jest generalno mnogo raboty. Hvalim voprěd za spolurabotu 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:54, 11 avgust 2026 (CEST) :Jesm uže něčto napisal na jegovoj besědnoj stranici. V principu ja ne imaju veliky problem s prěvodami sdělanymi s pomočju umětnoj inteligencije, ale v takyh kolikostah i s takymi razměrami to je prosto nemožno. Mimohodom, interesno je, že někoje UI-prěvody sodrživajut cělkom pristojny medžuslovjansky, a druge daže ne pripominajut medžuslovjansky. Odkud je taka razlika? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:34, 11 avgust 2026 (CEST) ::Možlivo, něktore jesm uže izpravil 😊 Velika hvala [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:48, 11 avgust 2026 (CEST) :::Ja myslju, že jest neobhodimo zabraniti v tutom momentu upotrěbjenje umětnoj inteligencije, a ljudij, ktori sut priměčeni pri upotrěbjenju umětnoj inteligencije, trěba jest ograničati. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:03, 12 avgust 2026 (CEST) ::::Imaju ideju sdělati šablon, ktory by označal članky, prědpokladano strvorjene AI-prěvodom, i kde trěba by byl tajmer na izlěpšenje članka ili jego odstranjanje, bylo by to pomočno? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:24, 14 avgust 2026 (CEST) :::::Myslim že da [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:28, 14 avgust 2026 (CEST) == Dokumentačne podstranice == Pozdrav. Ja jesm izrabotal šablon {{š|Dokumentačna podstranica}}, možlivo jest robotično praviti vsě dokumentačne podstranice dlja dodanja vslědjnogo teksta na početok každoj stranice? <syntaxhighlight lang="wikitext"><noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude></syntaxhighlight> Čto tuten šablon robi jest to, že on izobražaje na dokumentačnoj podstranici tabličku s informacijeju, že to jest dokumentačna podstranica, i on dokumentačnu podstranicu kategorizuje kako dokumentaciju šablona ili modula. Robotična pravka jest cělkom prosta. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:42, 13 avgust 2026 (CEST) :Taka mala primětka. Ja jesm dodal tako tehničny parametr <code>nocat</code>, ktory jest upotrěbjeny v dokumentačnoj podstranici tutogo šablona iz praktičnyh dovodov. Tuten parametr zamira kategorizaciju stranice, do ktoroj jest šablon vklučeny. To jest prigodno dlja vizualnogo priměra šablona, kako jest vidno na dokumentaciji šablona. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:53, 13 avgust 2026 (CEST) :Tako samo, robot by mogol prěnesti kategorije šablonov ili modulov do dokumentačnyh podstranic. Konec dokumentačnyh podstranic može obsegati vslědny vikikod: :<syntaxhighlight lang="wikitext"><includeonly>[[Kategorija:Šablony:...]]</includeonly></syntaxhighlight> :Obseg dokumentačnoj podstranice jest vklučeny do stranice šablona s šablonom {{š|Dokumentacija}} v tagu <code><nowiki><noinclude /></nowiki></code>. Kategorizacije šablona ne sut vklučane do stranic, ktore upotrěbjajut dany šablon, tako samo ne jest dokumentacija šablona vklučena do danyh stranic. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:19, 13 avgust 2026 (CEST) :Izvinjaju se. Ja jesm ne věděl, že uže jest šablon {{š|Stranica dokumentacije}}, tako jest šablon {{š|Poslanje}}. Ja uže započel rabiti izměny dlja upotrěby tutyh šablonov. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 00:29, 14 avgust 2026 (CEST) ::Šablon {{š|Dokumentačna podstranica}} jest prenapravjeny do šablona {{š|Stranica dokumentacije}} i šablon {{š|Tablička}} jest prenapravjeny do šablona {{š|Poslanje}}. ::# Šablon {{š|Dokumentačna podstranica}} jest upotrěbjeny v někakyh dokumentačnyh podstranicah, my možemo robotično izměniti upotrěbjenje premo na šablon {{š|Stranica dokumentacije}}, kak bude gotovo, my možemo prenapravjenje odstraniti. ::# Šablon {{š|Tablička}} by neimal byti upotrěbjeny izključajuči linkov, tuten šablon my možemo odstraniti tutčas. ::Ponovno, izvinjaju se. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 02:59, 14 avgust 2026 (CEST) == Filtr protiv spama blokuje link do youtu.be == Ne znam byl li to umysl, ale kratke linky sut stabilne i dobro rabotajut. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|besěda]]) 21:55, 13 avgust 2026 (CEST) :Či ja dobro pametam, <code>youtu.be/xyz</code> jest prosto prenapravjenje na <code>youtube.com/watch?v=xyz</code>. Ja ne věm, či linky prenapravjenja sut nedozvoljene. Na vsaky slučaj, link je možno prosto prepisati na polny tvar. Ten by uže imal byti funkcionalny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 00:33, 14 avgust 2026 (CEST) :Pozdrav, @[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]], da, koristaj link vida <code><nowiki>youtube.com/watch?v=xyz</nowiki></code>, a ne <code>youtu.be/xyz</code>, tuty tip ne blokuje. Takože, koristaj šablony <code><nowiki>{{Cite AV media|}}</nowiki></code> za citovanje videa i <code>Youtube</code> za konvertaciju youtube-linkov, dokumentaciju k njim ješče musim dodělati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:17, 14 avgust 2026 (CEST) == Novy šablon <code><nowiki>{{V rabotě}}</nowiki></code> == Dodal novy šablon, ktory stvarjaje soobčenje, že stranica jest v fazi aktivnogo redaktovanja, koristaje se prosto dodavanjem koda <code><nowiki>{{V rabotě}}</nowiki></code> na začetok stranicy <onlyinclude>{{Mbox | type = notice | image = [[File:Ambox clock.svg|48px|alt=|link=]] | css = margin: 1px | text = '''Tuty {{{page|članok Vikipedije}}} jest [[:en:Help:Wikipedia: The Missing Manual/Editing, creating, and maintaining articles/Creating a new article|tutčasno v aktivnom iztvorjenju]] črěz spolurabotu i poslědovateljno redaktovanje.''' {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|0|Jestli vy imajete sumněnja odnosno [[WP:GNG|značnosti]], [[:en:WP:MOS|stilja]], ili drugyh problemov, prosim komentujte na [[WP:TPG|{{{tp|besědnoj stranici}}}]] tutogo {{{article|članka}}} ili jego {{{creator|iztvoritelja}}}.|}}Da by izběgti [[:en:Help:Edit conflict|konfliktov redaktovanja]] i [[:en:WP:{{{agf|Assume good faith}}}|inogo razmešivanja]], {{{creator|iztvoritelj}}} [[:en:Wikipedia:Please do not bite the newcomers|prosi]], da by podčas {{{eta|kratkoj doby}}} tuta {{{page|stranica}}} bez nutnosti ne izměnjala se, i takože ne byla [[WP:{{{xfd|Articles for deletion}}}|naznačena na odstranjenje]] podčas tutoj rannjej fazy iztvarjanja.{{Pb}}{{smalldiv|{{#if:{{{time|}}}|Tuto poslanje bylo dodano {{{time|}}}.|}} {{last edited by}} Prosim odstranite tuto poslanje, ako li {{{page|stranica}}} [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=history}} ne byla izměnjena] podčas {{{duration|několika časin}}}.}}}} {{#ifeq:{{{category}}}|no||{{#switch:{{NAMESPACE}} | User | User talk = <!-- no category --> }}}}</onlyinclude> [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:44, 14 avgust 2026 (CEST) :Link: {{š|V rabotě}} :Možno jest lěpše upotrěbiti šablon {{š|Poslanje}}, ktory jest napojeny do Vikidanyh, či? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 19:09, 14 avgust 2026 (CEST) ::Tuto on i jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:10, 14 avgust 2026 (CEST) :::Šablon {{š|V rabotě}} upotrěbjaje šablon {{š|Mbox}}, ktory ne jest aktualny šablon {{š|Poslanje}}. Ja možu izrabotati prěnapravjenje i popraviti viki kod upotrěby. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 19:15, 14 avgust 2026 (CEST) ::::Ja jesm izpravil novy format tutogo šablona: [[Special:Permalink/46613]] — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:29, 26 avgust 2026 (CEST) ::::Novy format jest viděti tu: ::::{{Poslanje | type = progressive | file = OOjs UI icon clock apex.svg | title = Članok v aktivnoj rabotě | description = '''Tuty članok Vikipedije jest [[:en:Help:Wikipedia: The Missing Manual/Editing, creating, and maintaining articles/Creating a new article|tutčasno v aktivnom iztvorjenju]] črěz spolurabotu i poslědovateljno redaktovanje.''' {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|0|Jestli vy imajete sumněnja odnosno [[WP:GNG|značnosti]], [[:en:WP:MOS|stilja]], ili drugyh problemov, prosim komentujte na [[WP:TPG|besědnoj stranici]] tutogo članka ili jego iztvoritelja.|}}Da by izběgti [[:en:Help:Edit conflict|konfliktov redaktovanja]] i [[:en:WP:Assume good faith|inogo razmešivanja]], iztvoritelj [[:en:Wikipedia:Please do not bite the newcomers|prosi]], da by podčas kratkoj doby tuta stranica bez nutnosti ne izměnjala se, i takože ne byla [[WP:Articles for deletion|naznačena na odstranjenje]] podčas tutoj rannjej fazy iztvarjanja.{{Pb}} | comment = {{#if:|Tuto poslanje bylo dodano .|}} {{last edited by}} Prosim odstranite tuto poslanje, ako li stranica [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=history}} ne byla izměnjena] podčas několika časin.}} {{#ifeq:no|no||{{#switch:{{NAMESPACE}} | {{ns:User}} | {{ns:User talk}} = <!-- no category --> | [[Kategorija:Stranica v fazě aktivnoj raboty]]}}}} ::::— [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 12:57, 26 avgust 2026 (CEST) ::::Da, dobra rabota, sdělajemo alternativny šablon, da by ostal i stary? Napriměr, <code><nowiki>{{V aktivnoj rabotě}}</nowiki></code> ili <code><nowiki>{{Stranica v rabotě}}</nowiki></code>? Rezultat bude jednaky, vključno skrytyh kategorij. <br/>[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 14:11, 26 avgust 2026 (CEST) :::::Da, to jest možno. Možno ja byh izbral {{š|Stranica v rabotě}}. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:25, 26 avgust 2026 (CEST) ::jestli hčeš, sdělaj šablon "Kvalita prěklada": Tuty članok imaje priznaky koristanja Umětnoj Inteligencije zaradi prěklada na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov. Nažalj, kvalita tutogo prěklada ne odpovědaje standardam Medžuslovjanskoj Vikipedije i ako li iztvoritelj ili iny koristnik ne sdělaje izpravjenij do <data, čas>, tuty članok bude označeny za odstranjenje. Hvala za spolurabotu. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 14 avgust 2026 (CEST) :::Da, to jest dobro poslanje. Ja uže imam polno pěskovišče, nu ja imam jedin šablon skoro gotovy, [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Šablony/Pěskovišče 3|pěskovišče 3]] obsegaje šablon bočnogo panela, ja možu upotrěbiti tuto pěskovišče, kak bude šablon absolutno gotovy. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 06:26, 15 avgust 2026 (CEST) ::::Super, možeš ješče někaky obdrazok dodati, napriměr 😊: ::::[[Fajl:Angry_Wikipe-tan.svg|thumb|Wikipe-tan says: "Beware!".]] ::::[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:49, 15 avgust 2026 (CEST) :::::Ja jesm upotrěbil standardny šablon {{š|Poslanje}}, možlivo viděti tu: [[Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Šablony/Pěskovišče 3]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 15 avgust 2026 (CEST) ::::::Hvala i čestitaju s prvym oficiálnym stvorjenym šablonom, budu jego malo izměniti i publikovati 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:46, 15 avgust 2026 (CEST) :::::::Dobry šablon. Ale znajete, ja principu ne jesm protiv prěvodženju s pomočju umětnoj inteligencije. Jesm na priklad primětil, že teksty, ktore Lp01 dodal 10 avgusta, uže byli mnogo lěpše od tyh, ktore dodal 8 avgusta. Ne znaju i ne razuměju, kako to rabotaje, može koristal drugy program. A v občem nemaje velikoj razliky medžu slabym medžuslovjanskym pisanym UI i slabym medžuslovjanskym pisanym člověkom, ktory slabo znaje jezyk. Trěba trohu trpelivosti s ljudami, ktori načeli učiti se. Nu, i uže imajemo [[:Šablon:Pravopis]]. Čestno govoreči, je gorše, kogda cěly članok je napisany UI, daže ako medžuslovjansky je lěpši. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:22, 15 avgust 2026 (CEST) ::::::::To jest pravda. Je možno upotrěbiti oba šablony. Tak možu prěnesti šablon iz koristničskogo prostora? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:48, 16 avgust 2026 (CEST) :::::::::Počekaj, razmyslim na nazvanje šablona i smekčenje teksta soobčenja [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:51, 16 avgust 2026 (CEST) ::::::::::Nu dobro. Počekam. Možna nazva by mogla byti {{š|Kvalita prěvoda}} ili něčto ine v tutom smyslu. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 12:30, 17 avgust 2026 (CEST) :::::::::::Hču prědložiti kombinaciju dvoh šablonov "AI detected" (Izjavjena UI) ili podobno, i "Pravopis". Obadva iztvarjajut skryte kategorije za administraciju. Něčto tako: :::::::::::{{Poslanje|type=informative|file=EU-LABEL AI black transparent.svg| title = {{-|Izjavjena UI}}|description=Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov. My ne imajemo ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byt dobra i odpovědati standardam Medžuslovjanskoj Vikipedije. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati izpravjenja do {{{datum i čas popravy}}}. Hvala za spolurabotu.|comment=''Datum i čas vklučenja tutogo poslanja: {{{datum i čas vklučenja}}}.}} :::::::::::{{ {{{|safesubst:}}}#invoke:Unsubst||data=__DATE__ |$B= {{Poslanje | type = progressive | file = Ic brush 48px.svg | title = {{#invoke:Alphabet|global_cyrl|Tuty članok trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.}} | description = {{#invoke:Alphabet|global_cyrl|Možete pomogti Wikipediji}}, <span class="plainlinks">[{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=edit}} {{#invoke:Alphabet|global_cyrl|popravivši jego}}]</span>. | date = {{{data|}}} }} }} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:22, 17 avgust 2026 (CEST) == Novy šablon <code><nowiki>{{UI prěvod}}</nowiki></code> == Sdělal šablon "UI prěvod", ktory stvarjaje markovanje UI prěvoda i prěporučaje prověrku pravopisa, može se koristati zajedno s šablonom "Pravopis", koristaje se dodavanjem koda <code><nowiki>{{UI prěvod}}</nowiki></code> na začetok stranicy. Prědno hvalim za primětky i ideje na izlěpšenje {{Poslanje | type = informative | file = EU-LABEL AI black transparent.svg | title = UI prěvod | description = Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov i zato potrěbuje prověrku pravopisa. Medžuslovjanska Vikipedija ne imaje ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byti dobra i odpovědati standardam. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati nužne izpravjenja do '''{{#time:d M Y H:i|+2 months 2 hours}} {{-|(CET)}}''' i oddaliti tuty šablon. ''Hvala za spolurabotu!'' | comment = ''Data i čas vključenja poslanja: {{#time:d M Y H:i|+2 hours}} {{-|(CET)}}.'' }} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:00, 17 avgust 2026 (CEST) :hvala @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 18:13, 17 avgust 2026 (CEST) ::Ja imaju menše pytanje. <code><nowiki>{{#time:}}</nowiki></code> izobraža vsekdy aktualny čas ili čas poslědnjej pravky, da? My potrěbujemo izobražati čas vklučenja šablona. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 19:16, 17 avgust 2026 (CEST) :::Ja to izpytyval i byl čas poslědnoj redakcije šablona, ale nevěm, kako to bude napravdu rabotati. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:33, 17 avgust 2026 (CEST) ::::Da, na žalost, pokazyvaje vsegda aktualny čas, trěba nahoditi někaky šablon na zapisovanje časa [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:37, 17 avgust 2026 (CEST) :::::Možu iztvoriti. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 19:58, 17 avgust 2026 (CEST) ::::::jesi vítan 👍 zajutra jednako ne imaju čas [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:25, 17 avgust 2026 (CEST) :::::::Nu, ja budu potěbovati pomoč. Kak jest vidno na [[Special:PermaLink/46146|mojom pěskovišču]], parserovacija funkcija <code><nowiki>{{#timel:}}</nowiki></code> prividno ne umi paserovati argumenty šablona. Nu, to jest něčto, čto ja potrěbuju, aby bylo možno. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:51, 17 avgust 2026 (CEST) ::::::::Sdělal taku modifikaciju, šablon se musi koristati vsegda črez taky kod. ::::::::<code><nowiki>{{Oddaljeno - Gledite novy kod niže}}</nowiki></code>. Pri tom daty se zapišut najedno i tvrdo do těla stranicy, kod je "jednorazovy" [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:56, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::Možlivo ješče trěba izbrati drugy format daty da by měsec byl v roditelniku ili kratky [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:59, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::Gotovo! ::::::::<code><nowiki>{{UI prěvod|data={{subst:#timel: d xg Y H:i||isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}|izpraviti do = {{subst:#timel: d xg Y H:i| +2 months|isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}}}</nowiki></code> [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 11:11, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::priklad izkoristanja: [[Sambahsa]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 11:15, 18 avgust 2026 (CEST) :::::::::Ja jesm glednul na članok, nu tabely v tabelah, razbity format teksta. Članok potrěbuje popraviti sintaksu viki koda. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:48, 23 avgust 2026 (CEST) ::::::::::Da, někogda k njemu budu prihoditi, ale ne skoro. Vot vse označene članky: [[:Kategorija:Članky, prěvedene s pomočju UI|Članky, prěvedene s pomočju UI]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 18:55, 23 avgust 2026 (CEST) :::::::::::Ja vidimo, že v kategoriji jest tvoje pěskovišče. Ja možu praviti šablon {{š|UI prěvod}} tako, že on bude v kategorizaciji ignorovati koristničsky imenny prostor. Ino, ja možu izrabiti šablon dlja tutoj kategorije kako jej opis. Něčto kako {{š|Kategorija:UI prěvod}} ([[Šablon:Kategorija:UI prěvod]]). Može byti? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 00:30, 24 avgust 2026 (CEST) ::::::::::::''Ја можу правити шаблон <code><nowiki>{{UI prěvod}}</nowiki></code> тако, же он буде в категоризацији игноровати користничскы именны простор.'' - da, prosim, sdělaj, dobra ideja [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 10:09, 24 avgust 2026 (CEST) :::::::::::::Ja jesm uže izrabil. Ja jesm izrabil tako opis kategorije. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 23:04, 24 avgust 2026 (CEST) ::::::Teoretično, toj čas by musel ostati bez izměn i kogda koristnik jest sdělal pravku članka. Možlivo, tvrdo zadanje daty črez parametr jest jedino možno rěšenje, musim porazmysliti I pogledati, kako to dělajut v anglijskoj viki. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 21:08, 17 avgust 2026 (CEST) :::::::Něčto musi byti možno. Ja možu zapytati na MediaViki pomoči. Možno oni budut věděti. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:38, 17 avgust 2026 (CEST) ::::::::Jesm dodal v šablon, že ne samo trěba prověriti pravopis, ale takože sodržanje. Umětny um uměje mnogo, ale ne vse! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:36, 17 avgust 2026 (CEST) :::::::::Hvala Jane 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:59, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::Da, pogledaj, prosim. Kako budu opet iměti čas, takože budu gledati, sut šablony odkud by šlo něčto "ukradnuti" ([[:en:Category:Time, date and calendar templates]]). "CURRENTTIMESTAMP" etc. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:59, 18 avgust 2026 (CEST) :::::::::Možno {{-|[[:en:Template:Date]]}}? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:44, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::::Погледим там, хвала. Але мыслим, же выше уже имају рєшење: [[Vikipedija:Krčma#c-Ilja isv-20260818091100-Polda18-20260817185100|Википедија:Крчма#ц-Иља исв-20260818091100-Полда18-20260817185100]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:00, 18 avgust 2026 (CEST) ::::::::::Hvala za spolurabotu, jesm koristal tvoje ideje 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 18:42, 18 avgust 2026 (CEST) == Začto ne mogu editovati tutu stranicu? == [[H._P._Lovecraft]], čto se stalo? @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:07, 12 septembr 2026 (CEST) :o, uže mogu 🙄 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:08, 12 septembr 2026 (CEST) == Šablon:Kategorija šablonov == Ja jesm izrabotal prědloženje za šablon {{š|Kategorija šablonov}}, ktory možete viděti [[Special:PermanentLink/47273|tu]]. Moja vizija jest upotrěba v opisa kategorije, ktora obsegaje šablony i ničto ino kako šablony. Kategorije kako [[:Kategorija:Šablony]]. Dokumentacija ne jest izrabotana, ja jesm dodal jedino iztok prěvoda iz češskoj Vikipedije. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 07:48, 15 septembr 2026 (CEST) :Šablon jest gotovy i upotrěbjeny v kategorijah šablonov. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 11:12, 16 septembr 2026 (CEST) == Skryte kategorije == Pozdrav. Něktore kategorije sluši byti skryte, napriměr [[:kategorija:Poddržka:Hybne priměnjenja šablonov]] ili [[:kategorija:Članky, prěvedene s pomočju UI]], ktore uže sut skryte. Prosto kategorije, ktore služit za poddržku, popravy grěšek ili ine tehnične dovody slědovanja stranic. Tuty kategorije potrěbujut někake poslanje do opisa, ktore znači, že tuta kategorija jest skryta a služi za kategorizaciju iz tehničnyh dovodov. Tutoj šablon može takože kategoriju izrabiti kako skrytu. Něčto v tutom smyslu: <syntaxhighlight lang="wikitext"> __HIDDENCAT__ {{Poslanje|...}} </syntaxhighlight> Šablon by imal nazva {{š|Skryta kategorija}}. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:06, 15 septembr 2026 (CEST) :Šablon jest izrabotany, vklučenja dokumentacije. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 12:07, 16 septembr 2026 (CEST) == Kategorija "Aktualny članky" == Myslim že trěba jest dodati na glavnu kategoriju: "Aktualny članky" - kdě budut članky o aktualnyh slučajah, dělanijah. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 12:25, 21 septembr 2026 (CEST) :Da, bylo by interesno viděti, čto jest novogo i na čem se pracuje 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 12:28, 21 septembr 2026 (CEST) ::Imaju vpečatljenje, že Panslavistu rěč ide o aktualnyh sobytjah na světu, a ne o člankah, nad ktorymi aktualno rabotajemo. Ja, čestno govoreči, ne znaju, je li to dobry pomysl. Imajemo malu vikipediju i malo redaktorov. Taky aktualny članok byl by na priklad [[Prezidentske izbory v Brazilu 2026 goda]], ale kto bude go pisati? Kromě togo, poslě dvoh sedmicah članok uže ne je aktualny. ::Vsekako myslju, že trěba bude prěrabotati glavnu stranicu. Tutčas je tam prěmnogo o medžuslovjanskom i o vikipediji, a prěmalo o enciklopedičnom sodržanju. Dobro bylo by na priklad někoj obrazok dnja. Čto myslite? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:37, 8 oktobr 2026 (CEST) :::Pozdrav, Jane, da, tuta diskusija jest voznikla pri publikaciji članka o [[Tilkajo|novoj odkrytoj kotkě]], čto jest novo naučno sobytje. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 8 oktobr 2026 (CEST) == Tungusky, Tungussky ili Tungusksky meteorit? == Sobytje se stalo na rěkě Tunguskě, ne odnosi se k tungusam (narodnosti). [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 14:32, 8 oktobr 2026 (CEST) :To je dobro pytanje. Nakoliko ja vidžu, slovjanske jezyky ne različajut medžu pridavnikom narodnosti i pridavnikom rěky, a v russkom meteorit nazyvaje se '''тунгусский метеорит'''. Po mojemu mněnju povinno je byti '''tungussky meteorit'''. Slovo "*tungusky" je pogrěšno, ibo prědpokladaje korenj ''*tungu-''. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:25, 8 oktobr 2026 (CEST) ::Tunguska jest velika Tungusska rěka 👍 Hvala, Jane, budu izpravjati na dvojno s. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:20, 8 oktobr 2026 (CEST) == Prosim Jana dodati isv do hranjenyh Vikidanyh == @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], prosimo dodati isv vikipediju k prědmetam (Q5776) [[:en:Bethlehem]] isv: [[Betlehem]] i (Q1845) [[:en:Bible]] isv: [[Biblija]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:32, 9 oktobr 2026 (CEST) :Sdělano! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:39, 9 oktobr 2026 (CEST) ::Blagodarju 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 14:00, 9 oktobr 2026 (CEST) :[[Bertrand Russell]] (Q33760), hvalim voprěd [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 11:40, 13 oktobr 2026 (CEST) :[[d:Q2822895|(Q2822895)]] isv:[[Litij-ionovy akumulator]] [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:57, 15 oktobr 2026 (CEST) l11wzlb32t80lrpia7dtkbroz0jotyk 0 1121 48717 35228 2026-10-14T20:25:48Z IJzeren Jan 9 kat. 48717 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba | name = Hokusaj | native_name = <center>北斎 | image = [[Fajl:Hokusai as an old man.jpg|300px|Samo-portret v staršem věku]] | caption = | birth_name = {{-|Tokitarō}}<br />{{Lang|ja|時太郎}} | birth_date = {{Birth date|df=yes|1760|10|31}} (prědpoklad) | birth_place = [[Edo (Tokjo)|Edo]], [[Japonija]] | death_date = {{Death date and age|df=yes|1849|5|10|1760|10|31}} | death_place = Edo, Japonija | style = [[živopis]], [[manga]] i [[Japonska ksilografila|ksilografija]] [[ukijo-e]] | works = ''[[Velika volna pri Kanagawě]]'' <br> ''[[Tihy vetr jasnym jutrom]]''<br>''[[Son ženy rybara]]'' | signature = [[Fajl:Signature_of_Katsushika_Hokusai.png|center|size = 20px|frameless]] }} [[Fajl:Great Wave off Kanagawa2.jpg|thumb|left|''[[Velika volna pri Kanagawě]]'']] '''Kacušika Hokusaj''' ({{Jezyky|ja|葛飾北斎}} {{-|Katsushika Hokusai}}, 31. oktobra 1760 – 10 maja 1849), najčesteje nazyvany prosto ''Hokusaj'', byl [[Japonija|japonskym]] hudožnikom, masterom [[Ksilografija|ksilografije]] i [[živopis]]u stilja [[ukijo-e]] ''({{-|ukiyo-e}})''.<ref>[[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis Frédéric]]. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA345&dq= "Hokusai"] in ''Japan Encyclopedia,'' p. 345.</ref> Rodil se v Edo (tutčasno [[Tokio|Tokjo]]). Hokusaj jest najvyše znajemy kako avtor serije ksilografij ''[[Trideset šest pogledov na goru Fudži (Hokusaj)|Trideset šest pogledov na goru Fudži]]'' (ok. 1831). Za svoj umětnicky život Hokusaj jest izměnjal svoj psevdonim trideset raz. Iz jego imen psevdonim ''Hokusaj'' (koristany v lětah 1805-1810) jest tutdenj prědpočitanym imenovanjem. Podpisyval se takymi psevdonimami, kako ''Šunro ({{-|Shunrō}}), Sori ({{-|Sōri}}), Tajto ({{-|Taito}}), Mandži ({{-|Manji}})''. Učil se v pracovně [[Kacukawa Šunšo|Šunšo]] ''({{-|Shunshō}})''. Byl izvěstny kako neobyčajno plodny umětnik, veliky rysovatel, pejzažist, ilustrator i karikaturist. V svojih obrazah, naseljenyh velikim množstvom personažev, odobražal onogdašnju Japoniju. Hudožnik jest tvoril izobraženja suvremennyh sobe poetov, maloval takože cvěty, žolv, fazanov, kokotov, sto poem, mosty i kaskady. Podgovoreny svojimi učenikamy, jest vypustil 15 tomov skic i rysunkov ''Manga'' (1814). Jego děla sut iměli gluboky vplyv na evropejskyh [[Impresionizm|impresionistov]], takyh kako [[Klod Mone]] {{Lang|fr|(Claude Monet)}} i inyh. Jego najvyše znanym dělom jest cikl drěvogravirovanij ukijo-e ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', ktory on izdal jest v lětah 1826–1833 pod imenom Tajto. On jest sostavjeny napravdu iz 46 grafik (10 bylo dodanyh pozdneje). Pomimo obrazov i rysunkov on jest iztvoril ilustracije do ponad 500 knig, čest od ktoryh on jest napisal sam. == Životopis == * 1760 – Umětnik jest rodil se v Hondžo, okrugu Edo (dnes Tokjo). * 1775 – Načinaje praktiku v drěvogravirovalnoj pracovně. * 1778 – Prijety do pracovny [[Kacukawa Šunšo|Šunšo Kacukawy]], portretista aktorov teatra [[kabuki]]. * 1779 – Iztvoril prve gravury s podpisem Šunro (''{{-|Shunrō}}''). V 80. lětah {{-|XVIII}} stolětja zajmal se portretovanjem aktorov i ilustrovanjem knig. * 1791 – Načal surabotu s izdavatelstvom Cutaja Džuzaburo (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[[Jūzaburō Tsutaya|Tsutaya Jūzaburō]])</span>. V lětah 90. studoval stilje živopisi najvěčših umětničskyh škol Japonije. * 1795 – Po prijetju upravjenja pracovnoju Tawaraja (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''Tawaraya'')</span>, umětnik jest odpustil psevdonim Šunro (''{{-|Shunrō}}'') i prijel ime Sori (''{{-|Sōri}}''). Načal se period izdavanja produckcije [[suri-mono]] i [[e-gojomi]] za poetov iz jemu prijateljnyh literaturnyh krugov. * 1796 – Prvy raz pojavjaje se ime Hokusaj. * 1799 – Hokusaj jest zakončil odnošenja so studijeju Tawaraja, ostavil psevdonim Sori i načal podpisyvati se kako ''{{-|Hokusai}}''. * 1804 – Izpolnil obraz Darumy na papiru o plošče dvěstě metrov kvadratnyh vnutri ogrady hrama Gokuku na okrajině Eda. V tutom roku takože šogun jest mu naručil rysovanje obraza. * 1805 – Počel spolurabotu s pisateljem [[Bakin Kjokutej|Bakinom]], dělajuči ilustracijie do jego knižek. * 1810 – Prijal psevdonim Tajto (''{{-|Taito}}''), ne odkazavši se of imeni Hokusaj. V času peti lět podpisyval se jednym i drugym imenem. * 1812 – Hokusaj putuje do Nagoje na pozvanje mecenata Bokusena. * 1814 – Opublikoval prvy tom skicov ''Manga''. * 1817 – Hokusaj jest narysoval gigantskogo Darumu, tokratno v Nagoji, za reklamu sobytja s pomoćju plakata. * 1820 – Umětnik jest vzal ime Iicu (''{{-|Iitsu}}'') i v naslědnyh 10 lětah zajemal se privatnymi publikacijami. * 1830 – Hokusaj načal publikaciju ''Trideseti šesti vidov gory Fudži''. * 1832 – Opublikoval cikly: ''Putovanje po vodospadah Japonije'', ''Velike cvěty'' i ''Osm pogledov na ostrova Rjukju''. * 1833 – Umětnik jest izdal cikly ''Tyseč obrazov morja'' i ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije''. * 1834 – Hokusaj jest opublikoval cikly ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ''Male cvěty'' i takože prvy tom ''Sta pogledov na goru Fudži''. Prěsělil se na něktory čas do Miury, da by utekti od kreditorov svojego vnuka. Prijel psevdonim Mandži (''{{-|Manji}}''), ktory koristil uže do konca života. * 1835 – Opublikoval vtory tom ''Sta pogledov na goru Fudži'' i cikl ''Sto veršev sta poetov v razskazah opekunky''. * 1836–1838 – Hokusaj vračaje se v Edo. Žive v bednosti i prodavaje svoji rysunky na ulici. * 1839 – V rezultatu požara v gradu hudožnik jest izgubil svoj dom i s njim mnogo svojih děl. * 1840–1845 – Hokusaj jest šel na několiko putov do Obuse (grad v [[Prefektura Nagano|prefekturě Nagano]]), gde jest gostil v domu svojego učenika, bogatogo kupca, kaligrafa i hudožnika Kōzana Takai (1806–1883). Iztvoril jest tam mnogo rabot, ktore byli pozdneje poměščeny v muzej, posvečeny umětniku. * 1842–1843 – Každy denj jest dělal novy rysunok lva, da ba oddaliti myslji o smrti. * 1848 – Hokusaj opublikoval svoje poslědno dělo, ''Ilustrovana kniga o koristanju kolora'', adresovanu mladym i početkujučim hudožnikam. * 1849 – Umělec jest umrl 18 dnja čtvrtogo měseca (kalendara měsečnogo). Byl jest pogrebeny v hramu v Edo. == Opublikovane cikly drěvogravur ukijo-e == * ''Sto povědok o duhah'', 1831 * ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', 1830-32 * ''Velike obrazy prirody'', 1832-33 * ''Osm pogledov na ostrova Rjukju'', 1833 * ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije'', 1833-34 * ''Vojny samurajev'', 1833-34 * ''Tyseč obrazov morja'', 1833-34 * ''Velike cvěty'', 1833-34 * ''Male cvěty'', 1834 * ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh japonskih mostov'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh krajevidov'', ok. 1834 * ''Putovanje po vodospadah Japonije'', 1834-35 * ''Sto pogledov na goru Fudži'', 1834-35 == Pripisyvajemo Hokusaju rěčenje o sebe == **Jednim iz jego psevdonimov byl Gakjo Rodžin (''{{-|Gakyo Rojin}}).'' On mogl zajisto skazati něčto podobno v svojem staršom věku, ako li načal koristati ime Gakjo Rodžin v 1843.<blockquote>Vsečto ja jesm izrabil do věka sedmdeseti lět ne stoji za pozornost. V sedmdeset tri ja jesm se nemnogo poučil o realnoj strukturě prirody, životnyh, rastlin, drěv, ptic, ryb i nasekomyh. V rezultatu, kogda jest mi osmdeset, ja ješče musim progresovati dalje. Ko devetideseti lětam ja smogu dostigati k tajně věčij; ko stam lětam ja isto budu dosegnuti čudesnoj stadije; i kogda jest mi sto i deset lět, vsečto, čto budu tvoriti, budi to točka či linija, bude živo. Ja molim tyh, ktore živut tako dolgo, kako i ja, poglědati, da izpolnjaju svoje slovo. Napisano mnoju vo věku sedmdeseti peti lět, někogda ''Hokusajem'', tutdenj ''Gakjo Rodžinom'' (''{{-|Gakyo Rojin}}'', "stary človek, bezumny rysovanjem").</blockquote> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Hokusai}} {{Prěvod|simple|Katsushika Hokusai}} {{Prěvod|pl|Hokusai Katsushika}} [[Kategorija:Umětniki]] [[Kategorija:Japonija]] [[Kategorija:Japonci]] 89de5qztfiimqt03m5lbk3fytmsrnlz 48718 48717 2026-10-14T20:26:23Z IJzeren Jan 9 48718 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba | name = Hokusaj | native_name = <center>北斎 | image = [[Fajl:Hokusai as an old man.jpg|300px|Samo-portret v staršem věku]] | caption = | birth_name = {{-|Tokitarō}}<br />{{Lang|ja|時太郎}} | birth_date = {{Birth date|df=yes|1760|10|31}} (prědpoklad) | birth_place = [[Edo (Tokjo)|Edo]], [[Japonija]] | death_date = {{Death date and age|df=yes|1849|5|10|1760|10|31}} | death_place = Edo, Japonija | style = [[živopis]], [[manga]] i [[Japonska ksilografila|ksilografija]] [[ukijo-e]] | works = ''[[Velika volna pri Kanagawě]]'' <br> ''[[Tihy vetr jasnym jutrom]]''<br>''[[Son ženy rybara]]'' | signature = [[Fajl:Signature_of_Katsushika_Hokusai.png|center|size = 20px|frameless]] }} [[Fajl:Great Wave off Kanagawa2.jpg|thumb|left|''[[Velika volna pri Kanagawě]]'']] '''Kacušika Hokusaj''' ({{Jezyky|ja|葛飾北斎}} {{-|Katsushika Hokusai}}, 31. oktobra 1760 – 10 maja 1849), najčesteje nazyvany prosto ''Hokusaj'', byl [[Japonija|japonskym]] hudožnikom, masterom [[Ksilografija|ksilografije]] i [[živopis]]u stilja [[ukijo-e]] ''({{-|ukiyo-e}})''.<ref>[[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis Frédéric]]. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA345&dq= "Hokusai"] in ''Japan Encyclopedia,'' p. 345.</ref> Rodil se v Edo (tutčasno [[Tokio|Tokjo]]). Hokusaj jest najvyše znajemy kako avtor serije ksilografij ''[[Trideset šest pogledov na goru Fudži (Hokusaj)|Trideset šest pogledov na goru Fudži]]'' (ok. 1831). Za svoj umětnicky život Hokusaj jest izměnjal svoj psevdonim trideset raz. Iz jego imen psevdonim ''Hokusaj'' (koristany v lětah 1805-1810) jest tutdenj prědpočitanym imenovanjem. Podpisyval se takymi psevdonimami, kako ''Šunro ({{-|Shunrō}}), Sori ({{-|Sōri}}), Tajto ({{-|Taito}}), Mandži ({{-|Manji}})''. Učil se v pracovně [[Kacukawa Šunšo|Šunšo]] ''({{-|Shunshō}})''. Byl izvěstny kako neobyčajno plodny umětnik, veliky rysovatel, pejzažist, ilustrator i karikaturist. V svojih obrazah, naseljenyh velikim množstvom personažev, odobražal onogdašnju Japoniju. Hudožnik jest tvoril izobraženja suvremennyh sobe poetov, maloval takože cvěty, žolv, fazanov, kokotov, sto poem, mosty i kaskady. Podgovoreny svojimi učenikamy, jest vypustil 15 tomov skic i rysunkov ''Manga'' (1814). Jego děla sut iměli gluboky vplyv na evropejskyh [[Impresionizm|impresionistov]], takyh kako [[Klod Mone]] {{Lang|fr|(Claude Monet)}} i inyh. Jego najvyše znanym dělom jest cikl drěvogravirovanij ukijo-e ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', ktory on izdal jest v lětah 1826–1833 pod imenom Tajto. On jest sostavjeny napravdu iz 46 grafik (10 bylo dodanyh pozdneje). Pomimo obrazov i rysunkov on jest iztvoril ilustracije do ponad 500 knig, čest od ktoryh on jest napisal sam. == Životopis == * 1760 – Umětnik jest rodil se v Hondžo, okrugu Edo (dnes Tokjo). * 1775 – Načinaje praktiku v drěvogravirovalnoj pracovně. * 1778 – Prijety do pracovny [[Kacukawa Šunšo|Šunšo Kacukawy]], portretista aktorov teatra [[kabuki]]. * 1779 – Iztvoril prve gravury s podpisem Šunro (''{{-|Shunrō}}''). V 80. lětah {{-|XVIII}} stolětja zajmal se portretovanjem aktorov i ilustrovanjem knig. * 1791 – Načal surabotu s izdavatelstvom Cutaja Džuzaburo (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[[Jūzaburō Tsutaya|Tsutaya Jūzaburō]])</span>. V lětah 90. studoval stilje živopisi najvěčših umětničskyh škol Japonije. * 1795 – Po prijetju upravjenja pracovnoju Tawaraja (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''Tawaraya'')</span>, umětnik jest odpustil psevdonim Šunro (''{{-|Shunrō}}'') i prijel ime Sori (''{{-|Sōri}}''). Načal se period izdavanja produckcije [[suri-mono]] i [[e-gojomi]] za poetov iz jemu prijateljnyh literaturnyh krugov. * 1796 – Prvy raz pojavjaje se ime Hokusaj. * 1799 – Hokusaj jest zakončil odnošenja so studijeju Tawaraja, ostavil psevdonim Sori i načal podpisyvati se kako ''{{-|Hokusai}}''. * 1804 – Izpolnil obraz Darumy na papiru o plošče dvěstě metrov kvadratnyh vnutri ogrady hrama Gokuku na okrajině Eda. V tutom roku takože šogun jest mu naručil rysovanje obraza. * 1805 – Počel spolurabotu s pisateljem [[Bakin Kjokutej|Bakinom]], dělajuči ilustracijie do jego knižek. * 1810 – Prijal psevdonim Tajto (''{{-|Taito}}''), ne odkazavši se of imeni Hokusaj. V času peti lět podpisyval se jednym i drugym imenem. * 1812 – Hokusaj putuje do Nagoje na pozvanje mecenata Bokusena. * 1814 – Opublikoval prvy tom skicov ''Manga''. * 1817 – Hokusaj jest narysoval gigantskogo Darumu, tokratno v Nagoji, za reklamu sobytja s pomoćju plakata. * 1820 – Umětnik jest vzal ime Iicu (''{{-|Iitsu}}'') i v naslědnyh 10 lětah zajemal se privatnymi publikacijami. * 1830 – Hokusaj načal publikaciju ''Trideseti šesti vidov gory Fudži''. * 1832 – Opublikoval cikly: ''Putovanje po vodospadah Japonije'', ''Velike cvěty'' i ''Osm pogledov na ostrova Rjukju''. * 1833 – Umětnik jest izdal cikly ''Tyseč obrazov morja'' i ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije''. * 1834 – Hokusaj jest opublikoval cikly ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ''Male cvěty'' i takože prvy tom ''Sta pogledov na goru Fudži''. Prěsělil se na něktory čas do Miury, da by utekti od kreditorov svojego vnuka. Prijel psevdonim Mandži (''{{-|Manji}}''), ktory koristil uže do konca života. * 1835 – Opublikoval vtory tom ''Sta pogledov na goru Fudži'' i cikl ''Sto veršev sta poetov v razskazah opekunky''. * 1836–1838 – Hokusaj vračaje se v Edo. Žive v bednosti i prodavaje svoji rysunky na ulici. * 1839 – V rezultatu požara v gradu hudožnik jest izgubil svoj dom i s njim mnogo svojih děl. * 1840–1845 – Hokusaj jest šel na několiko putov do Obuse (grad v [[Prefektura Nagano|prefekturě Nagano]]), gde jest gostil v domu svojego učenika, bogatogo kupca, kaligrafa i hudožnika Kōzana Takai (1806–1883). Iztvoril jest tam mnogo rabot, ktore byli pozdneje poměščeny v muzej, posvečeny umětniku. * 1842–1843 – Každy denj jest dělal novy rysunok lva, da ba oddaliti myslji o smrti. * 1848 – Hokusaj opublikoval svoje poslědno dělo, ''Ilustrovana kniga o koristanju kolora'', adresovanu mladym i početkujučim hudožnikam. * 1849 – Umělec jest umrl 18 dnja čtvrtogo měseca (kalendara měsečnogo). Byl jest pogrebeny v hramu v Edo. == Opublikovane cikly drěvogravur ukijo-e == * ''Sto povědok o duhah'', 1831 * ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', 1830-32 * ''Velike obrazy prirody'', 1832-33 * ''Osm pogledov na ostrova Rjukju'', 1833 * ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije'', 1833-34 * ''Vojny samurajev'', 1833-34 * ''Tyseč obrazov morja'', 1833-34 * ''Velike cvěty'', 1833-34 * ''Male cvěty'', 1834 * ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh japonskih mostov'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh krajevidov'', ok. 1834 * ''Putovanje po vodospadah Japonije'', 1834-35 * ''Sto pogledov na goru Fudži'', 1834-35 == Pripisyvajemo Hokusaju rěčenje o sebe == **Jednim iz jego psevdonimov byl Gakjo Rodžin (''{{-|Gakyo Rojin}}).'' On mogl zajisto skazati něčto podobno v svojem staršom věku, ako li načal koristati ime Gakjo Rodžin v 1843.<blockquote>Vsečto ja jesm izrabil do věka sedmdeseti lět ne stoji za pozornost. V sedmdeset tri ja jesm se nemnogo poučil o realnoj strukturě prirody, životnyh, rastlin, drěv, ptic, ryb i nasekomyh. V rezultatu, kogda jest mi osmdeset, ja ješče musim progresovati dalje. Ko devetideseti lětam ja smogu dostigati k tajně věčij; ko stam lětam ja isto budu dosegnuti čudesnoj stadije; i kogda jest mi sto i deset lět, vsečto, čto budu tvoriti, budi to točka či linija, bude živo. Ja molim tyh, ktore živut tako dolgo, kako i ja, poglědati, da izpolnjaju svoje slovo. Napisano mnoju vo věku sedmdeseti peti lět, někogda ''Hokusajem'', tutdenj ''Gakjo Rodžinom'' (''{{-|Gakyo Rojin}}'', "stary človek, bezumny rysovanjem").</blockquote> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Hokusai}} {{Prěvod|simple|Katsushika Hokusai}} {{Prěvod|pl|Hokusai Katsushika}} [[Kategorija:Umětniki]] [[Kategorija:Japonija]] [[Kategorija:Živopisci]] k09jkvlmapxjr5r40h1fvheug50onts 48719 48718 2026-10-14T20:26:58Z IJzeren Jan 9 48719 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba | name = Hokusaj | native_name = <center>北斎 | image = [[Fajl:Hokusai as an old man.jpg|300px|Samo-portret v staršem věku]] | caption = | birth_name = {{-|Tokitarō}}<br />{{Lang|ja|時太郎}} | birth_date = {{Birth date|df=yes|1760|10|31}} (prědpoklad) | birth_place = [[Edo (Tokjo)|Edo]], [[Japonija]] | death_date = {{Death date and age|df=yes|1849|5|10|1760|10|31}} | death_place = Edo, Japonija | style = [[živopis]], [[manga]] i [[Japonska ksilografila|ksilografija]] [[ukijo-e]] | works = ''[[Velika volna pri Kanagawě]]'' <br> ''[[Tihy vetr jasnym jutrom]]''<br>''[[Son ženy rybara]]'' | signature = [[Fajl:Signature_of_Katsushika_Hokusai.png|center|size = 20px|frameless]] }} [[Fajl:Great Wave off Kanagawa2.jpg|thumb|left|''[[Velika volna pri Kanagawě]]'']] '''Kacušika Hokusaj''' ({{Jezyky|ja|葛飾北斎}} {{-|Katsushika Hokusai}}, 31. oktobra 1760 – 10 maja 1849), najčesteje nazyvany prosto ''Hokusaj'', byl [[Japonija|japonskym]] hudožnikom, masterom [[Ksilografija|ksilografije]] i [[živopis]]u stilja [[ukijo-e]] ''({{-|ukiyo-e}})''.<ref>[[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis Frédéric]]. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA345&dq= "Hokusai"] in ''Japan Encyclopedia,'' p. 345.</ref> Rodil se v Edo (tutčasno [[Tokio|Tokjo]]). Hokusaj jest najvyše znajemy kako avtor serije ksilografij ''[[Trideset šest pogledov na goru Fudži (Hokusaj)|Trideset šest pogledov na goru Fudži]]'' (ok. 1831). Za svoj umětnicky život Hokusaj jest izměnjal svoj psevdonim trideset raz. Iz jego imen psevdonim ''Hokusaj'' (koristany v lětah 1805-1810) jest tutdenj prědpočitanym imenovanjem. Podpisyval se takymi psevdonimami, kako ''Šunro ({{-|Shunrō}}), Sori ({{-|Sōri}}), Tajto ({{-|Taito}}), Mandži ({{-|Manji}})''. Učil se v pracovně [[Kacukawa Šunšo|Šunšo]] ''({{-|Shunshō}})''. Byl izvěstny kako neobyčajno plodny umětnik, veliky rysovatel, pejzažist, ilustrator i karikaturist. V svojih obrazah, naseljenyh velikim množstvom personažev, odobražal onogdašnju Japoniju. Hudožnik jest tvoril izobraženja suvremennyh sobe poetov, maloval takože cvěty, žolv, fazanov, kokotov, sto poem, mosty i kaskady. Podgovoreny svojimi učenikamy, jest vypustil 15 tomov skic i rysunkov ''Manga'' (1814). Jego děla sut iměli gluboky vplyv na evropejskyh [[Impresionizm|impresionistov]], takyh kako [[Klod Mone]] {{Lang|fr|(Claude Monet)}} i inyh. Jego najvyše znanym dělom jest cikl drěvogravirovanij ukijo-e ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', ktory on izdal jest v lětah 1826–1833 pod imenom Tajto. On jest sostavjeny napravdu iz 46 grafik (10 bylo dodanyh pozdneje). Pomimo obrazov i rysunkov on jest iztvoril ilustracije do ponad 500 knig, čest od ktoryh on jest napisal sam. == Životopis == * 1760 – Umětnik jest rodil se v Hondžo, okrugu Edo (dnes Tokjo). * 1775 – Načinaje praktiku v drěvogravirovalnoj pracovně. * 1778 – Prijety do pracovny [[Kacukawa Šunšo|Šunšo Kacukawy]], portretista aktorov teatra [[kabuki]]. * 1779 – Iztvoril prve gravury s podpisem Šunro (''{{-|Shunrō}}''). V 80. lětah {{-|XVIII}} stolětja zajmal se portretovanjem aktorov i ilustrovanjem knig. * 1791 – Načal surabotu s izdavatelstvom Cutaja Džuzaburo (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[[Jūzaburō Tsutaya|Tsutaya Jūzaburō]])</span>. V lětah 90. studoval stilje živopisi najvěčših umětničskyh škol Japonije. * 1795 – Po prijetju upravjenja pracovnoju Tawaraja (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''Tawaraya'')</span>, umětnik jest odpustil psevdonim Šunro (''{{-|Shunrō}}'') i prijel ime Sori (''{{-|Sōri}}''). Načal se period izdavanja produckcije [[suri-mono]] i [[e-gojomi]] za poetov iz jemu prijateljnyh literaturnyh krugov. * 1796 – Prvy raz pojavjaje se ime Hokusaj. * 1799 – Hokusaj jest zakončil odnošenja so studijeju Tawaraja, ostavil psevdonim Sori i načal podpisyvati se kako ''{{-|Hokusai}}''. * 1804 – Izpolnil obraz Darumy na papiru o plošče dvěstě metrov kvadratnyh vnutri ogrady hrama Gokuku na okrajině Eda. V tutom roku takože šogun jest mu naručil rysovanje obraza. * 1805 – Počel spolurabotu s pisateljem [[Bakin Kjokutej|Bakinom]], dělajuči ilustracijie do jego knižek. * 1810 – Prijal psevdonim Tajto (''{{-|Taito}}''), ne odkazavši se of imeni Hokusaj. V času peti lět podpisyval se jednym i drugym imenem. * 1812 – Hokusaj putuje do Nagoje na pozvanje mecenata Bokusena. * 1814 – Opublikoval prvy tom skicov ''Manga''. * 1817 – Hokusaj jest narysoval gigantskogo Darumu, tokratno v Nagoji, za reklamu sobytja s pomoćju plakata. * 1820 – Umětnik jest vzal ime Iicu (''{{-|Iitsu}}'') i v naslědnyh 10 lětah zajemal se privatnymi publikacijami. * 1830 – Hokusaj načal publikaciju ''Trideseti šesti vidov gory Fudži''. * 1832 – Opublikoval cikly: ''Putovanje po vodospadah Japonije'', ''Velike cvěty'' i ''Osm pogledov na ostrova Rjukju''. * 1833 – Umětnik jest izdal cikly ''Tyseč obrazov morja'' i ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije''. * 1834 – Hokusaj jest opublikoval cikly ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ''Male cvěty'' i takože prvy tom ''Sta pogledov na goru Fudži''. Prěsělil se na něktory čas do Miury, da by utekti od kreditorov svojego vnuka. Prijel psevdonim Mandži (''{{-|Manji}}''), ktory koristil uže do konca života. * 1835 – Opublikoval vtory tom ''Sta pogledov na goru Fudži'' i cikl ''Sto veršev sta poetov v razskazah opekunky''. * 1836–1838 – Hokusaj vračaje se v Edo. Žive v bednosti i prodavaje svoji rysunky na ulici. * 1839 – V rezultatu požara v gradu hudožnik jest izgubil svoj dom i s njim mnogo svojih děl. * 1840–1845 – Hokusaj jest šel na několiko putov do Obuse (grad v [[Prefektura Nagano|prefekturě Nagano]]), gde jest gostil v domu svojego učenika, bogatogo kupca, kaligrafa i hudožnika Kōzana Takai (1806–1883). Iztvoril jest tam mnogo rabot, ktore byli pozdneje poměščeny v muzej, posvečeny umětniku. * 1842–1843 – Každy denj jest dělal novy rysunok lva, da ba oddaliti myslji o smrti. * 1848 – Hokusaj opublikoval svoje poslědno dělo, ''Ilustrovana kniga o koristanju kolora'', adresovanu mladym i početkujučim hudožnikam. * 1849 – Umělec jest umrl 18 dnja čtvrtogo měseca (kalendara měsečnogo). Byl jest pogrebeny v hramu v Edo. == Opublikovane cikly drěvogravur ukijo-e == * ''Sto povědok o duhah'', 1831 * ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', 1830-32 * ''Velike obrazy prirody'', 1832-33 * ''Osm pogledov na ostrova Rjukju'', 1833 * ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije'', 1833-34 * ''Vojny samurajev'', 1833-34 * ''Tyseč obrazov morja'', 1833-34 * ''Velike cvěty'', 1833-34 * ''Male cvěty'', 1834 * ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh japonskih mostov'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh krajevidov'', ok. 1834 * ''Putovanje po vodospadah Japonije'', 1834-35 * ''Sto pogledov na goru Fudži'', 1834-35 == Pripisyvajemo Hokusaju rěčenje o sebe == **Jednim iz jego psevdonimov byl Gakjo Rodžin (''{{-|Gakyo Rojin}}).'' On mogl zajisto skazati něčto podobno v svojem staršom věku, ako li načal koristati ime Gakjo Rodžin v 1843.<blockquote>Vsečto ja jesm izrabil do věka sedmdeseti lět ne stoji za pozornost. V sedmdeset tri ja jesm se nemnogo poučil o realnoj strukturě prirody, životnyh, rastlin, drěv, ptic, ryb i nasekomyh. V rezultatu, kogda jest mi osmdeset, ja ješče musim progresovati dalje. Ko devetideseti lětam ja smogu dostigati k tajně věčij; ko stam lětam ja isto budu dosegnuti čudesnoj stadije; i kogda jest mi sto i deset lět, vsečto, čto budu tvoriti, budi to točka či linija, bude živo. Ja molim tyh, ktore živut tako dolgo, kako i ja, poglědati, da izpolnjaju svoje slovo. Napisano mnoju vo věku sedmdeseti peti lět, někogda ''Hokusajem'', tutdenj ''Gakjo Rodžinom'' (''{{-|Gakyo Rojin}}'', "stary človek, bezumny rysovanjem").</blockquote> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Hokusai}} {{Prěvod|simple|Katsushika Hokusai}} {{Prěvod|pl|Hokusai Katsushika}} [[Kategorija:Japonija]] [[Kategorija:Živopisci]] jbdb0tzql4f4okb1dm9h3u99xrxkrxf 48720 48719 2026-10-14T20:27:19Z IJzeren Jan 9 48720 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba | name = Hokusaj | native_name = <center>北斎 | image = [[Fajl:Hokusai as an old man.jpg|300px|Samo-portret v staršem věku]] | caption = | birth_name = {{-|Tokitarō}}<br />{{Lang|ja|時太郎}} | birth_date = {{Birth date|df=yes|1760|10|31}} (prědpoklad) | birth_place = [[Edo (Tokjo)|Edo]], [[Japonija]] | death_date = {{Death date and age|df=yes|1849|5|10|1760|10|31}} | death_place = Edo, Japonija | style = [[živopis]], [[manga]] i [[Japonska ksilografila|ksilografija]] [[ukijo-e]] | works = ''[[Velika volna pri Kanagawě]]'' <br> ''[[Tihy vetr jasnym jutrom]]''<br>''[[Son ženy rybara]]'' | signature = [[Fajl:Signature_of_Katsushika_Hokusai.png|center|size = 20px|frameless]] }} [[Fajl:Great Wave off Kanagawa2.jpg|thumb|left|''[[Velika volna pri Kanagawě]]'']] '''Kacušika Hokusaj''' ({{Jezyky|ja|葛飾北斎}} {{-|Katsushika Hokusai}}, 31. oktobra 1760 – 10 maja 1849), najčesteje nazyvany prosto ''Hokusaj'', byl [[Japonija|japonskym]] hudožnikom, masterom [[Ksilografija|ksilografije]] i [[živopis]]u stilja [[ukijo-e]] ''({{-|ukiyo-e}})''.<ref>[[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis Frédéric]]. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA345&dq= "Hokusai"] in ''Japan Encyclopedia,'' p. 345.</ref> Rodil se v Edo (tutčasno [[Tokio|Tokjo]]). Hokusaj jest najvyše znajemy kako avtor serije ksilografij ''[[Trideset šest pogledov na goru Fudži (Hokusaj)|Trideset šest pogledov na goru Fudži]]'' (ok. 1831). Za svoj umětnicky život Hokusaj jest izměnjal svoj psevdonim trideset raz. Iz jego imen psevdonim ''Hokusaj'' (koristany v lětah 1805-1810) jest tutdenj prědpočitanym imenovanjem. Podpisyval se takymi psevdonimami, kako ''Šunro ({{-|Shunrō}}), Sori ({{-|Sōri}}), Tajto ({{-|Taito}}), Mandži ({{-|Manji}})''. Učil se v pracovně [[Kacukawa Šunšo|Šunšo]] ''({{-|Shunshō}})''. Byl izvěstny kako neobyčajno plodny umětnik, veliky rysovatel, pejzažist, ilustrator i karikaturist. V svojih obrazah, naseljenyh velikim množstvom personažev, odobražal onogdašnju Japoniju. Hudožnik jest tvoril izobraženja suvremennyh sobe poetov, maloval takože cvěty, žolv, fazanov, kokotov, sto poem, mosty i kaskady. Podgovoreny svojimi učenikamy, jest vypustil 15 tomov skic i rysunkov ''Manga'' (1814). Jego děla sut iměli gluboky vplyv na evropejskyh [[Impresionizm|impresionistov]], takyh kako [[Klod Mone]] {{Lang|fr|(Claude Monet)}} i inyh. Jego najvyše znanym dělom jest cikl drěvogravirovanij ukijo-e ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', ktory on izdal jest v lětah 1826–1833 pod imenom Tajto. On jest sostavjeny napravdu iz 46 grafik (10 bylo dodanyh pozdneje). Pomimo obrazov i rysunkov on jest iztvoril ilustracije do ponad 500 knig, čest od ktoryh on jest napisal sam. == Životopis == * 1760 – Umětnik jest rodil se v Hondžo, okrugu Edo (dnes Tokjo). * 1775 – Načinaje praktiku v drěvogravirovalnoj pracovně. * 1778 – Prijety do pracovny [[Kacukawa Šunšo|Šunšo Kacukawy]], portretista aktorov teatra [[kabuki]]. * 1779 – Iztvoril prve gravury s podpisem Šunro (''{{-|Shunrō}}''). V 80. lětah {{-|XVIII}} stolětja zajmal se portretovanjem aktorov i ilustrovanjem knig. * 1791 – Načal surabotu s izdavatelstvom Cutaja Džuzaburo (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[[Jūzaburō Tsutaya|Tsutaya Jūzaburō]])</span>. V lětah 90. studoval stilje živopisi najvěčših umětničskyh škol Japonije. * 1795 – Po prijetju upravjenja pracovnoju Tawaraja (<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''Tawaraya'')</span>, umětnik jest odpustil psevdonim Šunro (''{{-|Shunrō}}'') i prijel ime Sori (''{{-|Sōri}}''). Načal se period izdavanja produckcije [[suri-mono]] i [[e-gojomi]] za poetov iz jemu prijateljnyh literaturnyh krugov. * 1796 – Prvy raz pojavjaje se ime Hokusaj. * 1799 – Hokusaj jest zakončil odnošenja so studijeju Tawaraja, ostavil psevdonim Sori i načal podpisyvati se kako ''{{-|Hokusai}}''. * 1804 – Izpolnil obraz Darumy na papiru o plošče dvěstě metrov kvadratnyh vnutri ogrady hrama Gokuku na okrajině Eda. V tutom roku takože šogun jest mu naručil rysovanje obraza. * 1805 – Počel spolurabotu s pisateljem [[Bakin Kjokutej|Bakinom]], dělajuči ilustracijie do jego knižek. * 1810 – Prijal psevdonim Tajto (''{{-|Taito}}''), ne odkazavši se of imeni Hokusaj. V času peti lět podpisyval se jednym i drugym imenem. * 1812 – Hokusaj putuje do Nagoje na pozvanje mecenata Bokusena. * 1814 – Opublikoval prvy tom skicov ''Manga''. * 1817 – Hokusaj jest narysoval gigantskogo Darumu, tokratno v Nagoji, za reklamu sobytja s pomoćju plakata. * 1820 – Umětnik jest vzal ime Iicu (''{{-|Iitsu}}'') i v naslědnyh 10 lětah zajemal se privatnymi publikacijami. * 1830 – Hokusaj načal publikaciju ''Trideseti šesti vidov gory Fudži''. * 1832 – Opublikoval cikly: ''Putovanje po vodospadah Japonije'', ''Velike cvěty'' i ''Osm pogledov na ostrova Rjukju''. * 1833 – Umětnik jest izdal cikly ''Tyseč obrazov morja'' i ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije''. * 1834 – Hokusaj jest opublikoval cikly ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ''Male cvěty'' i takože prvy tom ''Sta pogledov na goru Fudži''. Prěsělil se na něktory čas do Miury, da by utekti od kreditorov svojego vnuka. Prijel psevdonim Mandži (''{{-|Manji}}''), ktory koristil uže do konca života. * 1835 – Opublikoval vtory tom ''Sta pogledov na goru Fudži'' i cikl ''Sto veršev sta poetov v razskazah opekunky''. * 1836–1838 – Hokusaj vračaje se v Edo. Žive v bednosti i prodavaje svoji rysunky na ulici. * 1839 – V rezultatu požara v gradu hudožnik jest izgubil svoj dom i s njim mnogo svojih děl. * 1840–1845 – Hokusaj jest šel na několiko putov do Obuse (grad v [[Prefektura Nagano|prefekturě Nagano]]), gde jest gostil v domu svojego učenika, bogatogo kupca, kaligrafa i hudožnika Kōzana Takai (1806–1883). Iztvoril jest tam mnogo rabot, ktore byli pozdneje poměščeny v muzej, posvečeny umětniku. * 1842–1843 – Každy denj jest dělal novy rysunok lva, da ba oddaliti myslji o smrti. * 1848 – Hokusaj opublikoval svoje poslědno dělo, ''Ilustrovana kniga o koristanju kolora'', adresovanu mladym i početkujučim hudožnikam. * 1849 – Umělec jest umrl 18 dnja čtvrtogo měseca (kalendara měsečnogo). Byl jest pogrebeny v hramu v Edo. == Opublikovane cikly drěvogravur ukijo-e == * ''Sto povědok o duhah'', 1831 * ''Trideset šest pogledov na goru Fudži'', 1830-32 * ''Velike obrazy prirody'', 1832-33 * ''Osm pogledov na ostrova Rjukju'', 1833 * ''Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije'', 1833-34 * ''Vojny samurajev'', 1833-34 * ''Tyseč obrazov morja'', 1833-34 * ''Velike cvěty'', 1833-34 * ''Male cvěty'', 1834 * ''Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh japonskih mostov'', ok. 1834 * ''Basnjeslovene pogledy znamenityh krajevidov'', ok. 1834 * ''Putovanje po vodospadah Japonije'', 1834-35 * ''Sto pogledov na goru Fudži'', 1834-35 == Pripisyvajemo Hokusaju rěčenje o sebe == **Jednim iz jego psevdonimov byl Gakjo Rodžin (''{{-|Gakyo Rojin}}).'' On mogl zajisto skazati něčto podobno v svojem staršom věku, ako li načal koristati ime Gakjo Rodžin v 1843.<blockquote>Vsečto ja jesm izrabil do věka sedmdeseti lět ne stoji za pozornost. V sedmdeset tri ja jesm se nemnogo poučil o realnoj strukturě prirody, životnyh, rastlin, drěv, ptic, ryb i nasekomyh. V rezultatu, kogda jest mi osmdeset, ja ješče musim progresovati dalje. Ko devetideseti lětam ja smogu dostigati k tajně věčij; ko stam lětam ja isto budu dosegnuti čudesnoj stadije; i kogda jest mi sto i deset lět, vsečto, čto budu tvoriti, budi to točka či linija, bude živo. Ja molim tyh, ktore živut tako dolgo, kako i ja, poglědati, da izpolnjaju svoje slovo. Napisano mnoju vo věku sedmdeseti peti lět, někogda ''Hokusajem'', tutdenj ''Gakjo Rodžinom'' (''{{-|Gakyo Rojin}}'', "stary človek, bezumny rysovanjem").</blockquote> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Hokusai}} {{Prěvod|simple|Katsushika Hokusai}} {{Prěvod|pl|Hokusai Katsushika}} [[Kategorija:Japonci]] [[Kategorija:Živopisci]] gux3app28irnry81932lirct1o8gfrq 0 1129 48699 35232 2026-10-14T19:21:05Z LiMr 20 +kategorija 48699 wikitext text/x-wiki {{Kartka država | common_name = Kanada | native_name = {{Jezyky|en|Canada}} | conventional_long_name = Kanada <br> {{Jezyky|en|Canada}} | image_flag = Flag of Canada (Pantone).svg | alt_flag = | image_coat = Coat of arms of Canada.svg | alt_coat = | national_anthem = {{-|[[O Canada]]}} | capital = [[Otava]] | largest_city = [[Toronto]] | national_languages = [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]], [[Francuzsky jezyk|francuzsky]] | government_type = [[Federalizm|Federalna]] [[Parlamentarizm|parlamentska]] [[konstitucijna monarhija]] | area_km2 = 9984670 | area_rank = 2 | population_census = 41288599 | population_census_year = 2024 | currency = [[kanadsky dolar]] | currency_code = CAD | utc_offset = -3.5 do -8 | utc_offset_DST = -2.5 do -7 | iso3166code = CA | coordinates = }} '''Kanada''' ([[Anglijsky jezyk|ang.]], [[Francuzsky jezyk|fr.]] {{-|''Canada''}}), je država v [[Sěverna Amerika|Sěvernoj Amerikě]]. Deset provincij i tri teritorije toj državy razprostranjajut se od [[Atlantičny okean|Atlantičnogo okeana]] do [[Tihy okean|Tihogo okeana]] i v sěvernom směru do [[Arktičny okean|Arktičnogo okeana]], čto dělaje tu državu drugoj po plošče s najboljšeju dolgostju brěga. Jej granica s [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]] je najdolžejša nazemna granica v světu. Ta država imaje vysoko razprostiranje [[Meteorologija|meteorologičnyh]] i [[Geologija|geologičnyh]] regionov. Država je oskudno naseljena, s toliko velje 41 miliona ljudij, ktori živut glavno v urbanističnyh městnostjah. Glavny grad Kanady je [[Otava]], i tri najboljše metropolije sut [[Toronto]], [[Monreal]] i [[Vankuver]]. Zemju togo, čto tutdenj je Kanada, sut naseljali domorodne narody na proteženju několikyh tysečij rokov. S početkom v XVI stolětju britanske i francuzske ekspedicije sut izslědovali brěg Atlantiky i zaselili se na go proteženju. Vslěd mnogyh vooruženyh konfliktov [[Francija]] je oddala bez malogo vse svoje kolonije v [[Sěverna Amerika|Sěvernoj Amerikě]] v 1763 roku. V 1867 Kanada je obrazovala se kako federalny dominion četyreh provincij prěz sjedinjenje treh kolonij [[Britanska Sěverna Amerika|Britanskoj Sěvernoj Ameriky]]. Tym počelo se je [[Teritorialny razvoj Kanady|razširjenje provincij i teritorij]], čto je privedlo k [[Numerovany dogovory|prěměščenju domorodnyh narodov]] i procesu povyšenja avtonomije Kanady od [[Objedinjeno Kraljevstvo|Objedinjenogo Kraljevstva]]. Tamtoj povyšeny suverenitet je byl podčrknut [[Vestminstersky statut|Vestminsterskym Statutom 1931 roka]] i došel do kulminacije v Aktu o Kanadě 1982 roka, ktory je izključil pravovu zaležnost Kanady od [[Parlament Objedinjenogo Kraljevstva|Parlamenta Objedinjenogo Kraljevstva]]. Kanada je [[Parlamentarizm|parlamentska demokracija]] i [[konstitucijna monarhija]] v Vestminsterskyh tradicijah. Glava vlady državy je premier-ministr, ktory zajmaje svoju poziciju dekujuči svojej sposobnosti koristati dověrjenje izvoljenoj dolnoj izby parlamenta, i je izbrany [[Generalny Naměstnik Kanady|generalnym naměstnikom]], reprezentujučim monarha Kanady - obrednogo glavu državy. Kanada je čest Sodružstva Narodov i oficijalno je dvujezyčna (anglijsky i francuzsky) v federalnoj jurisdikciji. One je vysoko ocěnjana v medžunarodnyh izměrah državnoj prozračnosti, kakosti života, ekonomičskoj konkurentnosti, inovacij, obrazovanja i člověčskyh prav. Kanada je jedna iz etnično najpestrějših i najmnogokulturnějših držav, čto je proizteklo iz širšej imigracije. Dline i složene odnošenja Kanady s SŠA sut imali veliky učinok na historiju, ekonomiku i kulturu toj državy. Kanada, suči državoj razvitoj, imaje vysoky gruby nacionaly produkt na glavu naseljenja, i jej vysokorazvita ekonomika ocěnivaje se kako jedna iz najboljših v světu za obilny resursy prirodny i izrabotanyh mrěž trgovli medžunarodnoj. Poddržanje Kanadoj multilateralizma i internacionalizma je blizko svězano s jej politikoj odnošenij medžunarodnyh - trimanje pokoja i pomoč razvivajučim se državam. Kanada učestvuje v mnogokratnyh organizcijah i forumah medžunarodnyh. {{Državy v Sěvernoj Amerikě}} [[Kategorija:Kanada| ]] [[Kategorija:Državy v Sěvernoj Amerikě]] 17dzfrrzoaagfqaq3h4genif0tf6176 0 1232 48728 43576 2026-10-14T20:38:43Z IJzeren Jan 9 48728 wikitext text/x-wiki '''Latinsky jezyk''' ({{Jezyky|la|lingua Latina}}) jest [[jezyk]] davnyh rimjan, koristany v [[Rimska Imperija|Rimskoj Imperiji]]. Potomky tutogo jezyka sut jezyky [[Romanske jezyky|romanskoj grupy]]. Tutčas jest oficialny jezyk [[Vatikan]]a, [[Maltijsky orden|Maltijskogo ordena]] i [[Sveta Stolica|Svetoj Stolice]]. Često latinsky jezyk koristajut v naukah (medicině, [[Biologija|biologiji]] i t. d.). Veliko razprostranjenje v jezykah světa imajut slova latinskogo proizhodženja. == Pismo == {{Osnovny članok|Latinica}} {| class="wikitable" |+ !znak !latinsko ime !zvuk |- |A a |''ā'' |[a] |- |B b |''bē'' |[b] |- |C c |''cē'' |[k] |- |D d |''dē'' |[d] |- |E e |''ē'' |[ɛ] |- |F f |''ef'' |[f] |- |G g |''gē'' |[g] |- |H h |''hā'' |[h] |- |I i |''ī'' |[i] |- |J j |''jot'' |[j] |- |K k |''kā'' |[k] |- |L l |''el'' |[l] |- |M m |''em'' |[m] |- |N n |''en'' |[n] |- |O o |''ō'' |[ɔ] |- |P p |''pē'' |[p] |- |Q q |''qū'' |[k] |- |R r |''er'' |[r] |- |S s |''es'' |[s] |- |T t |''tē'' |[t] |- |U u |''ū'' |[u] |- |V v |''vē'' |[w>v] |- |X x |''ex'' |[ks] |- |Y y |''ī Graeca ("grečska i")'' |[iː] |- |Z z |''zēta'' |[z] |} # Znaky K i C v klasičnom izgovoru imajut jedin izgovor. V arhaičnyh nadpisah K koristali prěd A, C — prěd E i I. Ale v klasičny period K osnovno koristali v něktoryh slovah (napr., {{Jezyky|la|Kalendae}} "prvy denj měseca", {{Jezyky|la|Kaeso}} "Kaezo" (ime), {{Jezyky|la|Karthago}} "Kartagin"), ktore takože imali varianty s C (''Calendae'', ''Caeso'', ''Carthago'') # Znaky I i V mogli služiti kako samoglasky, tako i suglasky (razlika jest byla vvedena v koncu Srědnjevěčja) # Znaky Y i Z sut byli vvedene za grečske pozajete slova. Latinsko pismo jest stalo osnovoju za pisma množstva inyh. == Kratka jezyčna harakteristika == === Fonetika === Dolgota samoglasok i suglasok imala smyslovo značenje. Za suglasky koristali jih udvojenjem, za samoglasky razliku najčesto ne dělali, ale poněkogda takože koristali jih udvojenje ili znakom apeks (prědok [[akut]]a). [[Fajl:Apices-collage.svg|thumb|Apeks]] Tutčas za dolgost suglasok koristajut [[makron]] (ā, ē, ī, ō, ū), za kratkost — [[brevis]] (ă, ĕ, ĭ, ŏ, ŭ). Udarjenje ne stoji na poslědnjem slogu (najčestěje), iz togo povoda: # v dvusložnyh slovah ono stoji na prvom slogu; # v trisložnyh i vyše dolgyh stoji na prědposlědnjem slogu, jestli on jest dolgy, ili na prědprědposlědnjem slogu, jestli prědposlědnji jest kratky. === Morfologija === ==== Imennik ==== V latinskom imennik imaje 6. padežev: # [[imeniteljnik]] (nominativ); # [[roditeljnik]] (genitiv); # [[dateljnik]] (dativ); # [[viniteljnik]] (akuzativ); # [[ablativ]]; # [[zvateljnik]] (vokativ). Takože 3 rody s 5 sklonjenjami: mužsky, žensky i srědnji. ==== Glagol ==== Latinsky glagol imaje 6 vrěmen, 4 naklonjenja, 2 čisla, 3 lica. Takož glagol imaje 4 spreženja: # na ''-are''; # na ''-ēre''; # na ''-ĕre''; # na ''-ire''. Vse spreženja imajut jednake koncy, ktore zaměnjajut soboju ''-re'', ale one različno vzajemodějstvujut s osnovoju. {| class="wikitable" |+ ! !jednina !množina |- !1. lice |''-o'' |''-mus'' |- !2. lice |''-s'' |''-tis'' |- !3. lice |''-t'' |''-nt'' |} # V I spreženju v formě jedniny 1. lica odhodi ''-a'' (napr., ''voco'' od ''vocāre'' "zvati") # V II spreženju osoblivyh izměnjenij ne jestvuje (napr., ''rideo, rides, ridet'' od ''ridēre'' "smějati se") # V III spreženju osnova končaje se na suglasku, i iz togo povoda koristajut sjediniteljne samoglasky: ''-u-'' (prěd ''-nt'') ili ''-i-'' (napr., ''scribo, scribis, scribit, scribunt'' od ''scribĕre'' "pisati") # V IV spreženju prěd koncem množiny 3. lica koristajut ''-u-'' (napr., ''audiunt'' od ''audīre'' "slušati") [[Kategorija:Indoevropejske jezyky]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] eze5q2700oorey76qgbwh5wpmk6k5ax 0 1328 48690 47085 2026-10-14T17:29:14Z ~2026-55393-77 1152 /* Etimologičny */ Aktualizovany izgovor 48690 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Medžuslovjansky | nativename = {{Jezyky|isv-Latn|medžuslovjansky}}, {{Lang|isv-Cyrl|меджусловјанскы}} | image = Flag of Interslavic.svg | imagesize = 170px | imagecaption = [[Horugva medžuslovjanskogo jezyka]] | creator = * [[Jan van Steenbergen]] * [[Vojtěh Merunka]] | created = 2006–2017 | speakers = ≈7000 | ref = <ref name="Kocór, p. 21">Kocór, p. 21.</ref> | date = 2020 | script = * [[latinica]] * [[kirilica]] | agency = Medžuslovjansky komitet<ref>{{Cite web|url=http://steen.free.fr/interslavic/introduction.html#whatis|title=Interslavic – Introduction|website=steen.free.fr|access-date=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://conference.interslavic-language.org/rezultaty.php|title=CISLa 2018|website=conference.interslavic-language.org|access-date=October 21, 2019}}</ref> | family = * [[Umětne jezyky]] ** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]]) *** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]]) **** [[Zonalne pomočne jezyky]] | iso3 = isv }} '''Medžuslovjansky jezyk''' (takože: '''novoslovjansky''', '''vseslovjansky''') jest [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] naturalističny [[Planovy jezyk|planovy]] [[zonalny pomočny jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije, prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne [[narodny jezyk]]. Tutoj jezyk jest pisany i [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]]. Medžuslovjansky byl vprvo opisany v lětah 1659–1666 hrvatskym duhovnikom Juraj Križanićem.<ref>{{Lang|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>{{Lang|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{Lang|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> Na medžuslovjanskom jezyku umějut govoriti několiko tysečev ljudij.<ref name="iliev">{{Cite journal | first = Ivan G. | last = Iliev | url = http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf | title = Short History of the Cyrillic Alphabet | journal = International Journal of Russian Studies | issue = nr. 2 (2013/2) | place = Plovdiv | year = 2012 | pages = 67 | language = en}} ([http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}])</ref> Kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jezyka jest <code>{{-|isv}}</code>, ktory on dostal v 2024 godu.<ref>{{Cite web |url=https://iso639-3.sil.org/code/isv |title=isv |publisher={{-|SIL International: ISO 639-3}} |date=3 April 2024 |access-date=23 April 2024}}</ref> == Historija == [[Fajl:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]] Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnomu kulturno-političnomu sjedinjenju. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky jezyk]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky jezyk]] (ili [[starocrkovnoslovjansky jezyk]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občim prědkom vsih živyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji. Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristaje, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se tam, kde končaje se staroslovjansky. Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[Poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja. Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut: * [[Jan Herkelj]] — {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826) * [[Božidar Raič]] — Vseslavenščina (1853) * [[Vaceslav Bambas]] — {{-|Vsjeslovianьskyь}} (1861) * [[Matija Majar-Ziljski]] — {{-|Uzajemni Pravopis Slavjanski}} (1865) * [[Ignac Hošek]] — {{-|Neuslawisch}} (1907) * [[Josef Konečny]] — {{-|Slavina}} (1912) * [[Bogumil Holy]] — {{-|Slavski jezik}} (1920) * [[Ladislav Podmele]] — {{-|Mežduslavjanski jezik}} (1950. lěta) Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novom, globalizovanom světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.<ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{Lang|de|M. Okuka & U. Schweier}}, red., {{Lang|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.</ref><ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.</ref> V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty: * '''Slovo''' (takože zvany "{{Lang|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanom praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržal bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i '''{{-|ď}}'''. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov. * '''[[Slovio]]''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, [[Mark Hučko|Marka Hučka]]. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov Slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i '''{{-|wx}}'''. Nejasno jest, byl li Slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že Slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk. * '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by byl improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom. * '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskym. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov. Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl Slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět Slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medij, i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko desetkov zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio priměčali jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje Slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[Slovianski]]'''. Cělj byl iztvorjenje jezyka, maksimalno možlivo približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom najprostějših srědstv, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{Lang|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě Slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''Slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''Slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''Slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byli takože koriščene ravno. V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude služebno nazyvati se '''Slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{Lang|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{Lang|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{Lang|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{Lang|pl|Interia.pl}}''<ref>{{Lang|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{Lang|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{Lang|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{Lang|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{Lang|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{Lang|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref> Atmosfera medžu avtorami Slovianskogo i Slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom Slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''Rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''Slavju slovio''', potom pod nazvoju '''Slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, Slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''Novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{Lang|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}'''). V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''Medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{Lang|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|[http://www.izviestija.info izviestija.info]}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa]]}} 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika. == Harakteristika == Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{Lang|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov. Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{Lang|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref> == Koristanje == === Občina koristnikov === [[Fajl:Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen at CISLa 2018.jpg|thumb|Vojtěh Merunka i Jan van Steenbergen v času [[CISLa|Vtoroj konferencije medžuslovjanskogo jezyka]] v Hodoninu (Čehija), 1 junija 2018 g.]] Težko jest točno ustaliti kolikost koristnikov medžuslovjanskogo jezyka. V 2012 g. bulgarsky avtor Ivan G. Iliev napisal, že [[slovianski]] imaje několiko sot govoriteljev.<ref name="iliev" /> Anna-Marija Majer ({{Jezyky|de|Anna-Maria Meyer}}) v 2014 g. podala kolikost «několikyh desetok regularnyh, aktivnyh koristnikov» za slovianski i novoslověnsky vkupě.<ref>{{Avtor|Meyer}} (2014), str. 292.</ref> V 2017 to čislo v medžučasu narastlo do «okolo 2 tys. koristnikov i zainteresovanyh observatorov».<ref>{{Avtor|Kocór}}, str. 21.</ref> Vojtěh Merunka, jedin iz avtorov jezyka, v 2019 g. spominal o okolo 200 ljudij aktivno vladajučih jezykom.<ref name="tn">{{Cite news | url = https://tn.nova.cz/clanek/tomuto-jazyku-maji-rozumet-vsichni-slovane-vyzkousejte-si-to.html | title = Tomuto jazyku mají rozumět všichni Slované. Vyzkoušejte si to! | newspaper = TN | date = 2019-01-22 | language = cs | access-date = 2019-01-30}}</ref> Medžuslovjanska občina jest organizovana v četyreh grupah na [[Facebook|Fejsbuku]], imajučih poslědovaljno 22.345, 817, 373 i 124 členov v dnju 1 marca 2025.<ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/interslavic/ | title = Interslavic | website = Facebook | access-date = 2025-03-01}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | title = Novoslověnsky | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711075634/https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | title = ''Medžuslovjansko Věće'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711044956/https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic | title = ''Nauka Medžuslovjanskogo'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210428113453/https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic/ | archive-date = 2021-04-28}}</ref> Kromě togo sut grupy na [[Vkontakte]] (2476 členov),<ref>{{Cite web | url = https://vk.com/club114071440 | title = Межславянский - Меджусловјанскы - Interslavic | website = VKontakte | access-date = 2025-03-01}}</ref> [[Discord|Diskordu]] (8939 členov)<ref>{{Cite web | url = https://discord.com/invite/n3saqm27QW | title = Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic | website = Discord | access-date = 2025-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230620101234/https://discord.com/invite/n3saqm27QW | archive-date = 2023-06-20}}</ref> i [[Telegram (socialna mrěža)|Telegramu]] (990 členov).<ref>{{Cite web | url = https://t.me/interslavic | title = Меджусловянска бесѣда / Medžuslovjanska besěda | website = Telegram | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230723212946/https://t.me/interslavic | archive-date = 2023-07-23}}</ref> Na konec jest takože internetno forum, imajuče ok. 508 členov.<ref>{{Cite web | url = https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ | title = Interslavic Forum | website = Tapatalk | access-date = 2025-03-01}}</ref> V juniju 2017 g. odbyla se v češskom gradu [[Stare Město]] prva [[CISLa|Konferencija o medžuslovjanskom jezyku]] ({{-|CISLa}}), na ktoroj pribyli 64 učestniki iz 12 držav.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | title = CISLa 2017 – 1st Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190316153217/http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | archive-date = 2019-03-16}}</ref> Vtora konferencija odbyla se 31 maja i 1 junija 2018 g.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/index.php | title = CISLa 2018 – 2nd Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025138/http://conference.interslavic-language.org/index.php |archive-date = 2018-04-29}}</ref> Tretja konferencija byla planovana na 2020 g. v Hodininu, ale iz pričiny [[Pandemija koronavirusom|pandemije koronavirusom]] iměla byti odložena. V 2024 byla založena v [[Poznanj]]u organizacija za razvoj medžuslovjanskogo jezyka pn. [[MedžuSlovjansko Jezyčno Forum]] (ang. InterSlavic Linguistic Forum). Prědsědnikom jest člen medžuslovjanskoj komisije, [[Michał Swat]]. === Publikacije === Od 2011 g. jestvovali internetne gazety na medžuslovjanskom jezyku, najprvo ''{{-|Izviestija.info}} (pozdněje po izměnam v jezyku prěimenovano v ''{{-|Izvěsti.info}}''), a potom ''{{-|Interslavic.news}}''.<ref>{{Cite web | url = https://interslavic.news/ | title = Medžuslovjanske novosti | access-date = 2025-03-01}}</ref> Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis, ''{{-|Slovjani.info}}'', čestično pisany na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = http://slovjani.info/ | title = Slovjani.info | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025343/http://slovjani.info/ | archive-date = 2018-04-29}}</ref> Iny naučny časopis, ''{{-|Ethnoentomology}}'', od 2016 g. dodavaje k svojim člankam abstrakt na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ | title = Ethnoentomology | access-date = 2018-04-28 | archive-date = 2018-04-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429024643/https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/}}</ref> === Knigy v medžuslovjanskom jezyku === Od 2018 g. pojavili se tri knigy na medžuslovjanskym jezyku: * Jan van Steenbergen & Vojtěch Merunka (red.) (2018). ''[[Čitateljnik|Čitateljnik. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku]]''.<ref>{{Cite web|editor-last=van Steenbergen|editor-first=Jan|editor2-last=Merunka|editor2-first=Vojtěch|title=Čitateljnik medžuslovjanskogo jezyka. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku.|url=https://books.google.de/books?id=i3lhDwAAQBAJ|publisher=Slovanská Unie|year=2018}}</ref> * Antoine de Saint-Exupéry (prěv. Jan van Steenbergen) (2021). ''[[Maly princ]]''.<ref>{{Cite web|last=de Saint-Exupéry|first=Antoine|title=Малы Принц / Maly Princ|url=https://fragomeni.it/collezione/books.php?language=919|publisher=Fragomeni.it|year=2021}}</ref> * Aleksy Bernat (2024). ''[[Nehaj nesut nas běle oblaky]]''.<ref>{{Cite web|last=Bernat|first=Aleksy|title=Nehaj Nesut Nas Běle Oblaky [ISV]|url=https://www.wattpad.com/story/357549526-nehaj-nesut-nas-b%C4%9Ble-oblaky-isv|publisher=Wattpad}}</ref> Kromě togo, mnogo tekstov (originalnyh i prěvedenyh) nahodi se v [[Vikisbornik]]u.<ref>{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica | title = Vikisbornik}}</ref> === Muzika v medžuslovjanskom jezyku === Vědomo několiko muzikalnyh projektov ktore upotrěbjajut medžuslovjansky jezyk v svojih tekstah: *[[dyvina]] — muzikalny projekt iz [[Čehija|Čehije]] v žanru neofolk<ref>https://dyvina.bandcamp.com/</ref>. *[[Melac]] — muzikalny projekt žanru neofolk<ref>https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ</ref>. *[[Нуловы Псалм]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[hardkor-pank]]<ref>https://vk.ru/nulovypsalm</ref>. *[[Кирха]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[dungeon synth|данджен-синт]]<ref>https://vk.ru/kirhadungeon</ref>. === V kulturě === {| class=wikitable width=300px align=right style="margin-left:1em;" |- ! Poslušajte! |- | align=center | <p><small>Mito Matija: ''Masovo pogrebanje''</small></p>[[Fajl:Мито Матия - Массовoe погребение(междуславянский).ogg]] |} Medžuslovjansky koristajut personaži filma češskogo režisera [[Vaclav Marhul|Vaclava Marhula]] «[[Kolorovana ptica (film)|Kolorovana ptica]]» (2019) kako neznajemy slovjansky jezyk.<ref>{{Cite web | first = Лорета | last = Вашкова | title = "Раскрашенная птица" – кинодебют межславянского языка | url = https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-url = https://web.archive.org/web/20190408193953/https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-date = 2019-04-08 | date = 2018-12-18 | website = Radio Praha | access-date = 28 January 2019 | language = ru}}</ref><ref>{{Cite journal | first = Vojtěch | last = Merunka | url = http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | title = Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica | trans-title = Use of Interslavic in film Painted Bird | journal = Slovjani.info | issue = 3/1, maj 2018 | issn = 2570-7108, 2570-7116 | pages = 69–75 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200724135114/http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | archive-date = 2020-07-24 | language = isv}}</ref> V filmu medžuslovjansky služi kako jezyk seljanov. Marhul glasil, že poiskal «Slovjansko esperanto» i rěšil koristati medžuslovjansky, da by ni jedin slovjansky narod ne opoznal sebe v jego historiji.<ref name="Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens">{{Cite web | author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> | title=Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens | url = https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | website=Kinobox.cz | access-date = 2 September 2019 | language = cs | archive-url = https://web.archive.org/web/20211006110025/https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | archive-date = 2021-10-06}}</ref><ref>{{Cite web | title = Interslavic: How A Made-Up Slavic Language Made It To The Big Screen | url = https://www.youtube.com/watch?t=46&v=WlopfGDweTE | publisher = Radio Free Europe/Radio Liberty | date = 2019-09-19 | language = en}}</ref> Različni muzikanti i muzične grupy zapisali muziku na medžuslovjanskom, medžu drugymi: * album ''Počva'' češskogo družiny poganskogo folka {{-|''Ďyvina''}}<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pijNq2hvkr8 | author = Ďyvina | title = Počva | website = YouTube | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Idemo v Karpaty'' ukrajinskoj {{-|reggae}}-drižiny ''{{-|The Vyo}}'' ({{Jezyky|uk|The Вйо}})<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=5ZNMzuSxVus | author = The Вйо | title = Идемо мала в Карпаты | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Masovo pogrebanje'' hrvatskogo folk-družiny ''Mito Matija''<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=0G4i3pATtYc | author = Mito Matija | title = Masovo pogrebanje | website = YouTube}}</ref> * razne albumy poljskogo JuTubera ''Melac'' (Aleksy Bernat)<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ | title = Melac | website = YouTube}}. [https://web.archive.org/web/20230319175513/https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ Gearchiveerd] op 19 maart 2023.</ref> V filmu ''Kolorovana ptica'' takože jest pěsnja na medžuslovjanskom: «Dušo moja».<ref>{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/the_painted_bird.html#song | title = The song «Dušo moja» | access-date = 2021-08-08}}</ref> == Alfabety == Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i [[Latinica|latiniceju]], i [[Kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na ktorojkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčajut se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Jednakože, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. === Standardny === Standardny (ili osnovny) alfabet imaje 27 bukv i 3 digrafy ({{-|dž, lj, nj}}) v latiniči i 29 bukv i 1 digraf ({{-|дж}}) v kirilici. {| class="wikitable sortable" |+ Standardny alfabet |- ! Latinica ! Kirilica !Glagolica ! Izgovor ! Varianty latinice ! Varianty kirilice |- | '''{{-|A a}}''' || '''{{-|A а}}''' |Ⰰ|| {{-|/ɑ ~ a/}} || || |- | '''{{-|B b}}''' || '''{{-|Б б}}''' |Ⰱ|| {{-|/b/}} || || |- | '''{{-|C c}}''' || '''{{-|Ц ц}}''' |Ⱌ|| {{-|/ʦ/}} || || |- | '''{{-|Č č}}''' || '''{{-|Ч ч}}''' |Ⱍ|| {{-|/ʧ ~ tʂ/}} || cz, cx || |- | '''{{-|D d}}''' || '''{{-|Д д}}''' |Ⰴ|| {{-|/d/}} || || |- | '''{{-|Dž dž}}''' || '''{{-|Дж дж}}''' |Ⰼ|| {{-|/d͡ʒ ~ d͡ʐ/}} || dż|| |- | '''{{-|E e}}''' || '''{{-|Е е}}''' |Ⰵ|| {{-|/ɛ ~ e/}} || || |- | '''{{-|Ě ě}}''' || '''{{-|Є є}}''' |Ⱑ|| {{-|/ʲɛ/}} || e||ѣ (neoficialno) |- | '''{{-|F f}}''' || '''{{-|Ф ф}}''' |Ⱇ|| {{-|/f/}} || || |- | '''{{-|G g}}''' || '''{{-|Г г}}''' |Ⰳ|| {{-|/g ~ ɦ/}} || || |- | '''{{-|H h}}''' || '''{{-|Х х}}''' |Ⱈ|| {{-|/x/}} || || |- | '''{{-|I i}}''' || '''{{-|И и}}''' |ⰻ|| {{-|/i ~ ɪ/}} || || |- | '''{{-|J j}}''' || '''{{-|Ј ј}}''' |Ⱜ|| {{-|/j/}} || || '''{{-|й}}''' (no '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' : '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''') |- | '''{{-|K k}}''' || '''{{-|К к}}''' |Ⰽ|| {{-|/k/}} || || |- | '''{{-|L l}}''' || '''{{-|Л л}}''' |Ⰾ|| {{-|/l ~ ɫ/}} || || |- | '''{{-|Lj lj}}''' || '''{{-|Љ љ}}''' |ⰎⰬ|| {{-|/ʎ ~ l/}} || || '''{{-|ль}}''' |- | '''{{-|M m}}''' || '''{{-|М м}}''' |Ⰿ|| {{-|/m/}} || || |- | '''{{-|N n}}''' || '''{{-|Н н}}''' |Ⱀ|| {{-|/n/}} || || |- | '''{{-|Nj nj}}''' || '''{{-|Њ њ}}''' |ⰐⰬ|| {{-|/nʲ ~ ɲ/}} || || '''{{-|нь}}''' |- | '''{{-|O o}}''' || '''{{-|О о}}''' |Ⱁ|| {{-|/ɔ ~ o/}} || || |- | '''{{-|P p}}''' || '''{{-|П п}}''' |Ⱂ|| {{-|/p/}} || || |- | '''{{-|R r}}''' || '''{{-|Р р}}''' |Ⱃ|| {{-|/r/}} || || |- | '''{{-|S s}}''' || '''{{-|С с}}''' |Ⱄ|| {{-|/s/}} || || |- | '''{{-|Š š}}''' || '''{{-|Ш ш}}''' |Ⱎ|| {{-|/ʃ ~ ʂ/}} || sz, sx || |- | '''{{-|T t}}''' || '''{{-|Т т}}''' |Ⱅ|| {{-|/t/}}|| || |- | '''{{-|U u}}''' || '''{{-|У у}}''' |Ⱆ|| {{-|/u/}}|| || |- | '''{{-|V v}}''' || '''{{-|В в}}''' |Ⰲ|| {{-|/v ~ ʋ/}}|| || |- | '''{{-|Y y}}''' || '''{{-|Ы ы}}''' |Ⱐ|| {{-|/i ~ ɪ ~ ɨ/}}|| i|| |- | '''{{-|Z z}}''' || '''{{-|З з}}''' |Ⰷ|| {{-|/z/}}|| || |- | '''{{-|Ž ž}}''' || '''{{-|Ж ж}}''' |Ⰶ|| {{-|/ʒ ~ ʐ/}}|| ż, zs, zx || |} Tomu, že něktore bukvy ne prisutstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljajut se slědujuče variacije: * Vměsto latinskyh bukv '''{{-|č š ž}}''' možno jest pisati '''{{-|cz sz ż (zs)}}''' (poljsky stroj) ili '''{{-|cx sx zx}}''' (eks-stroj). * Kto imaje problemy s bukvoju '''{{-|y/ы}}''' može takože pisati '''{{-|i/и}}'''. * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|ј}}''' možno jest pisati '''{{-|й}}''' (togda vměsto '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' piše se '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}'''). * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|љ њ}}''' možno jest pisati '''{{-|ль нь}}'''. * Soglasno [[ISO 9]]: ** iz Kirilice: Є є -> Ê ê, Ј ј -> J̌ ǰ, Љ љ -> L̂ l̂, Њ њ -> N̂ n̂, Ь ь -> ʹ ** iz Latinice: Ě ě -> Ѣ ѣ, J j -> Й й, Lj lj -> Лй лй, Nj nj -> Нй нй === Etimologičny === Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju ''etimologičny alfabet'', ktory sodrži red dodatočnyh bukv, ktore prědavajut specifičnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Etimologičny pravopis (raněje znany kako ''naučny medžuslovjansky'' ili ''MS Plus'') ograničaje se k latinici, tomu že množinstvu ljudij kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t. d. sut nerazumlive. {| class="wikitable sortable" |+ Dodatočne latinske bukvy etimologičnogo alfabeta |- ! Etimologičny ! Standardny ! class="unsortable" | Izgovor ! class="unsortable" | Zamětky |- | '''{{-|Å å}}''' | '''{{-|A a}}''' | {{-|/ɒ/}} | Praslovjansky '''{{-|TorT/TolT}}''' > staroslovjansky '''{{-|TraT/TlaT}}'''. |- | '''{{-|Ć ć}}''' | '''{{-|Č č}}''' | {{-|/t͡ɕ/}} | Praslovjansky '''{{-|tj}}''' > staroslovjansky '''{{-|щ}}''' |- | '''{{-|D́ d́}}''' | '''{{-|D d}}''' | {{-|/dʲ ~ ɟ/}} | Staroslovjansky '''{{-|дь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ď}}'''. |- | '''{{-|Đ đ}}''' | '''{{-|Dž dž}}''' | {{-|/d͡ʑ/}} | Zapisańje digrafa črěz ligaturu. Praslovjansky '''{{-|dj}}''' > staroslovjansky '''{{-|жд}}''' (vměsto '''{{-|dž}}''' v slovjanskyh slovah). |- | '''{{-|Ė ė}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲǝ ~ ɛ/}} | Alternativno zapisańje jest '''{{-|È}}'''. |- | '''{{-|Ę ę}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲæ/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѧ}}'''. |- | '''{{-|Ĺ ĺ}}''' | '''{{-|Lj lj, L l}}''' | {{-|/ʎ ~ l/}} | Staroslovjansky '''{{-|ль}}'''. |- | '''{{-|Ń ń}}''' | '''{{-|Nj nj, N n}}''' | {{-|/nʲ ~ ɲ/}} | Staroslovjansky '''{{-|нь}}'''. |- | '''{{-|Ȯ ȯ}}''' | '''{{-|O o}}''' | {{-|/ə ~ ʌ/}} | Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ò}}'''. Staroslovjansky silny '''{{-|ъ}}'''. |- | '''{{-|Ŕ ŕ}}''' | '''{{-|R r}}''' | {{-|/rʲ ~ r̝/}} | Staroslovjansky '''{{-|рь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ř}}'''. |- | '''{{-|Ś ś}}''' | '''{{-|S s}}''' | {{-|/sʲ ~ ɕ/}} | Staroslovjansky '''{{-|сь}}'''. |- | '''{{-|T́ t́}}''' | '''{{-|T t}}''' | {{-|/tʲ ~ c/}} | Staroslovjansky '''{{-|ть}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ť}}'''. |- | '''{{-|Ų ų}}''' | '''{{-|U u}}''' | {{-|/ʊ ~ o/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѫ}}'''. |- | '''{{-|Ź ź}}''' | '''{{-|Z z}}''' | {{-|/zʲ ~ ʑ/}} | Staroslovjansky '''{{-|зь}}'''. |} == Gramatika == Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov Slovianski i Novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref> === Imenniky === Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:<br> # imeniteljnik (''nominativ'') # viniteljnik (''akuzativ'') # roditeljnik (''genitiv'') # dateljnik (''dativ'') # tvoriteljnik (''instrumental'') # městnik (''lokativ'') # zvateljnik (''vokativ'') ==== Sklonjeńje imennikov ==== V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja: * Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku. * Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto Sklonjeńje jest identično mužskomu. * Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom. * Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužsky rod !! colspan="2" | srědnji rod !! colspan="3" | žensky rod |- ! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø |- ! colspan="9" | jednina |- ! I. | brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost |- ! V. | brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost |- ! R. | brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! D. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! T. | brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju''' |- ! M. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! Z. | brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i''' |- ! &nbsp; !! colspan="9" | množina |- ! I. | brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! V. | brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! R. | brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij''' |- ! D. | brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam''' |- ! T. | brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami''' |- ! M. | brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah''' |} ==== Varianty i izključenja ==== Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru). Jestvuje mala kolikost mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''. Sklonjeńje po vzoru '''-a''' sodrži takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''. Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''. ==== Atematično sklonjeńje ==== Atematično sklonjeńje proizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykov ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. V obče tematično sklonjeńje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije: * mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene'' * srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene'' * srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete'' * srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese'' * ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve'' * ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i ''doči/dočere'' V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjajut se kako regularne imenniky: * ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...'' * ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...'' * ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...'' * ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi'' * Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...'' Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami: {| class="wikitable" |+ Regularno sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! mužsky rod !! colspan="3" | srědnji rod !! colspan="2" | žensky rod |- ! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r- |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! V. | kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater |- ! R. | kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e''' |- ! D. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! T. | kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju''' |- ! M. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! Z. | kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! &nbsp; !! colspan="6" | množina |- ! I. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! V. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! R. | kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! D. | kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam''' |- ! T. | kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami''' |- ! M. | kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah''' |} === Pridavniky === Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem one sut suglasne s imennikom, i obyčno pišut se prěd njim. Sklonjeńje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje pridavnikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekky vzor |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a''' |- ! V. | dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u''' |- ! R. | dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej''' |- ! D. | dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej''' |- ! T. | dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju''' |- ! M. | dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej''' |- ! &nbsp; || colspan="6" | množina |- ! I. | dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e''' |- ! V. | dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e''' |- ! R. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |- ! D. | colspan="3" | dobr'''ym''' || colspan="3" | svěž'''im''' |- ! T. | colspan="3" | dobr'''ymi''' || colspan="3" | svěž'''imi''' |- ! M. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |} ==== Prislovniky i stupnjevanje ==== Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''. Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''. Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje''). Něktore pridavniky imajut neregularno stupnjevanje: * ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'') * ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'') * ''dobry'' > ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'') * ''zly'' > ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'') * ''blagy'' > ''blažejši'' (prislovnik: ''blažeje'') * ''legky'' > ''legši'' (prislovnik: ''legše'') * ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'') Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristaje se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''. V sravnjenjah koristaje se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slova '''než/neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša než/neželi tamta kniga.'' V tretjem stupnju koristaje se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.'' === Zaimenniky === ==== Osobne zaimenniky ==== '''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjajut se kako v tabelě: {| class="wikitable" |+ Osobne i refleksivne zaimenniky |rowspan="3"| !colspan="5"|jednina !colspan="4"|množina !rowspan="3"|refleksivny |- !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="3"|3. osoba !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="2"|3. osoba |- !m. !sr. !ž. !m.živ. !m.neživ./sr./ž. |- ! I. | ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || — |- ! V. | mene, me || tebe, te || colspan="2" | (n)jego, go || (n)ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | (n)jih || (n)je || sebe, se |- ! R. | mene || tebe || colspan="2" | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe |- ! D. | mně, mi || tobě, ti || colspan="2" | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan="2" | (n)jim || sobě, si |- ! T. | mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju |- ! M. | mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě |} Poslě prědložnikov osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''. ==== Prisvojiteljne zaimenniky ==== '''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristajut se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...'' ==== Ukazateljne zaimenniky ==== '''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut tri možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost, '''ov''' za blizkost i '''onoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh. '''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sklanjajut se kako '''toj'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje ukazateljnyh zaimennikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="7" | jednina |- ! I. | toj || to || ta || sej || se || sa |- ! V. | togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su |- ! R. | togo || togo || toj || sego || sego || sej |- ! D. | tomu || tomu || toj || semu || semu || sej |- ! T. | tym || tym || toju || sim || sim || seju |- ! M. | tom || tom || toj || sem || sem || sej |- ! colspan="7" | množina |- ! I. | ti, te || te || te || si, se || se || se |- ! V. | tyh, te || te || te || sih, se || se || se |- ! R. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |- ! D. | colspan="3"| tym || colspan="3"| sim |- ! T. | colspan="3"| tymi || colspan="3"| simi |- ! M. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |} ==== Pytateljne zaimenniky ==== '''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''. {| class="wikitable" |+ '''Sklonjeńje pytateljnyh zaimennikov''' ! &nbsp; !! kto !! čto |- ! I. | kto || čto |- ! V. | kogo || čto |- ! R. | kogo || čego |- ! D. | komu || čemu |- ! T. | kym || čim |- ! M. | kom || čem |} S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''. ==== Odnositeljne zaimenniky ==== '''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri: * Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik * Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj''' * Koristajemy jest takože arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.). === Čislovniky === '''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Večše čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot,'' oba sut pravilne. Sklonjeńje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjajut se kako imenniky tipa '''kost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje čislovnikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5 |- ! m. !! sr. !! ž. !! m./sr. !! ž. |- ! I. | jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! V. | jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! R. | colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |- ! D. | colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvoma || trem || četyrem || peti |- ! T. | colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || tremi || četyremi || petju |- ! M. | colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |} '''Redne''' čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končina '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d. '''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') je možno tvoriti, dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d. '''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrži takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje''). '''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d. '''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristajeme sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami». Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končina '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d. === Glagoly === ==== Vid ==== Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra. Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:<br> ''dělati ~ sdělati''<br> ''čistiti ~ izčistiti''<br> ''pisati ~ napisati'' Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno: * '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'') * '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'') Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''. ==== Korenje ==== Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva: * prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''. * vtory korenj sostoji se iz dvoh klas: ** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti''' *** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-'' *** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-'' *** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-'' *** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-'' *** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-'' ** vtora klasa sodrži mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-'' Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno. ==== Časovanje ==== Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče: * ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et''' * ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. <u>Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!</u>) ** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut''' ** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti''' ** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti''' * ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti''' * ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv * ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky Pričestja (''participy'') tvoret se tako: * ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě * ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě * ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky * ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''. Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''. ==== Priklady ==== {| class="wikitable" |+ Prva klasa ''(dělati)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' || |- ! ty | dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj |- ! on<br>ona<br>ono | dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''<br>(je) děla'''la'''<br>(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''<br>běše děla'''la'''<br>běše děla'''lo''' || by děla'''l'''<br>by děla'''la'''<br>by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' || |- ! my | dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo''' |- ! vy | dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te''' |- ! oni<br>one | dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | děla'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči''' |- ! pasivno suče pričestje | děla'''jemy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | děla'''ny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | děla'''nje''' |} {| class="wikitable" |+ Vtora klasa ''(hvaliti)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' || |- ! ty | hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i''' |- ! on<br>ona<br>ono | hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''<br>(je) hvali'''la'''<br>(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''<br>běše hvali'''la'''<br>běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' || |- ! my | hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo''' |- ! vy | hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite''' |- ! oni<br>one | hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | hvali'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči''' |- ! pasivno suče pričestje | hval'''imy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | hval'''jeny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | hval'''jenje''' |} Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny: * prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny * voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny * tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny * slěditi: slěd-ju > slě'''dž'''u, slěd-jeny > slě'''dž'''eny * čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny * jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny ==== Varianty ==== V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče: * V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d. * Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''. ==== Neregularne glagoly ==== Někoje glagoly imajut neregularno sklonjeńje: * '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...'' * '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''. * '''byti''' sklanjaje se tako: {| class="wikitable" |+ Neregularny glagol: ''byti'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu || |- ! ty | jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi |- ! on<br>ona<br>ono | jest, je || běše || (je) byl<br>(je) byla<br>(je) bylo || běše byl<br>běše byla<br>běše bylo || by byl<br>by byla<br>by bylo || bude || |- ! my | jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo |- ! vy | jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite |- ! oni<br>one | sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | byti |- ! aktivno suče pričestje | suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči |- ! pasivno suče pričestje | — |- ! aktivno prošlo pričestje | byvši, ''prislovnik:'' byvši |- ! pasivno prošlo pričestje | — |- ! glagolny imennik | bytje |} == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Literatura == * {{Avtor|Barandovská-Frank, Věra}}. ''Panslawische Variationen''. Brosch, Ciril i Fiedler, Sabine (ed.), Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag. Peter Lang Internationaler Verlag der Wissenschaften, Frankfurt am Main, 2011, {{ISBN|978-3-631-61328-3}}, pp.&nbsp;209–236. * {{Avtor|Duličenko, Aleksandr D}}. ''Pravigo de la slava interlingvistiko: slava reciprokeco kaj tutslava lingvo en la historio de Slavoj''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;75–101. * {{Avtor|Kocór, Maria, et al}}. ''Zonal Constructed Language and Education Support of e-Democracy – The Interslavic Experience''. {{Aut|Sokratis K. Katsikas & Vasilios Zorkadis eds.}}, E-Democracy – Privacy-Preserving, Secure, Intelligent E-Government Services. 7th International Conference, E-Democracy 2017, Athens, Greece, December 14–15, 2017, Proceedings (Communications in Computer and Information Science no. 792, Springer International Publishing, 2017, {{ISBN|978-3-319-71116-4}}, 978-3-319-71117-1), pp.&nbsp;15–30. * {{Avtor|Kuznetsov, Nikolai}}. ''The Interslavic Language: Way of Communication Among the Slavic Nations and Ethnic Groups.'' Journal of Ethnophilosophical Questions and Global Ethics 2.1 (2018): pp. 18–28. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. [https://www.researchgate.net/publication/308041701_Slavic_constructed_languages_in_the_internet_age ''Slavic constructed languages in the internet age'']. Language Problems & Language Planning, vol. 40 no. 3 (January 2016), pp.&nbsp;287–315. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. ''Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets''. Bamberger Beiträge zur Linguistik 6, Bamberg: Univ. of Bamberg Press, 2014, {{ISBN|978-3-86309-233-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}, ''Interslavic zonal constructed language: an introduction for English-speakers'' (Lukáš Lhoťan, 2018, {{ISBN|9788090700499}}). * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}. ''Neoslavonic zonal constructed language''. České Budějovice, 2012, {{ISBN|978-80-7453-291-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch; Heršak, Emil; Molhanec, Martin}}. ''Neoslavonic Language''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;114–134. * {{Avtor|Рупосова, Л.П.}}, [https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 ''История межславянского языка''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 |date=2021-10-06 }}. Вестник Московского государственного областного университета. Московский государственный областной университет, 2012 no. 1 ({{ISSN|2224-0209}}), pp.&nbsp;51–56. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''Constructed Slavic languages in the 21st century''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;102–113. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''[https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf Język międzysłowiański jako lingua franca dla Europy Środkowej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf |date=2021-07-01 }}''. Ilona Koutny, Ida Stria (eds.): Język / Komunikacja / Informacja nr XIII (2018). Poznań: Wydawnictwo Rys, 2018. {{ISBN|978-83-65483-72-0}}, ISSN 1896-9585, pp.&nbsp;47–61. == Vněšnje linky == === O jezyku === * [http://steen.free.fr/interslavic/ Medžuslovjansky — oficialny sajt] * [http://interslavic-language.org/ Portal medžuslovjanskogo jezyka] * [https://interslavic-dictionary.com/ Mnogojezyčny medžuslovjansky slovnik] * [https://interslavic.fun/ Medžuslovjanska funkcija] * [https://teletype.in/@flame-ice/gQ2prxcbPBuc/ FAQ o medžuslovjanskom jezyku na medžuslovjanskom] * [https://teletype.in/@flame-ice/m3CLfI4suCO/ FAQ iz medžuslovjankyh čatov] === Na jezyku === * [https://isv.miraheze.org Medžuviki] — svobodna encyklopedija na medžuslovjanskom jezyku * [https://isv.miraheze.org/Sbornik:Glavna_stranica Vikisbornik] — sbornik tekstov na medžuslovjanskom jezyku * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkkpWsnaRKitfJMx0Ngr8h-g/Playlist Filmy na medžuslovjanskom] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PL--S_Qi-XfGTs4Hpnukm4VyiymJJ5VZqF/Playlist Medžuslovjanska muzika] * [https://youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkni_M4__JF5Z5YDgPIbDs08&si=lIC4i7qLlZ2a0ZIz/Playlist Audioknigy na medžuslovjankom] * Prěvody кomputerovyh igr: [https://store.steampowered.com/app/3001730/Bober_Bros_Its_Just_A_Prank/It's Just A Prank], [https://store.steampowered.com/app/972760/Secret_Saga_Xamadeon_Stone/Secret Saga], Minecraft, [https://youtube.com/shorts/wPphMHD_Jqw?si=nripPUsRL9WIXSQW/Sid Meier's Civilization BE] === Občina === * [https://interslavicforum.org/our-team/ InterSlavic Linguistic Forum - Medžuslovjansko Jezyčno Forum] * [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku] * [https://discord.com/invite/n3saqm27QW Grupa na Diskordu] {{Umětne jezyky}} {{Slovjanske jezyky}} {{Članok s zvězdoju}} [[Kategorija:Medžuslovjansky| ]] [[Kategorija:Planove jezyky]] [[Kategorija:Umětne jezyky]] [[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] 4qoagqbuztikicg3kkn6f17ybo9b3i7 48691 48690 2026-10-14T17:32:59Z ~2026-55393-77 1152 /* Etimologičny */ Uniformne zamětky 48691 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Medžuslovjansky | nativename = {{Jezyky|isv-Latn|medžuslovjansky}}, {{Lang|isv-Cyrl|меджусловјанскы}} | image = Flag of Interslavic.svg | imagesize = 170px | imagecaption = [[Horugva medžuslovjanskogo jezyka]] | creator = * [[Jan van Steenbergen]] * [[Vojtěh Merunka]] | created = 2006–2017 | speakers = ≈7000 | ref = <ref name="Kocór, p. 21">Kocór, p. 21.</ref> | date = 2020 | script = * [[latinica]] * [[kirilica]] | agency = Medžuslovjansky komitet<ref>{{Cite web|url=http://steen.free.fr/interslavic/introduction.html#whatis|title=Interslavic – Introduction|website=steen.free.fr|access-date=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://conference.interslavic-language.org/rezultaty.php|title=CISLa 2018|website=conference.interslavic-language.org|access-date=October 21, 2019}}</ref> | family = * [[Umětne jezyky]] ** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]]) *** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]]) **** [[Zonalne pomočne jezyky]] | iso3 = isv }} '''Medžuslovjansky jezyk''' (takože: '''novoslovjansky''', '''vseslovjansky''') jest [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] naturalističny [[Planovy jezyk|planovy]] [[zonalny pomočny jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije, prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne [[narodny jezyk]]. Tutoj jezyk jest pisany i [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]]. Medžuslovjansky byl vprvo opisany v lětah 1659–1666 hrvatskym duhovnikom Juraj Križanićem.<ref>{{Lang|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>{{Lang|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{Lang|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> Na medžuslovjanskom jezyku umějut govoriti několiko tysečev ljudij.<ref name="iliev">{{Cite journal | first = Ivan G. | last = Iliev | url = http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf | title = Short History of the Cyrillic Alphabet | journal = International Journal of Russian Studies | issue = nr. 2 (2013/2) | place = Plovdiv | year = 2012 | pages = 67 | language = en}} ([http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}])</ref> Kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jezyka jest <code>{{-|isv}}</code>, ktory on dostal v 2024 godu.<ref>{{Cite web |url=https://iso639-3.sil.org/code/isv |title=isv |publisher={{-|SIL International: ISO 639-3}} |date=3 April 2024 |access-date=23 April 2024}}</ref> == Historija == [[Fajl:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]] Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnomu kulturno-političnomu sjedinjenju. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky jezyk]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky jezyk]] (ili [[starocrkovnoslovjansky jezyk]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občim prědkom vsih živyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji. Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristaje, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se tam, kde končaje se staroslovjansky. Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[Poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja. Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut: * [[Jan Herkelj]] — {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826) * [[Božidar Raič]] — Vseslavenščina (1853) * [[Vaceslav Bambas]] — {{-|Vsjeslovianьskyь}} (1861) * [[Matija Majar-Ziljski]] — {{-|Uzajemni Pravopis Slavjanski}} (1865) * [[Ignac Hošek]] — {{-|Neuslawisch}} (1907) * [[Josef Konečny]] — {{-|Slavina}} (1912) * [[Bogumil Holy]] — {{-|Slavski jezik}} (1920) * [[Ladislav Podmele]] — {{-|Mežduslavjanski jezik}} (1950. lěta) Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novom, globalizovanom světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.<ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{Lang|de|M. Okuka & U. Schweier}}, red., {{Lang|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.</ref><ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.</ref> V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty: * '''Slovo''' (takože zvany "{{Lang|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanom praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržal bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i '''{{-|ď}}'''. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov. * '''[[Slovio]]''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, [[Mark Hučko|Marka Hučka]]. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov Slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i '''{{-|wx}}'''. Nejasno jest, byl li Slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že Slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk. * '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by byl improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom. * '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskym. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov. Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl Slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět Slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medij, i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko desetkov zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio priměčali jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje Slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[Slovianski]]'''. Cělj byl iztvorjenje jezyka, maksimalno možlivo približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom najprostějših srědstv, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{Lang|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě Slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''Slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''Slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''Slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byli takože koriščene ravno. V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude služebno nazyvati se '''Slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{Lang|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{Lang|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{Lang|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{Lang|pl|Interia.pl}}''<ref>{{Lang|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{Lang|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{Lang|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{Lang|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{Lang|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{Lang|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref> Atmosfera medžu avtorami Slovianskogo i Slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom Slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''Rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''Slavju slovio''', potom pod nazvoju '''Slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, Slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''Novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{Lang|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}'''). V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''Medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{Lang|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|[http://www.izviestija.info izviestija.info]}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa]]}} 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika. == Harakteristika == Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{Lang|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov. Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{Lang|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref> == Koristanje == === Občina koristnikov === [[Fajl:Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen at CISLa 2018.jpg|thumb|Vojtěh Merunka i Jan van Steenbergen v času [[CISLa|Vtoroj konferencije medžuslovjanskogo jezyka]] v Hodoninu (Čehija), 1 junija 2018 g.]] Težko jest točno ustaliti kolikost koristnikov medžuslovjanskogo jezyka. V 2012 g. bulgarsky avtor Ivan G. Iliev napisal, že [[slovianski]] imaje několiko sot govoriteljev.<ref name="iliev" /> Anna-Marija Majer ({{Jezyky|de|Anna-Maria Meyer}}) v 2014 g. podala kolikost «několikyh desetok regularnyh, aktivnyh koristnikov» za slovianski i novoslověnsky vkupě.<ref>{{Avtor|Meyer}} (2014), str. 292.</ref> V 2017 to čislo v medžučasu narastlo do «okolo 2 tys. koristnikov i zainteresovanyh observatorov».<ref>{{Avtor|Kocór}}, str. 21.</ref> Vojtěh Merunka, jedin iz avtorov jezyka, v 2019 g. spominal o okolo 200 ljudij aktivno vladajučih jezykom.<ref name="tn">{{Cite news | url = https://tn.nova.cz/clanek/tomuto-jazyku-maji-rozumet-vsichni-slovane-vyzkousejte-si-to.html | title = Tomuto jazyku mají rozumět všichni Slované. Vyzkoušejte si to! | newspaper = TN | date = 2019-01-22 | language = cs | access-date = 2019-01-30}}</ref> Medžuslovjanska občina jest organizovana v četyreh grupah na [[Facebook|Fejsbuku]], imajučih poslědovaljno 22.345, 817, 373 i 124 členov v dnju 1 marca 2025.<ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/interslavic/ | title = Interslavic | website = Facebook | access-date = 2025-03-01}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | title = Novoslověnsky | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711075634/https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | title = ''Medžuslovjansko Věće'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711044956/https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic | title = ''Nauka Medžuslovjanskogo'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210428113453/https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic/ | archive-date = 2021-04-28}}</ref> Kromě togo sut grupy na [[Vkontakte]] (2476 členov),<ref>{{Cite web | url = https://vk.com/club114071440 | title = Межславянский - Меджусловјанскы - Interslavic | website = VKontakte | access-date = 2025-03-01}}</ref> [[Discord|Diskordu]] (8939 členov)<ref>{{Cite web | url = https://discord.com/invite/n3saqm27QW | title = Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic | website = Discord | access-date = 2025-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230620101234/https://discord.com/invite/n3saqm27QW | archive-date = 2023-06-20}}</ref> i [[Telegram (socialna mrěža)|Telegramu]] (990 členov).<ref>{{Cite web | url = https://t.me/interslavic | title = Меджусловянска бесѣда / Medžuslovjanska besěda | website = Telegram | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230723212946/https://t.me/interslavic | archive-date = 2023-07-23}}</ref> Na konec jest takože internetno forum, imajuče ok. 508 členov.<ref>{{Cite web | url = https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ | title = Interslavic Forum | website = Tapatalk | access-date = 2025-03-01}}</ref> V juniju 2017 g. odbyla se v češskom gradu [[Stare Město]] prva [[CISLa|Konferencija o medžuslovjanskom jezyku]] ({{-|CISLa}}), na ktoroj pribyli 64 učestniki iz 12 držav.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | title = CISLa 2017 – 1st Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190316153217/http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | archive-date = 2019-03-16}}</ref> Vtora konferencija odbyla se 31 maja i 1 junija 2018 g.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/index.php | title = CISLa 2018 – 2nd Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025138/http://conference.interslavic-language.org/index.php |archive-date = 2018-04-29}}</ref> Tretja konferencija byla planovana na 2020 g. v Hodininu, ale iz pričiny [[Pandemija koronavirusom|pandemije koronavirusom]] iměla byti odložena. V 2024 byla založena v [[Poznanj]]u organizacija za razvoj medžuslovjanskogo jezyka pn. [[MedžuSlovjansko Jezyčno Forum]] (ang. InterSlavic Linguistic Forum). Prědsědnikom jest člen medžuslovjanskoj komisije, [[Michał Swat]]. === Publikacije === Od 2011 g. jestvovali internetne gazety na medžuslovjanskom jezyku, najprvo ''{{-|Izviestija.info}} (pozdněje po izměnam v jezyku prěimenovano v ''{{-|Izvěsti.info}}''), a potom ''{{-|Interslavic.news}}''.<ref>{{Cite web | url = https://interslavic.news/ | title = Medžuslovjanske novosti | access-date = 2025-03-01}}</ref> Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis, ''{{-|Slovjani.info}}'', čestično pisany na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = http://slovjani.info/ | title = Slovjani.info | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025343/http://slovjani.info/ | archive-date = 2018-04-29}}</ref> Iny naučny časopis, ''{{-|Ethnoentomology}}'', od 2016 g. dodavaje k svojim člankam abstrakt na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ | title = Ethnoentomology | access-date = 2018-04-28 | archive-date = 2018-04-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429024643/https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/}}</ref> === Knigy v medžuslovjanskom jezyku === Od 2018 g. pojavili se tri knigy na medžuslovjanskym jezyku: * Jan van Steenbergen & Vojtěch Merunka (red.) (2018). ''[[Čitateljnik|Čitateljnik. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku]]''.<ref>{{Cite web|editor-last=van Steenbergen|editor-first=Jan|editor2-last=Merunka|editor2-first=Vojtěch|title=Čitateljnik medžuslovjanskogo jezyka. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku.|url=https://books.google.de/books?id=i3lhDwAAQBAJ|publisher=Slovanská Unie|year=2018}}</ref> * Antoine de Saint-Exupéry (prěv. Jan van Steenbergen) (2021). ''[[Maly princ]]''.<ref>{{Cite web|last=de Saint-Exupéry|first=Antoine|title=Малы Принц / Maly Princ|url=https://fragomeni.it/collezione/books.php?language=919|publisher=Fragomeni.it|year=2021}}</ref> * Aleksy Bernat (2024). ''[[Nehaj nesut nas běle oblaky]]''.<ref>{{Cite web|last=Bernat|first=Aleksy|title=Nehaj Nesut Nas Běle Oblaky [ISV]|url=https://www.wattpad.com/story/357549526-nehaj-nesut-nas-b%C4%9Ble-oblaky-isv|publisher=Wattpad}}</ref> Kromě togo, mnogo tekstov (originalnyh i prěvedenyh) nahodi se v [[Vikisbornik]]u.<ref>{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica | title = Vikisbornik}}</ref> === Muzika v medžuslovjanskom jezyku === Vědomo několiko muzikalnyh projektov ktore upotrěbjajut medžuslovjansky jezyk v svojih tekstah: *[[dyvina]] — muzikalny projekt iz [[Čehija|Čehije]] v žanru neofolk<ref>https://dyvina.bandcamp.com/</ref>. *[[Melac]] — muzikalny projekt žanru neofolk<ref>https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ</ref>. *[[Нуловы Псалм]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[hardkor-pank]]<ref>https://vk.ru/nulovypsalm</ref>. *[[Кирха]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[dungeon synth|данджен-синт]]<ref>https://vk.ru/kirhadungeon</ref>. === V kulturě === {| class=wikitable width=300px align=right style="margin-left:1em;" |- ! Poslušajte! |- | align=center | <p><small>Mito Matija: ''Masovo pogrebanje''</small></p>[[Fajl:Мито Матия - Массовoe погребение(междуславянский).ogg]] |} Medžuslovjansky koristajut personaži filma češskogo režisera [[Vaclav Marhul|Vaclava Marhula]] «[[Kolorovana ptica (film)|Kolorovana ptica]]» (2019) kako neznajemy slovjansky jezyk.<ref>{{Cite web | first = Лорета | last = Вашкова | title = "Раскрашенная птица" – кинодебют межславянского языка | url = https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-url = https://web.archive.org/web/20190408193953/https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-date = 2019-04-08 | date = 2018-12-18 | website = Radio Praha | access-date = 28 January 2019 | language = ru}}</ref><ref>{{Cite journal | first = Vojtěch | last = Merunka | url = http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | title = Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica | trans-title = Use of Interslavic in film Painted Bird | journal = Slovjani.info | issue = 3/1, maj 2018 | issn = 2570-7108, 2570-7116 | pages = 69–75 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200724135114/http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | archive-date = 2020-07-24 | language = isv}}</ref> V filmu medžuslovjansky služi kako jezyk seljanov. Marhul glasil, že poiskal «Slovjansko esperanto» i rěšil koristati medžuslovjansky, da by ni jedin slovjansky narod ne opoznal sebe v jego historiji.<ref name="Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens">{{Cite web | author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> | title=Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens | url = https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | website=Kinobox.cz | access-date = 2 September 2019 | language = cs | archive-url = https://web.archive.org/web/20211006110025/https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | archive-date = 2021-10-06}}</ref><ref>{{Cite web | title = Interslavic: How A Made-Up Slavic Language Made It To The Big Screen | url = https://www.youtube.com/watch?t=46&v=WlopfGDweTE | publisher = Radio Free Europe/Radio Liberty | date = 2019-09-19 | language = en}}</ref> Različni muzikanti i muzične grupy zapisali muziku na medžuslovjanskom, medžu drugymi: * album ''Počva'' češskogo družiny poganskogo folka {{-|''Ďyvina''}}<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pijNq2hvkr8 | author = Ďyvina | title = Počva | website = YouTube | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Idemo v Karpaty'' ukrajinskoj {{-|reggae}}-drižiny ''{{-|The Vyo}}'' ({{Jezyky|uk|The Вйо}})<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=5ZNMzuSxVus | author = The Вйо | title = Идемо мала в Карпаты | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Masovo pogrebanje'' hrvatskogo folk-družiny ''Mito Matija''<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=0G4i3pATtYc | author = Mito Matija | title = Masovo pogrebanje | website = YouTube}}</ref> * razne albumy poljskogo JuTubera ''Melac'' (Aleksy Bernat)<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ | title = Melac | website = YouTube}}. [https://web.archive.org/web/20230319175513/https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ Gearchiveerd] op 19 maart 2023.</ref> V filmu ''Kolorovana ptica'' takože jest pěsnja na medžuslovjanskom: «Dušo moja».<ref>{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/the_painted_bird.html#song | title = The song «Dušo moja» | access-date = 2021-08-08}}</ref> == Alfabety == Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i [[Latinica|latiniceju]], i [[Kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na ktorojkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčajut se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Jednakože, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. === Standardny === Standardny (ili osnovny) alfabet imaje 27 bukv i 3 digrafy ({{-|dž, lj, nj}}) v latiniči i 29 bukv i 1 digraf ({{-|дж}}) v kirilici. {| class="wikitable sortable" |+ Standardny alfabet |- ! Latinica ! Kirilica !Glagolica ! Izgovor ! Varianty latinice ! Varianty kirilice |- | '''{{-|A a}}''' || '''{{-|A а}}''' |Ⰰ|| {{-|/ɑ ~ a/}} || || |- | '''{{-|B b}}''' || '''{{-|Б б}}''' |Ⰱ|| {{-|/b/}} || || |- | '''{{-|C c}}''' || '''{{-|Ц ц}}''' |Ⱌ|| {{-|/ʦ/}} || || |- | '''{{-|Č č}}''' || '''{{-|Ч ч}}''' |Ⱍ|| {{-|/ʧ ~ tʂ/}} || cz, cx || |- | '''{{-|D d}}''' || '''{{-|Д д}}''' |Ⰴ|| {{-|/d/}} || || |- | '''{{-|Dž dž}}''' || '''{{-|Дж дж}}''' |Ⰼ|| {{-|/d͡ʒ ~ d͡ʐ/}} || dż|| |- | '''{{-|E e}}''' || '''{{-|Е е}}''' |Ⰵ|| {{-|/ɛ ~ e/}} || || |- | '''{{-|Ě ě}}''' || '''{{-|Є є}}''' |Ⱑ|| {{-|/ʲɛ/}} || e||ѣ (neoficialno) |- | '''{{-|F f}}''' || '''{{-|Ф ф}}''' |Ⱇ|| {{-|/f/}} || || |- | '''{{-|G g}}''' || '''{{-|Г г}}''' |Ⰳ|| {{-|/g ~ ɦ/}} || || |- | '''{{-|H h}}''' || '''{{-|Х х}}''' |Ⱈ|| {{-|/x/}} || || |- | '''{{-|I i}}''' || '''{{-|И и}}''' |ⰻ|| {{-|/i ~ ɪ/}} || || |- | '''{{-|J j}}''' || '''{{-|Ј ј}}''' |Ⱜ|| {{-|/j/}} || || '''{{-|й}}''' (no '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' : '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''') |- | '''{{-|K k}}''' || '''{{-|К к}}''' |Ⰽ|| {{-|/k/}} || || |- | '''{{-|L l}}''' || '''{{-|Л л}}''' |Ⰾ|| {{-|/l ~ ɫ/}} || || |- | '''{{-|Lj lj}}''' || '''{{-|Љ љ}}''' |ⰎⰬ|| {{-|/ʎ ~ l/}} || || '''{{-|ль}}''' |- | '''{{-|M m}}''' || '''{{-|М м}}''' |Ⰿ|| {{-|/m/}} || || |- | '''{{-|N n}}''' || '''{{-|Н н}}''' |Ⱀ|| {{-|/n/}} || || |- | '''{{-|Nj nj}}''' || '''{{-|Њ њ}}''' |ⰐⰬ|| {{-|/nʲ ~ ɲ/}} || || '''{{-|нь}}''' |- | '''{{-|O o}}''' || '''{{-|О о}}''' |Ⱁ|| {{-|/ɔ ~ o/}} || || |- | '''{{-|P p}}''' || '''{{-|П п}}''' |Ⱂ|| {{-|/p/}} || || |- | '''{{-|R r}}''' || '''{{-|Р р}}''' |Ⱃ|| {{-|/r/}} || || |- | '''{{-|S s}}''' || '''{{-|С с}}''' |Ⱄ|| {{-|/s/}} || || |- | '''{{-|Š š}}''' || '''{{-|Ш ш}}''' |Ⱎ|| {{-|/ʃ ~ ʂ/}} || sz, sx || |- | '''{{-|T t}}''' || '''{{-|Т т}}''' |Ⱅ|| {{-|/t/}}|| || |- | '''{{-|U u}}''' || '''{{-|У у}}''' |Ⱆ|| {{-|/u/}}|| || |- | '''{{-|V v}}''' || '''{{-|В в}}''' |Ⰲ|| {{-|/v ~ ʋ/}}|| || |- | '''{{-|Y y}}''' || '''{{-|Ы ы}}''' |Ⱐ|| {{-|/i ~ ɪ ~ ɨ/}}|| i|| |- | '''{{-|Z z}}''' || '''{{-|З з}}''' |Ⰷ|| {{-|/z/}}|| || |- | '''{{-|Ž ž}}''' || '''{{-|Ж ж}}''' |Ⰶ|| {{-|/ʒ ~ ʐ/}}|| ż, zs, zx || |} Tomu, že něktore bukvy ne prisutstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljajut se slědujuče variacije: * Vměsto latinskyh bukv '''{{-|č š ž}}''' možno jest pisati '''{{-|cz sz ż (zs)}}''' (poljsky stroj) ili '''{{-|cx sx zx}}''' (eks-stroj). * Kto imaje problemy s bukvoju '''{{-|y/ы}}''' može takože pisati '''{{-|i/и}}'''. * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|ј}}''' možno jest pisati '''{{-|й}}''' (togda vměsto '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' piše se '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}'''). * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|љ њ}}''' možno jest pisati '''{{-|ль нь}}'''. * Soglasno [[ISO 9]]: ** iz Kirilice: Є є -> Ê ê, Ј ј -> J̌ ǰ, Љ љ -> L̂ l̂, Њ њ -> N̂ n̂, Ь ь -> ʹ ** iz Latinice: Ě ě -> Ѣ ѣ, J j -> Й й, Lj lj -> Лй лй, Nj nj -> Нй нй === Etimologičny === Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju ''etimologičny alfabet'', ktory sodrži red dodatočnyh bukv, ktore prědavajut specifičnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Etimologičny pravopis (raněje znany kako ''naučny medžuslovjansky'' ili ''MS Plus'') ograničaje se k latinici, tomu že množinstvu ljudij kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t. d. sut nerazumlive. {| class="wikitable sortable" |+ Dodatočne latinske bukvy etimologičnogo alfabeta |- ! Etimologičny ! Standardny ! class="unsortable" | Izgovor ! class="unsortable" | Zamětky |- | '''{{-|Å å}}''' | '''{{-|A a}}''' | {{-|/ɒ/}} | Praslovjansky '''{{-|TorT/TolT}}''' > staroslovjansky '''{{-|TraT/TlaT}}'''. |- | '''{{-|Ć ć}}''' | '''{{-|Č č}}''' | {{-|/t͡ɕ/}} | Praslovjansky '''{{-|tj}}''' > staroslovjansky '''{{-|щ}}''' |- | '''{{-|D́ d́}}''' | '''{{-|D d}}''' | {{-|/dʲ ~ ɟ/}} | Staroslovjansky '''{{-|дь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ď}}'''. |- | '''{{-|Đ đ}}''' | '''{{-|Dž dž}}''' | {{-|/d͡ʑ/}} | Zapisanje digrafa črěz ligaturu. Praslovjansky '''{{-|dj}}''' > staroslovjansky '''{{-|жд}}''' (vměsto '''{{-|dž}}''' v slovjanskyh slovah). |- | '''{{-|Ė ė}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲǝ ~ ɛ/}} | Staroslovjansky silny '''ь'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|È}}'''. |- | '''{{-|Ę ę}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲæ/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѧ}}'''. |- | '''{{-|Ĺ ĺ}}''' | '''{{-|Lj lj, L l}}''' | {{-|/ʎ ~ l/}} | Staroslovjansky '''{{-|ль}}'''. |- | '''{{-|Ń ń}}''' | '''{{-|Nj nj, N n}}''' | {{-|/nʲ ~ ɲ/}} | Staroslovjansky '''{{-|нь}}'''. |- | '''{{-|Ȯ ȯ}}''' | '''{{-|O o}}''' | {{-|/ə ~ ʌ/}} | Staroslovjansky silny '''{{-|ъ}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ò}}'''. |- | '''{{-|Ŕ ŕ}}''' | '''{{-|R r}}''' | {{-|/rʲ ~ r̝/}} | Staroslovjansky '''{{-|рь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ř}}'''. |- | '''{{-|Ś ś}}''' | '''{{-|S s}}''' | {{-|/sʲ ~ ɕ/}} | Staroslovjansky '''{{-|сь}}'''. |- | '''{{-|T́ t́}}''' | '''{{-|T t}}''' | {{-|/tʲ ~ c/}} | Staroslovjansky '''{{-|ть}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ť}}'''. |- | '''{{-|Ų ų}}''' | '''{{-|U u}}''' | {{-|/ʊ ~ o/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѫ}}'''. |- | '''{{-|Ź ź}}''' | '''{{-|Z z}}''' | {{-|/zʲ ~ ʑ/}} | Staroslovjansky '''{{-|зь}}'''. |} == Gramatika == Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov Slovianski i Novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref> === Imenniky === Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:<br> # imeniteljnik (''nominativ'') # viniteljnik (''akuzativ'') # roditeljnik (''genitiv'') # dateljnik (''dativ'') # tvoriteljnik (''instrumental'') # městnik (''lokativ'') # zvateljnik (''vokativ'') ==== Sklonjeńje imennikov ==== V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja: * Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku. * Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto Sklonjeńje jest identično mužskomu. * Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom. * Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužsky rod !! colspan="2" | srědnji rod !! colspan="3" | žensky rod |- ! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø |- ! colspan="9" | jednina |- ! I. | brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost |- ! V. | brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost |- ! R. | brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! D. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! T. | brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju''' |- ! M. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! Z. | brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i''' |- ! &nbsp; !! colspan="9" | množina |- ! I. | brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! V. | brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! R. | brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij''' |- ! D. | brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam''' |- ! T. | brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami''' |- ! M. | brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah''' |} ==== Varianty i izključenja ==== Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru). Jestvuje mala kolikost mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''. Sklonjeńje po vzoru '''-a''' sodrži takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''. Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''. ==== Atematično sklonjeńje ==== Atematično sklonjeńje proizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykov ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. V obče tematično sklonjeńje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije: * mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene'' * srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene'' * srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete'' * srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese'' * ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve'' * ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i ''doči/dočere'' V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjajut se kako regularne imenniky: * ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...'' * ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...'' * ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...'' * ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi'' * Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...'' Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami: {| class="wikitable" |+ Regularno sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! mužsky rod !! colspan="3" | srědnji rod !! colspan="2" | žensky rod |- ! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r- |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! V. | kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater |- ! R. | kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e''' |- ! D. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! T. | kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju''' |- ! M. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! Z. | kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! &nbsp; !! colspan="6" | množina |- ! I. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! V. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! R. | kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! D. | kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam''' |- ! T. | kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami''' |- ! M. | kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah''' |} === Pridavniky === Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem one sut suglasne s imennikom, i obyčno pišut se prěd njim. Sklonjeńje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje pridavnikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekky vzor |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a''' |- ! V. | dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u''' |- ! R. | dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej''' |- ! D. | dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej''' |- ! T. | dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju''' |- ! M. | dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej''' |- ! &nbsp; || colspan="6" | množina |- ! I. | dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e''' |- ! V. | dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e''' |- ! R. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |- ! D. | colspan="3" | dobr'''ym''' || colspan="3" | svěž'''im''' |- ! T. | colspan="3" | dobr'''ymi''' || colspan="3" | svěž'''imi''' |- ! M. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |} ==== Prislovniky i stupnjevanje ==== Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''. Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''. Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje''). Něktore pridavniky imajut neregularno stupnjevanje: * ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'') * ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'') * ''dobry'' > ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'') * ''zly'' > ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'') * ''blagy'' > ''blažejši'' (prislovnik: ''blažeje'') * ''legky'' > ''legši'' (prislovnik: ''legše'') * ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'') Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristaje se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''. V sravnjenjah koristaje se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slova '''než/neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša než/neželi tamta kniga.'' V tretjem stupnju koristaje se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.'' === Zaimenniky === ==== Osobne zaimenniky ==== '''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjajut se kako v tabelě: {| class="wikitable" |+ Osobne i refleksivne zaimenniky |rowspan="3"| !colspan="5"|jednina !colspan="4"|množina !rowspan="3"|refleksivny |- !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="3"|3. osoba !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="2"|3. osoba |- !m. !sr. !ž. !m.živ. !m.neživ./sr./ž. |- ! I. | ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || — |- ! V. | mene, me || tebe, te || colspan="2" | (n)jego, go || (n)ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | (n)jih || (n)je || sebe, se |- ! R. | mene || tebe || colspan="2" | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe |- ! D. | mně, mi || tobě, ti || colspan="2" | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan="2" | (n)jim || sobě, si |- ! T. | mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju |- ! M. | mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě |} Poslě prědložnikov osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''. ==== Prisvojiteljne zaimenniky ==== '''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristajut se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...'' ==== Ukazateljne zaimenniky ==== '''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut tri možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost, '''ov''' za blizkost i '''onoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh. '''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sklanjajut se kako '''toj'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje ukazateljnyh zaimennikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="7" | jednina |- ! I. | toj || to || ta || sej || se || sa |- ! V. | togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su |- ! R. | togo || togo || toj || sego || sego || sej |- ! D. | tomu || tomu || toj || semu || semu || sej |- ! T. | tym || tym || toju || sim || sim || seju |- ! M. | tom || tom || toj || sem || sem || sej |- ! colspan="7" | množina |- ! I. | ti, te || te || te || si, se || se || se |- ! V. | tyh, te || te || te || sih, se || se || se |- ! R. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |- ! D. | colspan="3"| tym || colspan="3"| sim |- ! T. | colspan="3"| tymi || colspan="3"| simi |- ! M. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |} ==== Pytateljne zaimenniky ==== '''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''. {| class="wikitable" |+ '''Sklonjeńje pytateljnyh zaimennikov''' ! &nbsp; !! kto !! čto |- ! I. | kto || čto |- ! V. | kogo || čto |- ! R. | kogo || čego |- ! D. | komu || čemu |- ! T. | kym || čim |- ! M. | kom || čem |} S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''. ==== Odnositeljne zaimenniky ==== '''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri: * Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik * Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj''' * Koristajemy jest takože arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.). === Čislovniky === '''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Večše čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot,'' oba sut pravilne. Sklonjeńje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjajut se kako imenniky tipa '''kost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje čislovnikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5 |- ! m. !! sr. !! ž. !! m./sr. !! ž. |- ! I. | jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! V. | jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! R. | colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |- ! D. | colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvoma || trem || četyrem || peti |- ! T. | colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || tremi || četyremi || petju |- ! M. | colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |} '''Redne''' čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končina '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d. '''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') je možno tvoriti, dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d. '''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrži takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje''). '''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d. '''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristajeme sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami». Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končina '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d. === Glagoly === ==== Vid ==== Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra. Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:<br> ''dělati ~ sdělati''<br> ''čistiti ~ izčistiti''<br> ''pisati ~ napisati'' Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno: * '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'') * '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'') Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''. ==== Korenje ==== Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva: * prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''. * vtory korenj sostoji se iz dvoh klas: ** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti''' *** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-'' *** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-'' *** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-'' *** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-'' *** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-'' ** vtora klasa sodrži mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-'' Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno. ==== Časovanje ==== Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče: * ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et''' * ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. <u>Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!</u>) ** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut''' ** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti''' ** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti''' * ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti''' * ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv * ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky Pričestja (''participy'') tvoret se tako: * ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě * ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě * ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky * ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''. Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''. ==== Priklady ==== {| class="wikitable" |+ Prva klasa ''(dělati)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' || |- ! ty | dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj |- ! on<br>ona<br>ono | dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''<br>(je) děla'''la'''<br>(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''<br>běše děla'''la'''<br>běše děla'''lo''' || by děla'''l'''<br>by děla'''la'''<br>by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' || |- ! my | dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo''' |- ! vy | dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te''' |- ! oni<br>one | dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | děla'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči''' |- ! pasivno suče pričestje | děla'''jemy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | děla'''ny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | děla'''nje''' |} {| class="wikitable" |+ Vtora klasa ''(hvaliti)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' || |- ! ty | hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i''' |- ! on<br>ona<br>ono | hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''<br>(je) hvali'''la'''<br>(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''<br>běše hvali'''la'''<br>běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' || |- ! my | hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo''' |- ! vy | hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite''' |- ! oni<br>one | hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | hvali'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči''' |- ! pasivno suče pričestje | hval'''imy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | hval'''jeny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | hval'''jenje''' |} Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny: * prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny * voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny * tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny * slěditi: slěd-ju > slě'''dž'''u, slěd-jeny > slě'''dž'''eny * čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny * jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny ==== Varianty ==== V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče: * V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d. * Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''. ==== Neregularne glagoly ==== Někoje glagoly imajut neregularno sklonjeńje: * '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...'' * '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''. * '''byti''' sklanjaje se tako: {| class="wikitable" |+ Neregularny glagol: ''byti'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu || |- ! ty | jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi |- ! on<br>ona<br>ono | jest, je || běše || (je) byl<br>(je) byla<br>(je) bylo || běše byl<br>běše byla<br>běše bylo || by byl<br>by byla<br>by bylo || bude || |- ! my | jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo |- ! vy | jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite |- ! oni<br>one | sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | byti |- ! aktivno suče pričestje | suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči |- ! pasivno suče pričestje | — |- ! aktivno prošlo pričestje | byvši, ''prislovnik:'' byvši |- ! pasivno prošlo pričestje | — |- ! glagolny imennik | bytje |} == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Literatura == * {{Avtor|Barandovská-Frank, Věra}}. ''Panslawische Variationen''. Brosch, Ciril i Fiedler, Sabine (ed.), Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag. Peter Lang Internationaler Verlag der Wissenschaften, Frankfurt am Main, 2011, {{ISBN|978-3-631-61328-3}}, pp.&nbsp;209–236. * {{Avtor|Duličenko, Aleksandr D}}. ''Pravigo de la slava interlingvistiko: slava reciprokeco kaj tutslava lingvo en la historio de Slavoj''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;75–101. * {{Avtor|Kocór, Maria, et al}}. ''Zonal Constructed Language and Education Support of e-Democracy – The Interslavic Experience''. {{Aut|Sokratis K. Katsikas & Vasilios Zorkadis eds.}}, E-Democracy – Privacy-Preserving, Secure, Intelligent E-Government Services. 7th International Conference, E-Democracy 2017, Athens, Greece, December 14–15, 2017, Proceedings (Communications in Computer and Information Science no. 792, Springer International Publishing, 2017, {{ISBN|978-3-319-71116-4}}, 978-3-319-71117-1), pp.&nbsp;15–30. * {{Avtor|Kuznetsov, Nikolai}}. ''The Interslavic Language: Way of Communication Among the Slavic Nations and Ethnic Groups.'' Journal of Ethnophilosophical Questions and Global Ethics 2.1 (2018): pp. 18–28. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. [https://www.researchgate.net/publication/308041701_Slavic_constructed_languages_in_the_internet_age ''Slavic constructed languages in the internet age'']. Language Problems & Language Planning, vol. 40 no. 3 (January 2016), pp.&nbsp;287–315. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. ''Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets''. Bamberger Beiträge zur Linguistik 6, Bamberg: Univ. of Bamberg Press, 2014, {{ISBN|978-3-86309-233-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}, ''Interslavic zonal constructed language: an introduction for English-speakers'' (Lukáš Lhoťan, 2018, {{ISBN|9788090700499}}). * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}. ''Neoslavonic zonal constructed language''. České Budějovice, 2012, {{ISBN|978-80-7453-291-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch; Heršak, Emil; Molhanec, Martin}}. ''Neoslavonic Language''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;114–134. * {{Avtor|Рупосова, Л.П.}}, [https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 ''История межславянского языка''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 |date=2021-10-06 }}. Вестник Московского государственного областного университета. Московский государственный областной университет, 2012 no. 1 ({{ISSN|2224-0209}}), pp.&nbsp;51–56. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''Constructed Slavic languages in the 21st century''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;102–113. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''[https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf Język międzysłowiański jako lingua franca dla Europy Środkowej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf |date=2021-07-01 }}''. Ilona Koutny, Ida Stria (eds.): Język / Komunikacja / Informacja nr XIII (2018). Poznań: Wydawnictwo Rys, 2018. {{ISBN|978-83-65483-72-0}}, ISSN 1896-9585, pp.&nbsp;47–61. == Vněšnje linky == === O jezyku === * [http://steen.free.fr/interslavic/ Medžuslovjansky — oficialny sajt] * [http://interslavic-language.org/ Portal medžuslovjanskogo jezyka] * [https://interslavic-dictionary.com/ Mnogojezyčny medžuslovjansky slovnik] * [https://interslavic.fun/ Medžuslovjanska funkcija] * [https://teletype.in/@flame-ice/gQ2prxcbPBuc/ FAQ o medžuslovjanskom jezyku na medžuslovjanskom] * [https://teletype.in/@flame-ice/m3CLfI4suCO/ FAQ iz medžuslovjankyh čatov] === Na jezyku === * [https://isv.miraheze.org Medžuviki] — svobodna encyklopedija na medžuslovjanskom jezyku * [https://isv.miraheze.org/Sbornik:Glavna_stranica Vikisbornik] — sbornik tekstov na medžuslovjanskom jezyku * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkkpWsnaRKitfJMx0Ngr8h-g/Playlist Filmy na medžuslovjanskom] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PL--S_Qi-XfGTs4Hpnukm4VyiymJJ5VZqF/Playlist Medžuslovjanska muzika] * [https://youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkni_M4__JF5Z5YDgPIbDs08&si=lIC4i7qLlZ2a0ZIz/Playlist Audioknigy na medžuslovjankom] * Prěvody кomputerovyh igr: [https://store.steampowered.com/app/3001730/Bober_Bros_Its_Just_A_Prank/It's Just A Prank], [https://store.steampowered.com/app/972760/Secret_Saga_Xamadeon_Stone/Secret Saga], Minecraft, [https://youtube.com/shorts/wPphMHD_Jqw?si=nripPUsRL9WIXSQW/Sid Meier's Civilization BE] === Občina === * [https://interslavicforum.org/our-team/ InterSlavic Linguistic Forum - Medžuslovjansko Jezyčno Forum] * [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku] * [https://discord.com/invite/n3saqm27QW Grupa na Diskordu] {{Umětne jezyky}} {{Slovjanske jezyky}} {{Članok s zvězdoju}} [[Kategorija:Medžuslovjansky| ]] [[Kategorija:Planove jezyky]] [[Kategorija:Umětne jezyky]] [[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] m00wz9qgupp97paanu0csgb8zd6xn5y 48692 48691 2026-10-14T17:38:33Z ~2026-55393-77 1152 /* Etimologičny */ Aktualizovany izgovor 48692 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Medžuslovjansky | nativename = {{Jezyky|isv-Latn|medžuslovjansky}}, {{Lang|isv-Cyrl|меджусловјанскы}} | image = Flag of Interslavic.svg | imagesize = 170px | imagecaption = [[Horugva medžuslovjanskogo jezyka]] | creator = * [[Jan van Steenbergen]] * [[Vojtěh Merunka]] | created = 2006–2017 | speakers = ≈7000 | ref = <ref name="Kocór, p. 21">Kocór, p. 21.</ref> | date = 2020 | script = * [[latinica]] * [[kirilica]] | agency = Medžuslovjansky komitet<ref>{{Cite web|url=http://steen.free.fr/interslavic/introduction.html#whatis|title=Interslavic – Introduction|website=steen.free.fr|access-date=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://conference.interslavic-language.org/rezultaty.php|title=CISLa 2018|website=conference.interslavic-language.org|access-date=October 21, 2019}}</ref> | family = * [[Umětne jezyky]] ** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]]) *** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]]) **** [[Zonalne pomočne jezyky]] | iso3 = isv }} '''Medžuslovjansky jezyk''' (takože: '''novoslovjansky''', '''vseslovjansky''') jest [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] naturalističny [[Planovy jezyk|planovy]] [[zonalny pomočny jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije, prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne [[narodny jezyk]]. Tutoj jezyk jest pisany i [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]]. Medžuslovjansky byl vprvo opisany v lětah 1659–1666 hrvatskym duhovnikom Juraj Križanićem.<ref>{{Lang|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>{{Lang|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{Lang|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> Na medžuslovjanskom jezyku umějut govoriti několiko tysečev ljudij.<ref name="iliev">{{Cite journal | first = Ivan G. | last = Iliev | url = http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf | title = Short History of the Cyrillic Alphabet | journal = International Journal of Russian Studies | issue = nr. 2 (2013/2) | place = Plovdiv | year = 2012 | pages = 67 | language = en}} ([http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}])</ref> Kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jezyka jest <code>{{-|isv}}</code>, ktory on dostal v 2024 godu.<ref>{{Cite web |url=https://iso639-3.sil.org/code/isv |title=isv |publisher={{-|SIL International: ISO 639-3}} |date=3 April 2024 |access-date=23 April 2024}}</ref> == Historija == [[Fajl:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]] Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnomu kulturno-političnomu sjedinjenju. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky jezyk]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky jezyk]] (ili [[starocrkovnoslovjansky jezyk]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občim prědkom vsih živyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji. Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristaje, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se tam, kde končaje se staroslovjansky. Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[Poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja. Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut: * [[Jan Herkelj]] — {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826) * [[Božidar Raič]] — Vseslavenščina (1853) * [[Vaceslav Bambas]] — {{-|Vsjeslovianьskyь}} (1861) * [[Matija Majar-Ziljski]] — {{-|Uzajemni Pravopis Slavjanski}} (1865) * [[Ignac Hošek]] — {{-|Neuslawisch}} (1907) * [[Josef Konečny]] — {{-|Slavina}} (1912) * [[Bogumil Holy]] — {{-|Slavski jezik}} (1920) * [[Ladislav Podmele]] — {{-|Mežduslavjanski jezik}} (1950. lěta) Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novom, globalizovanom světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.<ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{Lang|de|M. Okuka & U. Schweier}}, red., {{Lang|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.</ref><ref>{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.</ref> V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty: * '''Slovo''' (takože zvany "{{Lang|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanom praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržal bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i '''{{-|ď}}'''. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov. * '''[[Slovio]]''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, [[Mark Hučko|Marka Hučka]]. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov Slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i '''{{-|wx}}'''. Nejasno jest, byl li Slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že Slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk. * '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by byl improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom. * '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskym. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov. Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl Slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět Slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medij, i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko desetkov zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio priměčali jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje Slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[Slovianski]]'''. Cělj byl iztvorjenje jezyka, maksimalno možlivo približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom najprostějših srědstv, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{Lang|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě Slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''Slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''Slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''Slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byli takože koriščene ravno. V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude služebno nazyvati se '''Slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{Lang|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{Lang|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{Lang|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{Lang|pl|Interia.pl}}''<ref>{{Lang|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{Lang|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{Lang|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{Lang|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{Lang|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{Lang|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref> Atmosfera medžu avtorami Slovianskogo i Slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom Slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''Rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''Slavju slovio''', potom pod nazvoju '''Slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, Slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''Novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{Lang|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}'''). V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''Medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{Lang|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|[http://www.izviestija.info izviestija.info]}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa]]}} 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika. == Harakteristika == Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{Lang|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov. Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{Lang|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref> == Koristanje == === Občina koristnikov === [[Fajl:Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen at CISLa 2018.jpg|thumb|Vojtěh Merunka i Jan van Steenbergen v času [[CISLa|Vtoroj konferencije medžuslovjanskogo jezyka]] v Hodoninu (Čehija), 1 junija 2018 g.]] Težko jest točno ustaliti kolikost koristnikov medžuslovjanskogo jezyka. V 2012 g. bulgarsky avtor Ivan G. Iliev napisal, že [[slovianski]] imaje několiko sot govoriteljev.<ref name="iliev" /> Anna-Marija Majer ({{Jezyky|de|Anna-Maria Meyer}}) v 2014 g. podala kolikost «několikyh desetok regularnyh, aktivnyh koristnikov» za slovianski i novoslověnsky vkupě.<ref>{{Avtor|Meyer}} (2014), str. 292.</ref> V 2017 to čislo v medžučasu narastlo do «okolo 2 tys. koristnikov i zainteresovanyh observatorov».<ref>{{Avtor|Kocór}}, str. 21.</ref> Vojtěh Merunka, jedin iz avtorov jezyka, v 2019 g. spominal o okolo 200 ljudij aktivno vladajučih jezykom.<ref name="tn">{{Cite news | url = https://tn.nova.cz/clanek/tomuto-jazyku-maji-rozumet-vsichni-slovane-vyzkousejte-si-to.html | title = Tomuto jazyku mají rozumět všichni Slované. Vyzkoušejte si to! | newspaper = TN | date = 2019-01-22 | language = cs | access-date = 2019-01-30}}</ref> Medžuslovjanska občina jest organizovana v četyreh grupah na [[Facebook|Fejsbuku]], imajučih poslědovaljno 22.345, 817, 373 i 124 členov v dnju 1 marca 2025.<ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/interslavic/ | title = Interslavic | website = Facebook | access-date = 2025-03-01}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | title = Novoslověnsky | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711075634/https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | title = ''Medžuslovjansko Věće'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711044956/https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | archive-date = 2021-07-11}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic | title = ''Nauka Medžuslovjanskogo'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210428113453/https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic/ | archive-date = 2021-04-28}}</ref> Kromě togo sut grupy na [[Vkontakte]] (2476 členov),<ref>{{Cite web | url = https://vk.com/club114071440 | title = Межславянский - Меджусловјанскы - Interslavic | website = VKontakte | access-date = 2025-03-01}}</ref> [[Discord|Diskordu]] (8939 členov)<ref>{{Cite web | url = https://discord.com/invite/n3saqm27QW | title = Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic | website = Discord | access-date = 2025-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230620101234/https://discord.com/invite/n3saqm27QW | archive-date = 2023-06-20}}</ref> i [[Telegram (socialna mrěža)|Telegramu]] (990 členov).<ref>{{Cite web | url = https://t.me/interslavic | title = Меджусловянска бесѣда / Medžuslovjanska besěda | website = Telegram | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230723212946/https://t.me/interslavic | archive-date = 2023-07-23}}</ref> Na konec jest takože internetno forum, imajuče ok. 508 členov.<ref>{{Cite web | url = https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ | title = Interslavic Forum | website = Tapatalk | access-date = 2025-03-01}}</ref> V juniju 2017 g. odbyla se v češskom gradu [[Stare Město]] prva [[CISLa|Konferencija o medžuslovjanskom jezyku]] ({{-|CISLa}}), na ktoroj pribyli 64 učestniki iz 12 držav.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | title = CISLa 2017 – 1st Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190316153217/http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | archive-date = 2019-03-16}}</ref> Vtora konferencija odbyla se 31 maja i 1 junija 2018 g.<ref>{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/index.php | title = CISLa 2018 – 2nd Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025138/http://conference.interslavic-language.org/index.php |archive-date = 2018-04-29}}</ref> Tretja konferencija byla planovana na 2020 g. v Hodininu, ale iz pričiny [[Pandemija koronavirusom|pandemije koronavirusom]] iměla byti odložena. V 2024 byla založena v [[Poznanj]]u organizacija za razvoj medžuslovjanskogo jezyka pn. [[MedžuSlovjansko Jezyčno Forum]] (ang. InterSlavic Linguistic Forum). Prědsědnikom jest člen medžuslovjanskoj komisije, [[Michał Swat]]. === Publikacije === Od 2011 g. jestvovali internetne gazety na medžuslovjanskom jezyku, najprvo ''{{-|Izviestija.info}} (pozdněje po izměnam v jezyku prěimenovano v ''{{-|Izvěsti.info}}''), a potom ''{{-|Interslavic.news}}''.<ref>{{Cite web | url = https://interslavic.news/ | title = Medžuslovjanske novosti | access-date = 2025-03-01}}</ref> Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis, ''{{-|Slovjani.info}}'', čestično pisany na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = http://slovjani.info/ | title = Slovjani.info | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025343/http://slovjani.info/ | archive-date = 2018-04-29}}</ref> Iny naučny časopis, ''{{-|Ethnoentomology}}'', od 2016 g. dodavaje k svojim člankam abstrakt na medžuslovjanskom.<ref>{{Cite web | url = https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ | title = Ethnoentomology | access-date = 2018-04-28 | archive-date = 2018-04-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429024643/https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/}}</ref> === Knigy v medžuslovjanskom jezyku === Od 2018 g. pojavili se tri knigy na medžuslovjanskym jezyku: * Jan van Steenbergen & Vojtěch Merunka (red.) (2018). ''[[Čitateljnik|Čitateljnik. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku]]''.<ref>{{Cite web|editor-last=van Steenbergen|editor-first=Jan|editor2-last=Merunka|editor2-first=Vojtěch|title=Čitateljnik medžuslovjanskogo jezyka. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku.|url=https://books.google.de/books?id=i3lhDwAAQBAJ|publisher=Slovanská Unie|year=2018}}</ref> * Antoine de Saint-Exupéry (prěv. Jan van Steenbergen) (2021). ''[[Maly princ]]''.<ref>{{Cite web|last=de Saint-Exupéry|first=Antoine|title=Малы Принц / Maly Princ|url=https://fragomeni.it/collezione/books.php?language=919|publisher=Fragomeni.it|year=2021}}</ref> * Aleksy Bernat (2024). ''[[Nehaj nesut nas běle oblaky]]''.<ref>{{Cite web|last=Bernat|first=Aleksy|title=Nehaj Nesut Nas Běle Oblaky [ISV]|url=https://www.wattpad.com/story/357549526-nehaj-nesut-nas-b%C4%9Ble-oblaky-isv|publisher=Wattpad}}</ref> Kromě togo, mnogo tekstov (originalnyh i prěvedenyh) nahodi se v [[Vikisbornik]]u.<ref>{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica | title = Vikisbornik}}</ref> === Muzika v medžuslovjanskom jezyku === Vědomo několiko muzikalnyh projektov ktore upotrěbjajut medžuslovjansky jezyk v svojih tekstah: *[[dyvina]] — muzikalny projekt iz [[Čehija|Čehije]] v žanru neofolk<ref>https://dyvina.bandcamp.com/</ref>. *[[Melac]] — muzikalny projekt žanru neofolk<ref>https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ</ref>. *[[Нуловы Псалм]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[hardkor-pank]]<ref>https://vk.ru/nulovypsalm</ref>. *[[Кирха]] — muzikalny projekt iz [[Росија|Rosije]] v žanru [[dungeon synth|данджен-синт]]<ref>https://vk.ru/kirhadungeon</ref>. === V kulturě === {| class=wikitable width=300px align=right style="margin-left:1em;" |- ! Poslušajte! |- | align=center | <p><small>Mito Matija: ''Masovo pogrebanje''</small></p>[[Fajl:Мито Матия - Массовoe погребение(междуславянский).ogg]] |} Medžuslovjansky koristajut personaži filma češskogo režisera [[Vaclav Marhul|Vaclava Marhula]] «[[Kolorovana ptica (film)|Kolorovana ptica]]» (2019) kako neznajemy slovjansky jezyk.<ref>{{Cite web | first = Лорета | last = Вашкова | title = "Раскрашенная птица" – кинодебют межславянского языка | url = https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-url = https://web.archive.org/web/20190408193953/https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-date = 2019-04-08 | date = 2018-12-18 | website = Radio Praha | access-date = 28 January 2019 | language = ru}}</ref><ref>{{Cite journal | first = Vojtěch | last = Merunka | url = http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | title = Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica | trans-title = Use of Interslavic in film Painted Bird | journal = Slovjani.info | issue = 3/1, maj 2018 | issn = 2570-7108, 2570-7116 | pages = 69–75 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200724135114/http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | archive-date = 2020-07-24 | language = isv}}</ref> V filmu medžuslovjansky služi kako jezyk seljanov. Marhul glasil, že poiskal «Slovjansko esperanto» i rěšil koristati medžuslovjansky, da by ni jedin slovjansky narod ne opoznal sebe v jego historiji.<ref name="Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens">{{Cite web | author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> | title=Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens | url = https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | website=Kinobox.cz | access-date = 2 September 2019 | language = cs | archive-url = https://web.archive.org/web/20211006110025/https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | archive-date = 2021-10-06}}</ref><ref>{{Cite web | title = Interslavic: How A Made-Up Slavic Language Made It To The Big Screen | url = https://www.youtube.com/watch?t=46&v=WlopfGDweTE | publisher = Radio Free Europe/Radio Liberty | date = 2019-09-19 | language = en}}</ref> Različni muzikanti i muzične grupy zapisali muziku na medžuslovjanskom, medžu drugymi: * album ''Počva'' češskogo družiny poganskogo folka {{-|''Ďyvina''}}<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pijNq2hvkr8 | author = Ďyvina | title = Počva | website = YouTube | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Idemo v Karpaty'' ukrajinskoj {{-|reggae}}-drižiny ''{{-|The Vyo}}'' ({{Jezyky|uk|The Вйо}})<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=5ZNMzuSxVus | author = The Вйо | title = Идемо мала в Карпаты | website = YouTube}}</ref> * pěsnju ''Masovo pogrebanje'' hrvatskogo folk-družiny ''Mito Matija''<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=0G4i3pATtYc | author = Mito Matija | title = Masovo pogrebanje | website = YouTube}}</ref> * razne albumy poljskogo JuTubera ''Melac'' (Aleksy Bernat)<ref>{{Cite web | url = https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ | title = Melac | website = YouTube}}. [https://web.archive.org/web/20230319175513/https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ Gearchiveerd] op 19 maart 2023.</ref> V filmu ''Kolorovana ptica'' takože jest pěsnja na medžuslovjanskom: «Dušo moja».<ref>{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/the_painted_bird.html#song | title = The song «Dušo moja» | access-date = 2021-08-08}}</ref> == Alfabety == Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i [[Latinica|latiniceju]], i [[Kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na ktorojkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčajut se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Jednakože, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. === Standardny === Standardny (ili osnovny) alfabet imaje 27 bukv i 3 digrafy ({{-|dž, lj, nj}}) v latiniči i 29 bukv i 1 digraf ({{-|дж}}) v kirilici. {| class="wikitable sortable" |+ Standardny alfabet |- ! Latinica ! Kirilica !Glagolica ! Izgovor ! Varianty latinice ! Varianty kirilice |- | '''{{-|A a}}''' || '''{{-|A а}}''' |Ⰰ|| {{-|/ɑ ~ a/}} || || |- | '''{{-|B b}}''' || '''{{-|Б б}}''' |Ⰱ|| {{-|/b/}} || || |- | '''{{-|C c}}''' || '''{{-|Ц ц}}''' |Ⱌ|| {{-|/ʦ/}} || || |- | '''{{-|Č č}}''' || '''{{-|Ч ч}}''' |Ⱍ|| {{-|/ʧ ~ tʂ/}} || cz, cx || |- | '''{{-|D d}}''' || '''{{-|Д д}}''' |Ⰴ|| {{-|/d/}} || || |- | '''{{-|Dž dž}}''' || '''{{-|Дж дж}}''' |Ⰼ|| {{-|/d͡ʒ ~ d͡ʐ/}} || dż|| |- | '''{{-|E e}}''' || '''{{-|Е е}}''' |Ⰵ|| {{-|/ɛ ~ e/}} || || |- | '''{{-|Ě ě}}''' || '''{{-|Є є}}''' |Ⱑ|| {{-|/ʲɛ/}} || e||ѣ (neoficialno) |- | '''{{-|F f}}''' || '''{{-|Ф ф}}''' |Ⱇ|| {{-|/f/}} || || |- | '''{{-|G g}}''' || '''{{-|Г г}}''' |Ⰳ|| {{-|/g ~ ɦ/}} || || |- | '''{{-|H h}}''' || '''{{-|Х х}}''' |Ⱈ|| {{-|/x/}} || || |- | '''{{-|I i}}''' || '''{{-|И и}}''' |ⰻ|| {{-|/i ~ ɪ/}} || || |- | '''{{-|J j}}''' || '''{{-|Ј ј}}''' |Ⱜ|| {{-|/j/}} || || '''{{-|й}}''' (no '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' : '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''') |- | '''{{-|K k}}''' || '''{{-|К к}}''' |Ⰽ|| {{-|/k/}} || || |- | '''{{-|L l}}''' || '''{{-|Л л}}''' |Ⰾ|| {{-|/l ~ ɫ/}} || || |- | '''{{-|Lj lj}}''' || '''{{-|Љ љ}}''' |ⰎⰬ|| {{-|/ʎ ~ l/}} || || '''{{-|ль}}''' |- | '''{{-|M m}}''' || '''{{-|М м}}''' |Ⰿ|| {{-|/m/}} || || |- | '''{{-|N n}}''' || '''{{-|Н н}}''' |Ⱀ|| {{-|/n/}} || || |- | '''{{-|Nj nj}}''' || '''{{-|Њ њ}}''' |ⰐⰬ|| {{-|/nʲ ~ ɲ/}} || || '''{{-|нь}}''' |- | '''{{-|O o}}''' || '''{{-|О о}}''' |Ⱁ|| {{-|/ɔ ~ o/}} || || |- | '''{{-|P p}}''' || '''{{-|П п}}''' |Ⱂ|| {{-|/p/}} || || |- | '''{{-|R r}}''' || '''{{-|Р р}}''' |Ⱃ|| {{-|/r/}} || || |- | '''{{-|S s}}''' || '''{{-|С с}}''' |Ⱄ|| {{-|/s/}} || || |- | '''{{-|Š š}}''' || '''{{-|Ш ш}}''' |Ⱎ|| {{-|/ʃ ~ ʂ/}} || sz, sx || |- | '''{{-|T t}}''' || '''{{-|Т т}}''' |Ⱅ|| {{-|/t/}}|| || |- | '''{{-|U u}}''' || '''{{-|У у}}''' |Ⱆ|| {{-|/u/}}|| || |- | '''{{-|V v}}''' || '''{{-|В в}}''' |Ⰲ|| {{-|/v ~ ʋ/}}|| || |- | '''{{-|Y y}}''' || '''{{-|Ы ы}}''' |Ⱐ|| {{-|/i ~ ɪ ~ ɨ/}}|| i|| |- | '''{{-|Z z}}''' || '''{{-|З з}}''' |Ⰷ|| {{-|/z/}}|| || |- | '''{{-|Ž ž}}''' || '''{{-|Ж ж}}''' |Ⰶ|| {{-|/ʒ ~ ʐ/}}|| ż, zs, zx || |} Tomu, že něktore bukvy ne prisutstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljajut se slědujuče variacije: * Vměsto latinskyh bukv '''{{-|č š ž}}''' možno jest pisati '''{{-|cz sz ż (zs)}}''' (poljsky stroj) ili '''{{-|cx sx zx}}''' (eks-stroj). * Kto imaje problemy s bukvoju '''{{-|y/ы}}''' može takože pisati '''{{-|i/и}}'''. * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|ј}}''' možno jest pisati '''{{-|й}}''' (togda vměsto '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' piše se '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}'''). * Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|љ њ}}''' možno jest pisati '''{{-|ль нь}}'''. * Soglasno [[ISO 9]]: ** iz Kirilice: Є є -> Ê ê, Ј ј -> J̌ ǰ, Љ љ -> L̂ l̂, Њ њ -> N̂ n̂, Ь ь -> ʹ ** iz Latinice: Ě ě -> Ѣ ѣ, J j -> Й й, Lj lj -> Лй лй, Nj nj -> Нй нй === Etimologičny === Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju ''etimologičny alfabet'', ktory sodrži red dodatočnyh bukv, ktore prědavajut specifičnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Etimologičny pravopis (raněje znany kako ''naučny medžuslovjansky'' ili ''MS Plus'') ograničaje se k latinici, tomu že množinstvu ljudij kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t. d. sut nerazumlive. {| class="wikitable sortable" |+ Dodatočne latinske bukvy etimologičnogo alfabeta |- ! Etimologičny ! Standardny ! class="unsortable" | Izgovor ! class="unsortable" | Zamětky |- | '''{{-|Å å}}''' | '''{{-|A a}}''' | {{-|/ɒ/}} | Praslovjansky '''{{-|TorT/TolT}}''' > staroslovjansky '''{{-|TraT/TlaT}}'''. |- | '''{{-|Ć ć}}''' | '''{{-|Č č}}''' | {{-|/t͡ɕ/}} | Praslovjansky '''{{-|tj}}''' > staroslovjansky '''{{-|щ}}''' |- | '''{{-|D́ d́}}''' | '''{{-|D d}}''' | {{-|/dʲ ~ ɟ/}} | Staroslovjansky '''{{-|дь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ď}}'''. |- | '''{{-|Đ đ}}''' | '''{{-|Dž dž}}''' | {{-|/d͡ʑ/}} | Zapisanje digrafa črěz ligaturu. Praslovjansky '''{{-|dj}}''' > staroslovjansky '''{{-|жд}}''' (vměsto '''{{-|dž}}''' v slovjanskyh slovah). |- | '''{{-|Ė ė}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲǝ ~ ɛ/}} | Staroslovjansky silny '''ь'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|È}}'''. |- | '''{{-|Ę ę}}''' | '''{{-|E e}}''' | {{-|/ʲæ/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѧ}}'''. |- | '''{{-|Ĺ ĺ}}''' | '''{{-|Lj lj, L l}}''' | {{-|/lʲ ~ ʎ/}} | Staroslovjansky '''{{-|ль}}'''. |- | '''{{-|Ń ń}}''' | '''{{-|Nj nj, N n}}''' | {{-|/nʲ ~ ɲ/}} | Staroslovjansky '''{{-|нь}}'''. |- | '''{{-|Ȯ ȯ}}''' | '''{{-|O o}}''' | {{-|/ə ~ ʌ/}} | Staroslovjansky silny '''{{-|ъ}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ò}}'''. |- | '''{{-|Ŕ ŕ}}''' | '''{{-|R r}}''' | {{-|/rʲ ~ r̝/}} | Staroslovjansky '''{{-|рь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ř}}'''. |- | '''{{-|Ś ś}}''' | '''{{-|S s}}''' | {{-|/sʲ ~ ɕ/}} | Staroslovjansky '''{{-|сь}}'''. |- | '''{{-|T́ t́}}''' | '''{{-|T t}}''' | {{-|/tʲ ~ c/}} | Staroslovjansky '''{{-|ть}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ť}}'''. |- | '''{{-|Ų ų}}''' | '''{{-|U u}}''' | {{-|/ʊ/}} | Staroslovjansky '''{{-|ѫ}}'''. |- | '''{{-|Ź ź}}''' | '''{{-|Z z}}''' | {{-|/zʲ ~ ʑ/}} | Staroslovjansky '''{{-|зь}}'''. |} == Gramatika == Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov Slovianski i Novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref> === Imenniky === Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:<br> # imeniteljnik (''nominativ'') # viniteljnik (''akuzativ'') # roditeljnik (''genitiv'') # dateljnik (''dativ'') # tvoriteljnik (''instrumental'') # městnik (''lokativ'') # zvateljnik (''vokativ'') ==== Sklonjeńje imennikov ==== V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja: * Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku. * Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto Sklonjeńje jest identično mužskomu. * Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom. * Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužsky rod !! colspan="2" | srědnji rod !! colspan="3" | žensky rod |- ! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø |- ! colspan="9" | jednina |- ! I. | brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost |- ! V. | brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost |- ! R. | brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! D. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! T. | brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju''' |- ! M. | brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i''' |- ! Z. | brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i''' |- ! &nbsp; !! colspan="9" | množina |- ! I. | brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! V. | brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' |- ! R. | brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij''' |- ! D. | brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam''' |- ! T. | brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami''' |- ! M. | brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah''' |} ==== Varianty i izključenja ==== Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru). Jestvuje mala kolikost mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''. Sklonjeńje po vzoru '''-a''' sodrži takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''. Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''. ==== Atematično sklonjeńje ==== Atematično sklonjeńje proizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykov ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. V obče tematično sklonjeńje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije: * mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene'' * srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene'' * srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete'' * srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese'' * ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve'' * ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i ''doči/dočere'' V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjajut se kako regularne imenniky: * ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...'' * ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...'' * ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...'' * ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi'' * Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...'' Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami: {| class="wikitable" |+ Regularno sklonjeńje imennikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! mužsky rod !! colspan="3" | srědnji rod !! colspan="2" | žensky rod |- ! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r- |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! V. | kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater |- ! R. | kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e''' |- ! D. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! T. | kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju''' |- ! M. | kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! Z. | kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati |- ! &nbsp; !! colspan="6" | množina |- ! I. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i''' |- ! V. | kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! R. | kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij''' |- ! D. | kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam''' |- ! T. | kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami''' |- ! M. | kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah''' |} === Pridavniky === Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem one sut suglasne s imennikom, i obyčno pišut se prěd njim. Sklonjeńje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje pridavnikov ! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekky vzor |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="6" | jednina |- ! I. | dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a''' |- ! V. | dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u''' |- ! R. | dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej''' |- ! D. | dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej''' |- ! T. | dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju''' |- ! M. | dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej''' |- ! &nbsp; || colspan="6" | množina |- ! I. | dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e''' |- ! V. | dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e''' |- ! R. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |- ! D. | colspan="3" | dobr'''ym''' || colspan="3" | svěž'''im''' |- ! T. | colspan="3" | dobr'''ymi''' || colspan="3" | svěž'''imi''' |- ! M. | colspan="3" | dobr'''yh''' || colspan="3" | svěž'''ih''' |} ==== Prislovniky i stupnjevanje ==== Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''. Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''. Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje''). Něktore pridavniky imajut neregularno stupnjevanje: * ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'') * ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'') * ''dobry'' > ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'') * ''zly'' > ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'') * ''blagy'' > ''blažejši'' (prislovnik: ''blažeje'') * ''legky'' > ''legši'' (prislovnik: ''legše'') * ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'') Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristaje se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''. V sravnjenjah koristaje se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slova '''než/neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša než/neželi tamta kniga.'' V tretjem stupnju koristaje se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.'' === Zaimenniky === ==== Osobne zaimenniky ==== '''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjajut se kako v tabelě: {| class="wikitable" |+ Osobne i refleksivne zaimenniky |rowspan="3"| !colspan="5"|jednina !colspan="4"|množina !rowspan="3"|refleksivny |- !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="3"|3. osoba !rowspan="2"|1. osoba !rowspan="2"|2. osoba !colspan="2"|3. osoba |- !m. !sr. !ž. !m.živ. !m.neživ./sr./ž. |- ! I. | ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || — |- ! V. | mene, me || tebe, te || colspan="2" | (n)jego, go || (n)ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | (n)jih || (n)je || sebe, se |- ! R. | mene || tebe || colspan="2" | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe |- ! D. | mně, mi || tobě, ti || colspan="2" | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan="2" | (n)jim || sobě, si |- ! T. | mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju |- ! M. | mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě |} Poslě prědložnikov osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''. ==== Prisvojiteljne zaimenniky ==== '''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristajut se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...'' ==== Ukazateljne zaimenniky ==== '''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut tri možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost, '''ov''' za blizkost i '''onoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh. '''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sklanjajut se kako '''toj'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje ukazateljnyh zaimennikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej |- ! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž. |- ! colspan="7" | jednina |- ! I. | toj || to || ta || sej || se || sa |- ! V. | togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su |- ! R. | togo || togo || toj || sego || sego || sej |- ! D. | tomu || tomu || toj || semu || semu || sej |- ! T. | tym || tym || toju || sim || sim || seju |- ! M. | tom || tom || toj || sem || sem || sej |- ! colspan="7" | množina |- ! I. | ti, te || te || te || si, se || se || se |- ! V. | tyh, te || te || te || sih, se || se || se |- ! R. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |- ! D. | colspan="3"| tym || colspan="3"| sim |- ! T. | colspan="3"| tymi || colspan="3"| simi |- ! M. | colspan="3"| tyh || colspan="3"| sih |} ==== Pytateljne zaimenniky ==== '''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''. {| class="wikitable" |+ '''Sklonjeńje pytateljnyh zaimennikov''' ! &nbsp; !! kto !! čto |- ! I. | kto || čto |- ! V. | kogo || čto |- ! R. | kogo || čego |- ! D. | komu || čemu |- ! T. | kym || čim |- ! M. | kom || čem |} S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''. ==== Odnositeljne zaimenniky ==== '''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri: * Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik * Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj''' * Koristajemy jest takože arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.). === Čislovniky === '''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Večše čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot,'' oba sut pravilne. Sklonjeńje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjajut se kako imenniky tipa '''kost'''. {| class="wikitable" |+ Sklonjeńje čislovnikov ! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5 |- ! m. !! sr. !! ž. !! m./sr. !! ž. |- ! I. | jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! V. | jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet |- ! R. | colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |- ! D. | colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvoma || trem || četyrem || peti |- ! T. | colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || tremi || četyremi || petju |- ! M. | colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvoh || treh || četyreh || peti |} '''Redne''' čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končina '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d. '''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') je možno tvoriti, dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d. '''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrži takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje''). '''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d. '''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristajeme sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami». Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končina '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d. === Glagoly === ==== Vid ==== Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra. Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:<br> ''dělati ~ sdělati''<br> ''čistiti ~ izčistiti''<br> ''pisati ~ napisati'' Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno: * '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'') * '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'') Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''. ==== Korenje ==== Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva: * prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''. * vtory korenj sostoji se iz dvoh klas: ** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti''' *** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-'' *** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-'' *** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-'' *** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-'' *** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-'' ** vtora klasa sodrži mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-'' Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno. ==== Časovanje ==== Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče: * ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et''' * ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. <u>Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!</u>) ** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut''' ** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti''' ** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti''' * ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti''' * ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv * ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky Pričestja (''participy'') tvoret se tako: * ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě * ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě * ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky * ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''. Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''. ==== Priklady ==== {| class="wikitable" |+ Prva klasa ''(dělati)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' || |- ! ty | dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj |- ! on<br>ona<br>ono | dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''<br>(je) děla'''la'''<br>(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''<br>běše děla'''la'''<br>běše děla'''lo''' || by děla'''l'''<br>by děla'''la'''<br>by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' || |- ! my | dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo''' |- ! vy | dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te''' |- ! oni<br>one | dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | děla'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči''' |- ! pasivno suče pričestje | děla'''jemy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | děla'''ny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | děla'''nje''' |} {| class="wikitable" |+ Vtora klasa ''(hvaliti)'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' || |- ! ty | hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i''' |- ! on<br>ona<br>ono | hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''<br>(je) hvali'''la'''<br>(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''<br>běše hvali'''la'''<br>běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' || |- ! my | hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo''' |- ! vy | hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite''' |- ! oni<br>one | hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | hvali'''ti''' |- ! aktivno suče pričestje | hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči''' |- ! pasivno suče pričestje | hval'''imy''' ('''-a, -o''') |- ! aktivno prošlo pričestje | hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši''' |- ! pasivno prošlo pričestje | hval'''jeny''' ('''-a, -o''') |- ! glagolny imennik | hval'''jenje''' |} Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny: * prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny * voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny * tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny * slěditi: slěd-ju > slě'''dž'''u, slěd-jeny > slě'''dž'''eny * čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny * jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny ==== Varianty ==== V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče: * V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d. * Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''. ==== Neregularne glagoly ==== Někoje glagoly imajut neregularno sklonjeńje: * '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...'' * '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''. * '''byti''' sklanjaje se tako: {| class="wikitable" |+ Neregularny glagol: ''byti'' ! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik |- ! ja | jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu || |- ! ty | jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi |- ! on<br>ona<br>ono | jest, je || běše || (je) byl<br>(je) byla<br>(je) bylo || běše byl<br>běše byla<br>běše bylo || by byl<br>by byla<br>by bylo || bude || |- ! my | jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo |- ! vy | jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite |- ! oni<br>one | sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut || |} {| class="wikitable" ! infinitiv | byti |- ! aktivno suče pričestje | suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči |- ! pasivno suče pričestje | — |- ! aktivno prošlo pričestje | byvši, ''prislovnik:'' byvši |- ! pasivno prošlo pričestje | — |- ! glagolny imennik | bytje |} == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Literatura == * {{Avtor|Barandovská-Frank, Věra}}. ''Panslawische Variationen''. Brosch, Ciril i Fiedler, Sabine (ed.), Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag. Peter Lang Internationaler Verlag der Wissenschaften, Frankfurt am Main, 2011, {{ISBN|978-3-631-61328-3}}, pp.&nbsp;209–236. * {{Avtor|Duličenko, Aleksandr D}}. ''Pravigo de la slava interlingvistiko: slava reciprokeco kaj tutslava lingvo en la historio de Slavoj''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;75–101. * {{Avtor|Kocór, Maria, et al}}. ''Zonal Constructed Language and Education Support of e-Democracy – The Interslavic Experience''. {{Aut|Sokratis K. Katsikas & Vasilios Zorkadis eds.}}, E-Democracy – Privacy-Preserving, Secure, Intelligent E-Government Services. 7th International Conference, E-Democracy 2017, Athens, Greece, December 14–15, 2017, Proceedings (Communications in Computer and Information Science no. 792, Springer International Publishing, 2017, {{ISBN|978-3-319-71116-4}}, 978-3-319-71117-1), pp.&nbsp;15–30. * {{Avtor|Kuznetsov, Nikolai}}. ''The Interslavic Language: Way of Communication Among the Slavic Nations and Ethnic Groups.'' Journal of Ethnophilosophical Questions and Global Ethics 2.1 (2018): pp. 18–28. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. [https://www.researchgate.net/publication/308041701_Slavic_constructed_languages_in_the_internet_age ''Slavic constructed languages in the internet age'']. Language Problems & Language Planning, vol. 40 no. 3 (January 2016), pp.&nbsp;287–315. * {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. ''Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets''. Bamberger Beiträge zur Linguistik 6, Bamberg: Univ. of Bamberg Press, 2014, {{ISBN|978-3-86309-233-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}, ''Interslavic zonal constructed language: an introduction for English-speakers'' (Lukáš Lhoťan, 2018, {{ISBN|9788090700499}}). * {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}. ''Neoslavonic zonal constructed language''. České Budějovice, 2012, {{ISBN|978-80-7453-291-7}}. * {{Avtor|Merunka, Vojtěch; Heršak, Emil; Molhanec, Martin}}. ''Neoslavonic Language''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;114–134. * {{Avtor|Рупосова, Л.П.}}, [https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 ''История межславянского языка''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 |date=2021-10-06 }}. Вестник Московского государственного областного университета. Московский государственный областной университет, 2012 no. 1 ({{ISSN|2224-0209}}), pp.&nbsp;51–56. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''Constructed Slavic languages in the 21st century''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&nbsp;102–113. * {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''[https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf Język międzysłowiański jako lingua franca dla Europy Środkowej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf |date=2021-07-01 }}''. Ilona Koutny, Ida Stria (eds.): Język / Komunikacja / Informacja nr XIII (2018). Poznań: Wydawnictwo Rys, 2018. {{ISBN|978-83-65483-72-0}}, ISSN 1896-9585, pp.&nbsp;47–61. == Vněšnje linky == === O jezyku === * [http://steen.free.fr/interslavic/ Medžuslovjansky — oficialny sajt] * [http://interslavic-language.org/ Portal medžuslovjanskogo jezyka] * [https://interslavic-dictionary.com/ Mnogojezyčny medžuslovjansky slovnik] * [https://interslavic.fun/ Medžuslovjanska funkcija] * [https://teletype.in/@flame-ice/gQ2prxcbPBuc/ FAQ o medžuslovjanskom jezyku na medžuslovjanskom] * [https://teletype.in/@flame-ice/m3CLfI4suCO/ FAQ iz medžuslovjankyh čatov] === Na jezyku === * [https://isv.miraheze.org Medžuviki] — svobodna encyklopedija na medžuslovjanskom jezyku * [https://isv.miraheze.org/Sbornik:Glavna_stranica Vikisbornik] — sbornik tekstov na medžuslovjanskom jezyku * [https://www.youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkkpWsnaRKitfJMx0Ngr8h-g/Playlist Filmy na medžuslovjanskom] * [https://www.youtube.com/playlist?list=PL--S_Qi-XfGTs4Hpnukm4VyiymJJ5VZqF/Playlist Medžuslovjanska muzika] * [https://youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkni_M4__JF5Z5YDgPIbDs08&si=lIC4i7qLlZ2a0ZIz/Playlist Audioknigy na medžuslovjankom] * Prěvody кomputerovyh igr: [https://store.steampowered.com/app/3001730/Bober_Bros_Its_Just_A_Prank/It's Just A Prank], [https://store.steampowered.com/app/972760/Secret_Saga_Xamadeon_Stone/Secret Saga], Minecraft, [https://youtube.com/shorts/wPphMHD_Jqw?si=nripPUsRL9WIXSQW/Sid Meier's Civilization BE] === Občina === * [https://interslavicforum.org/our-team/ InterSlavic Linguistic Forum - Medžuslovjansko Jezyčno Forum] * [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku] * [https://discord.com/invite/n3saqm27QW Grupa na Diskordu] {{Umětne jezyky}} {{Slovjanske jezyky}} {{Članok s zvězdoju}} [[Kategorija:Medžuslovjansky| ]] [[Kategorija:Planove jezyky]] [[Kategorija:Umětne jezyky]] [[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] qpqznblbmzebxnylz4govdj8kx9ndzc 0 1537 48732 35497 2026-10-14T20:40:15Z IJzeren Jan 9 /* Literatura */ 48732 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Polabsky | speakers = 0 ''(izumrly jezyk)'' | script = [[latinica]] | map = Polabian Slavs.png | family = * [[Indoevropejske jezyky]] ** [[Baltoslovjanske jezyky]] *** [[Slovjanske jezyky]] **** [[Zapadnoslovjanske jezyky]] ***** [[Lehitske jezyky]] }} '''Polabsky''' jest izumrly [[Slovjanske jezyky|slovjansky jezyk]], ktory byl govorjeny v sěverovozhodnoj česti sovrěmennoj [[Němcija|Němcije]] vozdolž rěk [[Laba|Laby]] i [[Odra|Odry]]. Zajedno s [[Poljsky jezyk|poljskym]] i [[Kašubsky jezyk|kašubskym]] naleži k lehičskoj grupě [[Zapadnoslovjanske jezyky|zapadnoslovjanskyh jezykov]]. Vozhodno od teritorije, kde govorjeny byl polabsky, menje-bolje po liniji od Wittenberga do [[Berlina]], nahodila se teritorija [[Srbolužičani|Srbolužičanov]], ktori govorili na drugom zapadnoslovjanskom jezyku. Poslědnja osoba, ktoroj polabsky byl materinsky jezyk, umrla v 1756-om godu: 88-lětnja vdova Emerenc Šultce ({{Jezyky|de|Emerentz Schultze}}) iz sela Dolgen.<ref>[https://web.archive.org/web/20220521051707/https://www.rozhlad.de/index.php/hsb/kultura/itemlist/user/1514-wernermeskank Wumrěta drjewjańšćina na proze do pśichoda?] ''Rozhlad.de''.</ref> Iz pričiny němečskoj kolonizacije vozhodnyh ozemij dolnosaksonsky stal novy jezyk na polabskoj teritoriji. Do početka 18-ogo stolětja polabsky byl ledva znany, ale v 1717 godu publikovana byla ''{{-|Collectanea Etymologica}}'' [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Gotfrida Vilhelma Lajbnica]] ({{Jezyky|de|Gottfried Wilhelm Leibniz}}), ktora sodrživala spisok slov i tekst na polabskom. Jednakože najbolje obširny sbor tekstov (i jednovrěmenno največši pametnik jezyka) byl ''{{-|Vocabularium Venedicum}}'' iz lět 1679-1719, ktory sostavil svečennik Kristian Hennig von Jessen ({{Jezyky|de|Christian Hennig von Jessen}}). Vsego okolo 2800 slov jest prědano. Kromě togo, prědane byli takože několiko molitv, jedna svatbena pěsnja i někoje narodne razkazy. Polabsky jezyk do dnešnjego dnja ostavil mnogo slědov v topografičnyh nazvah, napriklad: ''Wustrow'' („ostrov”, polab.: {{-|''Våstrüv''}}), ''Lüchow'' (polab.: {{-|''Ljauchüw''}}), Sagard, Gartow, Krakow, i tako dalje. Pravdopodobno nazva [[Berlin]] takože proizhodi iz polabskogo korenje ''{{-|berl-/birl-}}'' „bagno, močar”. == Tekst == === Pěsnja ptic (svatbena pěsnja) === [[Fajl:Kåtü mes ninkă båit.jpg|300px|right|Pěsnja ptic]] {| |- | '''Polabsky'''<ref>Kazimierz Polański & James Allen Sehnert (1967). ''Polabian-English Dictionary''. The Hague · Paris: Mouton & Co, p. 218–219.</ref> <poem> {{-|kåtü mes nenkă boit? tölka mes nenkă boit. tölka rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ grüznă zenă; ne müg nenkă boit, joz ne müg ninkă boit. kåtü mes zątĕk boit? strezĕk mes zątĕk boit. strezĕk rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ molĕ ťarl; ne müg zątĕk boit joz ne müg zątĕk boit. kåtü mes traivnĕk boit? vorno mes traivnĕk boit. vorno rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ cornĕ ťarl; ne müg traivnĕk boit joz ne müg traivnĕk boit. kåtü mes ťauxor boit? våuckă mes ťauxor boit. våuckă rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ glupsĕ ťarl; ne müg ťauxor boit joz ne müg ťauxor boit. kåtü mes šenťėr boit? zojąc mes šenťėr boit. zojąc rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťĕ dralĕ ťarl; ne müg šenťėr boit joz ne müg šenťėr boit. kåtü mes spelman boit? büťăn mes spelman boit. büťăn rici våpăk kå naimo kå dvemo: joz jis vilťe dauďe råt; ne müg spelman boit, joz ne müg spelman boit. kåtü mes daisko boit? laiskă mes daisko boit. laiska rici våpăk kå naimo kå dvemo: rüzplăstaitĕ müją paizǫ, bǫdĕ vosă daisko, bǫdĕ vosă daisko.}} </poem> | '''Prěvod''' <poem> Kto imaje byti nevěsta? Sova imaje byti nevěsta. Ale sova rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi skaredna žena; ne mogu byti nevěsta, ja ne mogu byti nevěsta. Kto imaje byti mladoženih? Strižik imaje byti mladoženih. Ale strižik rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi malenky hlapec; ne mogu byti mladoženih, ja ne mogu byti mladoženih. Kto imaje byti družba? Vrana imaje byti družba. Ale vrana rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi črny hlapec; ne mogu byti družba, ja ne mogu byti družba. Kto imaje byti kuhar? Volk imaje byti kuhar. Ale volk rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi zlobny hlapec; ne mogu byti kuhar, ja ne mogu byti kuhar. Kto imaje byti barmen? Zajec imaje byti barmen. Ale zajec rěče k njim obadvom: Ja jesm velmi brzy hlapec; ne mogu byti barmen, ja ne mogu byti barmen. Kto imaje byti muzik? Bočan imaje byti muzik. Ale bočan rěče k njim obadvom: Ja imaju velmi dolgy kljun; ne mogu byti muzik, ja ne mogu byti muzik. Kto imaje byti stol? Lisica imaje byti stol. Ale lisica rěče k njim obadvom: Razstelite moju zadnicu, ona bude vaš stol, ona bude vaš stol. </poem> |} == Iztočniky == <references /> == Literatura == * [[:File:Laut- und Formenlere (!) der polabischen Sprache (IA lautundformenler00schl).pdf|August Schleicher & August Leskien (1871). Laut- und Formenlere [!] der polabischen Sprache]]. St.-Petersburg, Commissionäre der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Eggers & Co.; [e r.] {{Slovjanske jezyky}} [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] gxo420zh6mv3npu1n27cyan6us1aqj8 0 1714 48736 43727 2026-10-14T20:43:41Z IJzeren Jan 9 48736 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Slovinsky | map = File:Distribution of the Slovincian language in the 20th century, in red.png | ethnicity = [[kašubi]] i [[poljaki]] | region = [[Kašubija]] ([[Poljska]]) | extinct = [[20. stolětje]] | speakers = 0 | date = | script = [[latinica]] | minority = | agency = | family = * [[Indoevropejske jezyky]] ** [[Baltoslovjanske jezyky]] *** [[Slovjanske jezyky]] **** [[Zapadnoslovjanske jezyky]] ***** [[Lehitske jezyky]] |iso1= |iso2=sla |iso3= }} '''Slovinsky jezyk''' (takože: ''{{-|slovjĩnsħï ją̃zĕk}}'', ''{{-|slovjĩnsħė gådą̃ńė}}'', ''{{-|słowińskô mòwa}}'' ili {{-|''szproka''}}) byl [[Zapadoslovjanske jezyky|zapadoslovjansky]] [[idiom]] iz [[Lehitske jezyky|lehitskoj podgrupy]], ktory izumrěl v [[20. stolětje|20. stolětju]]. Slovinsky jezyk jest od nektoryh lingvistov smatrjany kako dialekt [[Kašubsky jezyk|kašubskogo jezyka]], od drugyh — kako oddělny jezyk. Poněkogda takože jest grupovan s kašubskym pod imenom ''[[pomorsky jezyk]]''. Na njem govorili [[Slovinci]], narod opisany vprvo od [[A. F. Hilferding]]a v 1856 godu. == Historija == V XVII–XIX stolětju slovinsky jezyk byl upotrěbjeny i v crkovnyh propovědah. Poslě sjedinjenja [[Němcija|Němcije]] v 1871 [[Němečsky jezyk|němečsky]] postupno zastupil slovinsky. K začetku XX stolětja ostali jedino několiko desetkov nositeljev, vsi govorili na němečskom. Po 1945 slovinci, v večinstvu protestanti, byli uznani praviteljstvom [[Poljska|Poljsky]] kako Němci i večinstvo bylo razseljeno do Němcije, glavno do okolic [[Hamburg]]a. Něktori starši ostali v Poljskě i pametali slovinsky jezyk do konca 1950-tyh rokov. == Lingvistične osoblivosti == V slovinskom jezyku byli posebne reflekse kombinacij s {{-|torT → TarT}}: ''{{-|varna}}'' «vrana»; {{-|TelT → TloT}}: ''{{-|mloṷko}}'' «mlěko»; *{{-|ḷ → oṷ/öṷ}}: ''{{-|köṷböṷsa}}'' «kolbasa». Palatalizacija *{{-|dj}}, *{{-|g}} → {{-|z}}: ''{{-|saza}}'' «sadža». Nosna samoglaska *{{-|ę → i}}: ''{{-|cignǫc}}'' «tegnuti». Sibilanty i /{{-|c}}/ utvrdili se; udar v slově ne byl fiksovany. == Literatura == * A. F. Hilferding, ''Ostatki slavjan na južnem beregu Baltičskogo morja'', 1862 * {{-|F. Lorentz, ''Slovinzische Grammatik'', SPb., 1903}} == Vněšnji link == * [[:en:Slovincian grammar|Slovinska gramatika]] (na anglijskoj Vikipediji) [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Poljska]] [[Kategorija:Kultura Pomorja]] [[Kategorija:Slovinci]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] {{Slovjanske jezyky}} 0j6d0rudvr025mwyrpubheqn7kk9rt8 0 1717 48724 35617 2026-10-14T20:36:19Z IJzeren Jan 9 48724 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Slovjanosrbsky jezyk | nativename = * '''Славяносербскiй''' | image = Slaveno-serbskij magazin 1768.jpg | imagecaption = Obladka 1768 izdanija ''Slovenosrbsky Časopis'' | states = [[Srbija]] | speakers = 0 | date = 18.–19. věk | ref = <ref name="e25hbs">{{E25|hbs}}</ref> | script = * [[kirilica]] | family = * [[Indoevropejske jezyky]] ** [[Baltoslovjanske jezyky]] *** [[Slovjanske jezyky]] **** [[Južnoslovjanske jezyky]] ***** [[Srbskohrvatsky jezyk]] }} '''Slovjanosrbsky jezyk''' ({{-|славяносербскій, ''slovjanosrbskij''}}; {{Jezyky|sh|славеносрпски, ''slavenosrpski''}}), byl [[knižny jezyk]] upotrěbjeny [[Srbi|Srbami]] v [[Avstro-Vugrija|Habsburgskoj monarhiji]], osoblivo v oblasti dnešnjej [[Vojvodina|Vojvodiny]], od srědiny 18. věka do rannjih desetilětij 19. věka. V 1870-yh godah on upadl v zabytje. To byl jezyčny směs [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanskogo jezyka]] (v russkoj redakciji), narodnogo srbskogo jezyka ([[štokavsko narěčje]]), i crkovnoslovjanskoj srbskoj redakcije. ==Historija== Na početku 18. stolětja literaturnym jezykom [[Srbi|Srbov]] byla srbska redakcija [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanskogo]] (takože nazyvana «srboslovjanskym jezykom»), s mnogověčnoju tradicijeju.<ref name=alb484>Albin 1970, str. 484</ref><ref name=ivic105>Ivić 1998, str. 105–106</ref> Po [[Velika srbska migracija|Velikoj srbskoju migraciji]] v 1690, mnogo Srbov ostavili [[Osmanska Srbija|osmanske teritorije]] i oseli v južnyh oblastah [[Vugrija|Kraljevstva Madjarije]] v Habsburgskoj imperiji, glavno v dnešnjej Vojvodině. [[Srbska pravoslavna crkov]] v tyh oblastah nudžala se v liturgične knigy, a srbske školy v učebnikah. No Habsburgsky dvor ne dozvolil Srbam osnovati svojih tipografij. Srbska pravoslavna crkov i školy dostali bogatu pomoč v knigah i učiteljah od [[Rosija|Russkogo carstva]]. Do srědiny 18. stolětja crkovnoslovjansky jezyk bil zaměnjeny russkoslovjanskym (russka redakcija crkovnoslovjanskogo) kako glavny literaturny jezyk Srbov.<ref name=ivic116>Ivić 1998, str. 116–119</ref><ref name=pax107>{{-|Paxton}} 1981, str. 107–109</ref> Onogda mirjani začeli byti mnogočislnějši i važnějši než monahi i svečenniki srěd aktivnyh [[Srbska literatura|srbskyh pisateljev]]. Světski pisatelji hotěli pisati bliže občemu srbskomu čitatelju, no pri tom večinstvo iz njih gledalo na crkovnoslovjansky kako na bolje prestižny i vysočny jezyk než popularny srbsky. Crkovnoslovjansky byl tože identifikovany s [[Praslovjansky jezyk|praslovjanskym jezykom]], i jego upotrěbjen​je v literaturě bylo smatrjano kako prodolžen​je drěvnoj tradicije. Pisatelji začeli směšati russkoslovjansky, narodny srbski i [[Russky jezyk|russky]], i rezultatny směšany jezyk byl nazvany slovjanosrbsky. Prvo pečatano dělo na slovjanosrbskom napisal v 1768 [[Zaharije Orfelin]]. Raněje, v 1730-yh lětah, byl sostavjeny němečsko–slovjanskosrbsky slovnik. Směšany jezyk stal se dominantny v světskoj [[Srbska literatura|srbskoj literaturě]] i publikacijah v 1780-yh i 1790-yh lětah.<ref name=ivic129>Ivić 1998, str. 129–133</ref> Na početku 19. stolětja on byl silno atakovany od [[Vuk Karadžić|Vuka Karadžića]] i jego poslědovateljev, čije reformy osnovali moderny literaturny srbsky bazovany na narodnom jezyku.<ref name=alb489>Albin 1970, str. 489–491</ref> Poslědno značimo dělo na slovjanosrbskom bylo izdano v 1825.<ref>Ivić 1998, p. 194</ref> Slovjanosrbsky byl upotrěbjany v literaturnyh dělah, vključno proza i poezija, školnyh učebnikah, filologičnyh i teologičnyh rabotah, [[Popularna nauka|popularno-naučnyh]] i praktičnyh knigah, i drugyh publikacijah. Različne zakony, rěšen​ja i proklamacije Habsburgskoj vlasti byvali pečatane v slovjanosrbskom, i v tom jezyku byli prve srbske gazety ''Serbskija novini'' (1791).<ref name=ivic129/> Srěd drugyh žurnalov byli ''Slaveno-serbskij magazin'' (1768) i ''Slaveno-serbskija vědomosti'' (1792–94),<ref name="HE">{{Citation |contribution-url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/slavenosrpski-jezik |contribution=Slavenosrpski jezik |title=[[Hrvatska enciklopedija]] |year=1999–2009 |publisher=[[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]] |language=hr}}</ref> tak i pozdnějše ''Novine serbske iz carstvujuščega grada Vienne'' (1814–1817). Dvusměrny němečsko-srbsky slovnik (1791), sodrživajuči okolo 20.000 [[Slovo|slov]] v oboh napravjen​jah, byl sostavjeny adaptacijeju němečsko–russkogo slovnika na slovjanosrbsky.<ref>Gudkov 1993, str. 79–81</ref> ==Osoblivosti== Teksty slovjanosrbskogo jezyka pokazyvajut [[Leksikon|leksikalno]], [[Fonologija|fonologično]], [[Morfologija|morfologično]] i [[Sintaksa|sintaktično]] směšan​je russko-slovjanskogo, narodnogo srbskogo i, v menšej měrě, carskogo russkogo. == Iztočniky == <references /> ==Vidite takože== * [[Oblik slovjanskoj historije i kultury]] * [[Spisok časopisov po slovjanskym izučen​jam]] ==Literatura== * {{-|Albin, Alexander (1970). ''The Creation of the Slavonic-Serbian Literary Language''. The Slavonic and East European Review 48(113): 483–491.}} * Gudkov, Vladimir (1993). ''Srbskaja leksikografija XVIII veka''. Moskva. * Ivanova, Najda (2010). ''Slovjanosrbsky jezyk meždu ‘prostotoju’ i ‘sovršentvom’''. Južnoslovjanski Filolog 66: 255–268. * {{-|Ivić, Pavle}} (1998). ''Prěgled historije srbskogo jezyka''. Novi Sad. * {{-|Paxton, Roger (1981). ''Identity and Consciousness: Culture and Politics among the Habsburg Serbs in the 18th Century''. Boulder, Colorado.}} {{Slovjanske jezyky}} {{Pravopis prověrjeny}} [[Kategorija:Srbskohrvatsky jezyk]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]] newmhdhtpuanu4n1xk475xgztzzacps 0 1758 48730 35645 2026-10-14T20:39:27Z IJzeren Jan 9 /* Vněšnje linky */ 48730 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Starocrkovnoslovjansky | image = Old east slavic in manuscript.jpg | nativename = {{Jezyky|cu|ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ ⰧⰈⰟⰊⰍⰟ|cu|словѣ́ньскъ ѩꙁꙑ́къ}} | states = Slovjanske kraja pod vlivom Bizantije ([[Katolicizm|katolične]] i [[Pravoslavje|pravoslavne]]) | era = 9–11. stolětja, potom razvil se v několiko variantov [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanskogo]] | script = * [[glagolica]] * [[kirilica]] | family = * [[Indoevropejske jezyky]] ** [[Baltoslovjanske jezyky]] *** [[Slovjanske jezyky]] **** [[Južnoslovjanske jezyky]] ***** [[Iztočne južnoslovjanske jezyky]] }} '''Starocrkovnoslovjansky jezyk''' ili '''staroslovjansky jezyk''' byl prvy [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] kniževny jezyk. Standardizaciju i prvo koristanje jezyka pri prěkladu [[Biblija|Biblije]] i inyh davnogrečskyh crkovnyh tekstov, po historičnym danym, počeli v 9. stolětju bizantijske misionari [[Kiril i Metodij]] v ramkah hristijanizacije [[Slovjani|slovjanov]]. On byl osnovany na narěčjah bizantijskyh slovjanov, ktori žili v 9. stolětju v temě (vojenno-administrativny okrug Bizantiksoj imperije) Tesalonika (sovrěmenna [[Grecija]]). Starocrkovnoslovjansky igral važnu rolju v historiji slovjanskyh jezykov i byl osnovoju i modelom dlja vyše pozdnějših crkovnoslovjanskyh tradicij. Něktore [[Pravoslavje|pravoslavne]] i iztočnokatoličske crkvy koristajut [[crkovnoslovjansky jezyk]] kako crkovny jezyk dodnes. Kako prvy ověrjeny slovjansky jezyk, starocrkovnoslovjansky jezyk davaje važne dokazy dlja črt [[Praslovjansky jezyk|praslovjanskogo jezyka]], rekonstruovanogo občego prědka dlja vsih slovjanskyh jezykov. Bulgarski jezykoznavci koristajut nazvu "starobulgarsky" ({{Jezyky|bg|старобългарски}}) dlja tutogo jezyka. == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Old Church Slavonic|revizija=1048226310}} {{Slovjanske jezyky}} [[Kategorija:Slovjanske jezyky]] [[Kategorija:Mrtve jezyky]] ianjgmjjdqpmxderqh8hv0bcyh1kb5l 0 1830 48694 43272 2026-10-14T19:11:51Z LiMr 20 kategorija 48694 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Тетрис]] [[Kategorija:Videoigry]] [[Kategorija:Videoigry stvorjene v SSSR]] 4xlyhidtqnw49v5ae64ll9dg7o3ootx 0 2279 48749 18697 2026-10-14T21:00:53Z IJzeren Jan 9 48749 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Beren i Lutien]] [[Kategorija:Книгы]] [[Kategorija:Фантастика]] [[Kategorija:Фиктивне персонаже]] h8akdap6fdsr5zyt6xchyy6kkd4i3gj 0 2294 48715 18743 2026-10-14T20:22:01Z IJzeren Jan 9 48715 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Bogoslovje]] [[Kategorija:Богословје| ]] [[Kategorija:Филозофија]] [[Kategorija:Религија]] n2uv2fwrkk3pp7xw6qzbnmpwwn2zsi9 0 2428 48750 19279 2026-10-14T21:01:12Z IJzeren Jan 9 48750 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Geralt iz Rivije]] [[Kategorija:Книжевност]] [[Kategorija:Фантастика]] [[Kategorija:Фиктивне персонаже]] al4zhi44t7fv6ravprrm8wja0evo97q 0 2439 48735 19310 2026-10-14T20:42:16Z IJzeren Jan 9 48735 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Gotsky jezyk]] [[Kategorija:Германске језыкы]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] ew9cfpz1t6egmldawz1oc2k9hhdrszs 0 2631 48700 19933 2026-10-14T19:22:10Z LiMr 20 +kategorija 48700 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kanada]] [[Kategorija:Канада| ]] [[Kategorija:Државы в Сєверној Америкє]] h482orhjzh2mv8g4xf40o19u3kqocgg 0 2714 48729 20260 2026-10-14T20:39:03Z IJzeren Jan 9 48729 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Latinsky jezyk]] [[Kategorija:Индоевропејске језыкы]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] euwl5snt5td4h8xscb6jx2i1a9fk2x0 2 2830 48683 48668 2026-10-14T12:44:58Z Ilja isv 10 48683 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{Wikidata Infobox}} {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}} <code><nowiki>{{UI prěvod|data={{subst:#timel: d xg Y H:i||isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}|izpraviti do = {{subst:#timel: d xg Y H:i| +2 months|isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}}}}</nowiki></code> {{Kartka sobytje | title = Tungussky izbuh | AKA = Tungussky meteorit | image = [[Fajl:Tunguska Ereignis-1.jpg|thumb|center|Drěva, povaljene i opaljene izbuhom. Fotogafovano v maju 1929 [[Jevgenij Krinov|E. Krinovym]] pri tretjej ekspediciji [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]] v epicentr.{{sfn|Krinov|1966|p=226}}]] | map = [[Fajl:Russia-CIA WFB Map--Tunguska.png|thumb|center|Město izbuha na kartě]] | date = {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17 junija}} | time = 07:14 ([[UTC+07:00|{{-|UTC+7}}]]) | location = [[Rěka Podkamenna Tunguska]], [[Jenisejska gubernija]], [[Rosijska imperija]] (dnes [[Evenkijsky rajon]] [[Krasnojarsky kraj|Krasnojarskogo kraja]]) | coordinates = {{Coord|60|54|11|N|101|54|35|E|region:RU-KYA_type:event_scale:300000|display=inline,title}} | cause = Nejasna, najvyše věrogodno [[meteoritny izbuh]] malogo [[asteroid|asteroida]] ili [[kometa|komety]] | outcome = Povaljeno 2150 km² lěsa<br />Izniščenje městnyh rastlin i životin | property_damage = Několiko izniščenyh budynkov | deaths = Prinajměnje tri }} '''Tungussky izbuh''' (takože '''Tungussky meteorit''') byl ogromnym [[izbuhom]], ktory se stal utrom {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17 junija}}, okolo 7:14 Krasnojarskogo časa (0:14 [[Časova zona|{{-|UTC}}]]) v Centralnoj [[Siberija|Siberiji]] v [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]]. Tutoj kataklizm slučil se v oddaljenoj i malonaseljennoj oblasti v [[Tajga|tajgě]], blizko rěky [[Podkamenna Tunguska]], i zato imaje tako nazvanje. [[Udarna volma]] povalila s nog na zemju několiko očevidcev, ubila prinajmenje tri ljudi, i takože bezsčetno množstvo životin, i razbila okna v radiusu 200 km. Tresěnje zemje bylo zaregistrovano mnogymi Rosijskymi i Němečskymi [[Sejsmologija|sejsmologičnymi]] stancijami s [[Sejsmična magnituda|magnitudoju]] okolo 5 po [[Škala Rihtera|škalě Rihtera]], podčas togo, kako po cělomu světu byli odměčene [[Atmosferna volna|atmosferne volny]], stvorjene udarnoju volnoju. Od 30 junija do 3 julija, intensivne [[Běle noči]] byli observovane v zapadnoj česti Evrazije na plošině vyše než 10,000,000 km². Bez ogleda na to, že Rosijska presa i različni korespondenti soobčali o izbuhu v naslědnyh dnjah, do lěta 1921 ne bylo organizovano nikakyh ekspedicij, i to až do časa, kogda prva naučna ekspedicija byla organizovana [[Akademija nauk SSSR|Akademijeju nauk SSSR]] pod voditeljstvom [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]], ktory odryl město nahodženja [[epicenter|epicentra]] toliko v lětu 1927. Priroda tutogo sobytja i jego pričina kako prědže ne sut jednoznačno oprěděljene. == Opis sobytja == Utrom 30 junija 1908 lěta nad Centralnoju Siberijeju prolětaje ognjeno tělo. Okolo 7:15 městnogo časa tuto tělo eksploduje v vozduhu i padaje v [[Tajga|tajgu]] na južno blato na kraju rěky Podkamennoj Tungusky, priblizno 60 kilometrov od Kežmy. Mogutnost eksplozije ocenjajut na od 10 do 50 megaton v [[Trotilovy ekvivalent|trotilovom ekvivalentu]]. Izbuh se stal vo vyšině 7 – 10 km nad povrhnostju zemje nad nezaseljennoju tajgoju.<ref name="БРЭ">{{Cite encyclopedia | author = Корочанцев, А. В. | title = Velika ruska encyklopedija | url = https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | publisher = Rosijka akademija nauk | date = 2020-05-11 | lang = ru | chapter = Тунгусский метеорит | archive-url = https://web.archive.org/web/20210227132213/https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | archive-date = 2021-02-27 }}</ref> Prolet objekta atmosferoju byl pozorovan mnogymi svědkami, i jest obyčno opisyvajemy kako jasna žolta kulja ili cilindr, leteči nebesem. Soglasno něktoryh avtorov, byl prolet tutogo objekta atmosferoju pozorovan i na češskoj teritoriji v času okolo polnoči, a leteči žarivo těleso vo velikoj vyšině jakoby směrovalo na iztok.<ref>{{Cite web | title = Záhada Tunguzského výbuchu, obrovská explózia na Sibíri v roku 1908 - Záhady.eu | url = https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | date = 2024-03-03 | access-date = 2024-03-03 | lang = sk-SK | archive-url = https://web.archive.org/web/20240303082344/https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | archive-date = 2024-03-03 }}</ref> [[Fajl:Tunguska-Map-fr.svg|thumb|left|300px|Dotykane izbuhom zony: <br>1. (R = 20 km): izniščeny lěs (črvena); <br>2. (R = 100 km): škody, požary, zagubene životiny (oranžova); <br>3. (R = 1500 km): zvukova volna (něbeska).]] Izbuch (podlě česti svědkov, tri po sobě iduče explozije) byl natoliko silny, že byl slyšny do udaljenosti okolo 1000&nbsp;km, vyvratil nebo prělamal okolo 60&nbsp;000&nbsp;000 drěv na plošče, vyšši než 2000&nbsp;km²; razbil okna domov, razkydyval ljudij i zapaloval na njih odědžu ješče v seljenju [[Vanavara]], udaljenom od epicentra na 70&nbsp;km. Izsbuh je čul na razstojanju do 800 km od epicentra, izbušna volna se registrovala v [[Observatorija|observatorijah]] mnogyh gradov světa. Sejsmična volna slěd izbuha jest registrovana sejsmičnami stancijami v [[Irkutsk|Irkutsku]], Taškentu, [[Tbilisi]] i dalje v [[Jena (grad)|Jeně]] v [[Němcija|Němciji]],<ref name="Rubtsov">{{cite book|last=Rubtsov|first=V.|title=The Tunguska Mystery|url=http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|year=2009|publisher=Springer|location=New York|lang=en|isbn=978-0-387-76573-0|pages=318}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061256/http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|date=2016-03-04}}</ref>a naslědny ogromny [[lesny požar]] byl pozorovatelny s udaljenosti mnogyh sot kilometrov. Do atmosfery se dostalo ogromno množstvo malych čestic prěd vsem popela od lesnyh požarov, a v oblasti pobliz izbuha padal černy dožd. Několiko naslědujučih nočij bylo nočno nebo v Evropě udiviteljno světlo, i javjenja, podobne [[Sěverno sijanje|sěvernomu sijanju]] byly observovane i v srědnoj Evropě. Ljudi v blizkyh oblasteh utrpěli popaljeniny kože, ktore se veliko težko i dolgo izcěljali. Izčezlo jest věčinstvo jelenjih stad, zajedno so stražnymi psami.<ref name="#1">100+1 zahraničních zajímavostí, 7/2014; Vendula Hrnčířová: Stoletá záhada tunguzské katastrofy</ref> Zatože se na městu explozije nenašel krater, je pravdopodobno, že izbuh slučil se v atmosferě. Kalkulacije sily izbuha se značitelno različajut. Jedni avtori uvodet veličiny 10–25 megaton trotila, v drugyh zdrojah jest uveděno až 50&nbsp;[[Trotilovy ekvivalent|Mt TNT]]. V juniju 2007 lěta italijansky naučnik [[Luca Gasperini|Luka Gasperini]] jest soobčil, že odkryl jezero, ktoro moglo vozniknuti iz kratera, stvorjenogo padom meteorita ili jego česti, hypoteza ale dopoka ne byla podtvrdžena, i red naučnikov se k něj odnosi skeptično.<ref name="vypátrán">{{Cite magazine | title = Tunguzský kráter vypátrán | url = http://www.astro.cz/clanek/2831 | date = 2007-06-29 | access-date = 2008-10-11 | publisher = Česká astronomická společnost }} – na osnově infromacije iz časopisa [[Nature]].</ref><ref name="digiweb">{{Cite magazine | last = Tejzr | first = Ludvík | title = Tunguzský meteorit: záhada stará sto let | magazine = Hospodářské noviny (iHNed.cz) | url = https://tech.ihned.cz/c1-25712160-sibirska-exploze-pred-sto-lety | date = 2008-06-28 | access-date = 2021-07-11 }}</ref><ref>{{Cite magazine | title = Záhada Tunguzského meteoritu: objeveno místo dopadu? | magazine = Aktuálně.cz | publisher = Economia | url = https://zpravy.aktualne.cz/zahada-tunguzskeho-meteoritu-objeveno-misto-dopadu/r~i:article:458909/ | date = 2007-07-02 | access-date = 2021-07-11 }}</ref> == Hipotezy za objasnjenje == Jestvuje red izvestnyh hipotez za objasnjenje Tungusskogo izbuha i jego pričin. === Izbuh meteorita/komety === Najvyše razprostranjena v světu jest hipoteza, že pričiniteljem izbuha jest [[meteorno tělo]] ili ostatočno tělo od [[Kometa|komety]] (ne vključno jejnogo jedra).<ref name="In">[http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere {{-|In Siberia in 1908 a huge explosion came out of nowhere}}] {{Wayback|url=http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere|date=20180920160850}}</ref> === Druge hipotezy === * Vladimir Epifanov i Volfgang Kundt sud prěpoložili, že Tungussko sobytje moglo byti učinjeno izbuhom oblaka [[Metan|metana]], stvorjenogo [[Vulkan|vulkaničnoj aktivnostju]]<ref>{{cite web |url=http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |title=The 1908 Tunguska catastrophe: An alternative explanation |access-date=2006-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304075707/http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead }}</ref> (něčto podobno, ale v měnšem razměru, se stalo v lětu 1994 v [[Španija|Španiji]]). Hipoteza emisije gaza ne objasnjaje observacije bolida i zlo suglasi s odsutstvom v epicentru kanalov gazovoj emisije. * Hipotezu indukovanogo [[Zemjetresenje|zemjetresenja]] sut prědložili A. D. Bělkin i S. M. Kuznecov. Suglasno tutoj hipotezy, jedin od fragmentov Tungusskogo meteorita («[http://towiki.ru/view/Джон_Фёдорович_Анфиногенов Džonov kamenj]») jest spadnul na goru Stojkoviča (v zonu razloma) i sposobil zemjetresenje. Voznikavša v sloju permafrosta povrhna [[sejsmična volna]] jest povalila drěva v zoně pada meteorita. Byla jest sdělana povtorna petrologična analiza fragmenta Džonova kamena i bylo stanovjeno, že dany topjeny gravelitopěsočnik jest dvukratno prěžival svrhvysoke pritisky, vprvo ako byl iztrgnuty velikym meteoritom iz zemnoj povrhnosti (prědpokladno, iz sěvernoj stěny [[Poligaj (krater)|Poligajskogo kratera]]) i povtorno pri padu v 1908 lětu.<ref>{{Cite news|author=Белкин А., Кузнецов С.|title=Тунгусский метеорит имеет… земное происхождение|url=http://vn.ru/index.php?id=9702|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2001|issue=02.03.2001|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914130936/http://vn.ru/index.php?id=9702}}</ref><ref>{{Cite news |author=Белкин А., Кузнецов С., Родин Р.|title=Тайна происхождения Тунгусского метеорита, наконец-то, будет разгадана?|url=http://vn.ru/index.php?id=21199|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2002|issue=14.09.2002|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914142654/http://vn.ru/index.php?id=21199}}</ref> * V lětu 1965 amerikanske naučniki {{-|Cowan|Кован}} i {{-|Libby|Либи}} sut izrazili hipotezu, že Tungussky meteorit se skladal iz [[Antitvorivo|antimaterije]], i pri kontaktu s materijeju zemnoj atmosfery se slučila [[anihilacija]], ako materija i antimaterija po sjedinjenju se prevratili v energiju, ne ostavjajuči nikakyh odlomkov.<ref>{{-|Cowan, C., Alturi, C.R., and Libby, W.F. 1965. Possible anti-matter content of the Tunguska meteor of 1908. Nature 206:861-865.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://eko-info.ru/archives/9|url-status=dead|title=Тунгусское Чудо|access-date=2010-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100425002259/http://eko-info.ru/archives/9|archive-date=2010-04-25|lang=ru}}</ref> * V lětu 1994 skupina italijanskyh geologov od Bolonjskogo universiteta pod voditeljstvom Luky Gasperini jest prědstavila hipotezu o tom, že kraterom Tungusskogo meteorita može byti jezero [[Čeko (jezero)|Čeko]] na rěkě [[Kimču (rěka)|Kimču]], razloženo 8 kilometrov na sěvero-zapad od epicentra izbuha.<ref>{{-|L. Gasperini, F. Alvisi, G. Biasini, E. Bonatti, G. Longo, M. Pipan, M. Ravaioli, R. Serra, (2007) A possible impact crater for the 1908 Tunguska Event. Terra Nova, Vol 19 (4), pp. 245—251}}</ref><ref>{{-|L.Gasperini, E.Bonatti, G.Longo, (2008) Lake Cheko and the Tunguska Event: impact or non-impact? Terra Nova, Vol 20 (2), pp.169—172}}</ref> V 2008 lětu naučniky sut provedli probno vrtěnje dna jezera. Vsi dane sut ukazali na to, že vozrast jezera Čeko ne može byti staršim, než 100 lět, čto suglasi s hipotezoju jego stvorjenja v lětu 1908 vslěd pada nebesnogo těla<ref>[http://www.kommersant.ru/doc/1961267 {{-|Итальянские учёные утверждают, что нашли Тунгусский метеорит}}] {{Wayback|url=http://www.kommersant.ru/doc/1961267 |date=20121025184126 }} // «{{-|[[Ogonjok (časopis)|Огонёк]]}}», № 25 (5234), 25.06.2012</ref>. V maju lěta 2012 jest pojevila se informacija, že naučnikam udavalo se najdti odlomok legendarnogo meteorita ako ogromny kus skaly razměrom do 20 metrov, na dnu jezera Čeko. Jednakože, dane ne sut podtvrdžene, i jestvujut izslědovanja, principialno oprovrgajuče teoriju italijancev (prisutnost na brěgu jezera drěv, starših 100 lět).<ref>{{cite web|url=http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|url-status=dead|title=Итальянская утка — Тунгуски…|access-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508191321/http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|archive-date=2013-05-08}} // "Лаборатория Нектона, 2012</ref> * Vulkanolog V. E. Bykasov jest prědložil versiju,<ref>{{Cite journal|title=Тунгусский феномен|url = http://www.kscnet.ru/ivs/publication/volc_day/2008/art6.pdf|access-date = 2026-10-13|lang=ru| last = Быкасов| first = В.Е.|journal = Материалы конференции, посвященной Дню вулканолога, 27–29 марта 2008 г. Сборник. Oтв. ред. академик РАН Е. И. Гордеев|editor=|location=Петропавловск-Камчатский|publisher=ИВиС ДВО РАН|year=2008|page=34-41}}</ref> suglasno ktoroj meteorit prědstavjal blok porovitogo materials vulkani|čnogo pohodženja— [[Pemza|pemzy]]. === Psevdonaučne versije === * Natolčenje Zemje s miniaturnoju črnoju diroju, so slědami v [[Patomsky krater|Patomskom krateru]]. * Avarija [[Život izvon Zemje|inoplanetnogo]] [[Kosmičny korab|kosmičnogo aparata]] (prědložena izvěstnym sovětskym pisateljem fantastiky [[Aleksandr Kazancev (pisatelj)|Aleksandrom Kazancevym]] i parodijno razvia [[Strugacke (pisatelje)|Arkadijem i Borisom Strugackymi]] v povědkě «[[Ponedělnik načinaje se v subotu (kniga)|Ponedělnik načinaje se v subotu]]»). * Hipoteza N. A. Saveljevoj -Novoselovoj i A. V. Saveljeva ob antropogennom vozdušnom [[Jedrno oružje|jedrnom izbuhu]]<ref>{{Cite web |url=http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |title=Применение антропного принципа к кардинальному решению Тунгусской проблемы |access-date=2009-05-30 |archive-date=2013-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603094005/http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |url-status=live |lang=ru}}</ref>. * Naučny eksperiment [[Nikola Tesla|Nikoly Tesly]] po prědavanju elektromagnetičnoj energije na veliko udaljenje črěz [[Věža Wardenclyffe|věžu {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}}]].<ref>{{Cite web| url = https://www.168chasa.bg/article/6306394 | title = Измамата „Тунгуски метеорит“: Великият Тесла признава, че е взривил Сибир | access-date = 2024-03-15 | last = Каменов | first = Огнян | date = 2022-06-30 | publisher = 168chasa.bg|lang=bg}}</ref><ref>Članok [http://kosmopoisk.ru/e107_plugins/content/content.php?content.80.3 {{-|«Тунгусский метеорит и время: 101-Я ГИПОТЕЗА ТАЙНЫ ВЕКА»}}]</ref><ref>[http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 Dokumentalny film {{-|«Властелин мира. Никола Тесла»}}] {{Wayback|url=http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 |date=20090206165502 }}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |title = Властелин мира. Никола Тесла (текст фильма)|archive-url = https://web.archive.org/web/20100410135032/http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |archive-date = 2010-04-10|lang=ru }}</ref> Jednakože, jedinym dokazom sut nepodtvrdžene najdene dnevniky Tesly, kde on ako by o tom pisal. Věža {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}} v lětu 1908 uže davno byla v nefunkcionalnom stanju i ne mogla byti izkoristana v podobnyh eksperimentah. * Gigantska [[kuljevidna blěskavica|kuljevidna blěskavica]] * Eksplozija gigantskogo oblaka nasěkomyh, * i druge. == Bibliografija == * {{cite book|last=Krinov|first=E. L.|translator-last=Romankiewicz|translator-first=J. S.|chapter=The Tunguska Meteorite|title=Giant Meteorites|year=1966|publisher=[[Pergamon Press]]|location=Oxford|pages=125-265|oclc=490032018|url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/n6/mode/1up|chapter-url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/125/mode/1up|url-access=registration}} == Vněšnje linky == * {{-|[http://www.tunguska.ru/obzor/tm_90_ll.htm Тунгусcкий метеорит – загадка 20 века]}} * [http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 {{-|100 лет Тунгуссукой катастрофе}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130730234448/http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 |date=2013-07-30}} * {{-|[http://www.tunguska.ru/history/stobz.htm Исследование проблем, связанных с Тунгусским метеоритом]}} * {{-|[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1994Obs...114..227T/0000228.000.html Perplexities of the Tunguska meteorite]}} * [http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 {{-|Подкаменная Тунгуска, 1908 г. „Тунгусский метеорит“. „Климат, лёд, вода, ландшафты“}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120613230528/http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 |date=2012-06-13 }} * {{-|[http://web.snauka.ru/en/issues/2013/12/30018 Импактные события типа Тунгусского и происхождение жизни]}}, {{-|ст.н.с. А. Е. Злобин}}, {{-|snauka.ru}}, 14.09.2020. * {{-|[http://arxiv.org/abs/1304.8070 Discovery of probably Tunguska meteorites at the bottom of Khushmo river's shoal]}}, Andrei E. Zlobin, {{-|arxiv.org}}, 29.04.2013. * {{-|[https://web.archive.org/web/20080407110721/http://www.aero.org/conferences/planetarydefense/2007papers/P4-1--Zlobin_Paper.pdf Quasi Three-dimensional Modeling of Tunguska Comet Impact (1908)]}}, Andrei E. Zlobin, {{-|aero.org}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Nikola Tesla]] [[Kategorija:Elektromagnetizm]] [[Kategorija:Radio]] [[Kategorija:Električnost]] <gallery> Margay tiger cat (side profile).jpg|Kot imenom {{-|Tigriño}}, prědstavitelj vida {{-|Leopardus tilcayo}}, v rezervaciji {{-|La Senda Verde|Сенда-Верде}} v 2026 Leopardus tilcayo (5x3 cropped).jpg| </gallery> == Čitati dalje == == Izvor == {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Zvěri]] [[Kategorija:Kotovi]] == Vněšnje linky == {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} {{Pravopis}} {{Poslanje | type = informative | file = EU-LABEL AI black transparent.svg | title = UI prěvod | description = Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov i zato potrěbuje prověrku pravopisa. Medžuslovjanska Vikipedija ne imaje ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byti dobra i odpovědati standardam. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati nužne izpravjenja do '''{{{izpraviti do}}}''' i oddaliti tuty šablon. ''Hvala za spolurabotu!'' | comment = ''Data i čas vključenja poslanja: {{{data}}}.'' }}<includeonly>{{#if:{{{nocat|}}}||[[Kategorija:Poddržka:Članky, prěvedene s pomočju UI]][[Kategorija:Šablon:Poslanja]]}}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> {{Citatny blok |border = 2px |align = center |bgcolor = Cornsilk |title = |halign = left |quote = Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{skryto odsud}} {{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}} {{skryto dotud}} |salign = right |author = |source = Originalny tekst (angl.) }} Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{Collapse|1={{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}}|2=Originalny tekst (angl.)|padding=20px}} Tekst članka.{{sfn |''Popular Magazine''|1996|p=29}}<ref>{{cite magazine | magazine = Popular Magazine | title = An Article by an Anonymous Author | date = 1996 | ref = {{sfnref|Popular Magazine|1996}} }}</ref> Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> <references group="lower-alpha"/> {{Iztočniky}} </div> {{Pravopis prověrjeny}} 361la6nq6oqroi14v42iikqtba1ji5r 48754 48683 2026-10-15T06:59:10Z Ilja isv 10 48754 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{Wikidata Infobox}} {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}} <code><nowiki>{{UI prěvod|data={{subst:#timel: d xg Y H:i||isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}|izpraviti do = {{subst:#timel: d xg Y H:i| +2 months|isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}}}}</nowiki></code> {{не путать|литиевый элемент питания}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Литий-ионный аккумулятор цилиндрический, типоразмера 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Литий-ионный аккумулятор сотового телефона Siemens, призматический]] '''[[Литий]][[ион|-ионный]] аккумулятор''' (Li-ion) — тип [[Электрический аккумулятор|электрического аккумулятора]], который применяется в [[Низковольтная аккумуляторная батарея|низковольтных]] и [[Тяговая аккумуляторная батарея|тяговых]] батареях транспортных средств, в [[СНЭЭ|системах накопления энергии]] и в качестве источника энергии в таких устройствах как [[Сотовый телефон|сотовые телефоны]], [[ноутбук]]и и др. В [[Список лауреатов Нобелевской премии по химии#2010-е годы|2019 году]] [[Уиттингем, Стэнли|Уиттингем]], [[Гуденаф, Джон|Гуденаф]] и [[Ёсино, Акира|Ёсино]] получили [[Нобелевская премия по химии|Нобелевскую премию по химии]] с формулировкой «За развитие литий-ионных аккумуляторов». == История == {{Citatny blok|{{Cite magazine |url=https://www.nkj.ru/archive/articles/37454/ |author=Татьяна Кулова |title=Аккумуляторы, изменившие жизнь |year=2019 |lang=ru |magazine=[[Наука и жизнь]] |issue=12 |pages=2—7}}}} Впервые принципиальная возможность создания литиевых аккумуляторов на основе способности [[дисульфид титана|дисульфида титана]] или [[дисульфид молибдена|дисульфида молибдена]] включать в себя ионы лития при разряде аккумулятора и экстрагировать их при зарядке была показана в 1970 году [[Уиттингем, Стэнли|Майклом Стэнли Уиттингемом]]. Существенным недостатком таких аккумуляторов являлось низкое напряжение — 2,3 В и высокая пожароопасность вследствие образования дендритов металлического лития, замыкающих электроды. Позднее [[Гуденаф, Джон|Дж. Гуденафом]] были синтезированы другие материалы для катода литиевого аккумулятора — [[Оксид лития-кобальта(III)|кобальтит лития]] Li_''x''CoO₂ (1980 год), феррофосфат лития LiFePO₄ (1996 год). Преимуществом таких аккумуляторов является более высокое напряжение — около 4 В. Современный вариант литий-ионного аккумулятора с анодом из графита и катодом из кобальтита лития изобрёл в 1991 году [[Ёсино, Акира|Акира Ёсино]]. Первый литий-ионный аккумулятор по его патенту выпустила корпорация [[Sony]] в [[1991 год]]у. В настоящее время ведутся исследования по поиску материалов на основе кремния и фосфора, обеспечивающих повышенную ёмкость интеркалирования ионов лития и по замене ионов лития [[Натрий-ионный аккумулятор|на ионы натрия]]. Другие исследования уменьшают эффект старения и повышают срок эксплуатации. Например, использование бис-имино-аценафтехинон-парафенилена (Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene, BP) позволит сохранить 95 процентов ёмкости аккумулятора даже после 1700 циклов зарядки.<ref name="sb0505">{{Cite web |lang=en |url=https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |title=Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene-Type Condensation Copolymer Binder for Ultralong Cyclable Lithium-Ion Rechargeable Batteries |first=Agman |last=Gupta |website=ACS Applied Energy Materials |date=2021-03-22 |pages=2231–2240 |publisher=pubs.acs.org |doi=doi/10.1021/acsaem.0c02742 |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210408172047/https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |url-status=live }}</ref><ref name="sb0505-2">{{Cite web |lang=ru |url=https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |title=Японские учёные придумали аккумулятор, способный проработать 5 лет почти без потери ёмкости |website=3dnews.ru |date=2021-05-05 |publisher=3dnews.ru |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505110457/https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |url-status=live }}</ref> Уиттингем, Гуденаф и Ёсино получили [[Нобелевская премия по химии|Нобелевскую премию по химии]] в [[Список лауреатов Нобелевской премии по химии#2010-е годы|2019 году]] с формулировкой «За создание литий-ионных батарей». В 1991 суммарная емкость литий-ионных аккумуляторов составляла 130 КВт·ч, а в 2021 году — 500 ГВт·ч<ref>[http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf Про запас (о развитии систем накопления энергии) . С Минаев] {{Wayback|url=http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf |date=20230616183538 }}. Квант 2023 г , 4 Номер</ref> == Типы литий-ионных аккумуляторов == В зависимости от химического состава и устройства (LMO, LCO, NCA, NMC, [[LiFePO4|LFP]], LTO,…), литий-ионные разделяются на типы, сильно различающиеся потребительскими качествами. === Литий-кобальтовые (ICR) === Эта разновидность имеет самую высокую ёмкость, но требовательны к условиям работы, имеют весьма ограниченный ресурс. Рабочий диапазон напряжений — от 3 до 4,2 В. Самая высокая удельная энергоемкость — до 250 Втч/кг, пиковый ток разряда — не более двух ёмкостей (то есть аккумулятор 2 Ач имеет разрешённый ток 4 А), длительный ток разряда — не более одной ёмкости. Температура длительного хранения аккумуляторов — −5 °C при 40-50 % заряда{{нет АИ|17|01|2024}}. Литий-кобальтовые аккумуляторы взрывоопасны и могут воспламеняться при перегреве или вследствие глубокого разряда. По этим причинам они обычно снабжаются защитной платой и имеют маркировку Protected. Напряжение разряда — не ниже 3 В. Взрывоопасны при повреждении корпуса, быстро стареют (средний срок жизни — 3-5 лет, в циклах «заряд-разряд» — не более 500). Нежелательна зарядка большим током. Крайне токсичны при воспламенении. === Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный (NMC) === {{Основная статья|Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный аккумулятор}} Аккумуляторы номинальным напряжением 3,7 вольта, диапазон от 2,6 до 4,3 вольта, плотность энергии до 200 Втч/кг, токоотдача до двух ёмкостей, ресурс при разряде до минимума более 1000 циклов, при частичном 5000 циклов и более. Взрывопожаробезопасность высокая, высокая теплостойкость<ref>{{Cite web|url=https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|title=Li NMC аккумуляторы: литий-никель-марганец-кобальт-оксидный, характеристики, новый тип лития|lang=ru-RU|first=Акум|last=Эксперт|website=Акумы.ру|date=2022-09-27|access-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115211220/https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|archive-date=2024-01-15}}</ref>. === Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный (NCA) === {{Основная статья|Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор}} Удельная плотность энергии в аккумуляторах данного типа: 200—260 ([[Ватт (единица измерения)|Вт]]•[[Час|ч]]/[[Килограмм|кг]])<ref name="Ref01">{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |title=Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор. |access-date=2020-09-27 |archive-date=2020-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023001209/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |url-status=live }}</ref>. Выдерживают до 500 циклов зарядки-разрядки. Преимуществами аккумуляторов данного типа являются высокая удельная энергоемкость, длительный срок службы и высокая удельная мощность.<ref>''Кочеров А. В., Курмакаев Д. Р., Сизов А. Ю., Туманов А. А., Федосова Л. О.'' [https://elibrary.ru/item.asp?id=35196938 Выбор типа электрохимической системы аккумулятора электромобиля LCV-сегмента] // [[Нижегородский государственный технический университет|НГТУ]], Труды НГТУ им. Р. Е. Алексеева, номер: 2(121), год: 2018, с: 156—161</ref> Они применяются в промышленности, электротранспорте, медицинской технике. === Литий-марганцевые (IMR или INR) === Более долговечны и безопасны, чем кобальтовые, допустима зарядка большим током. Рабочий диапазон напряжений — от 2,5 до 4,2 В. Удельная энергоемкость — 140—150 Втч/кг. Ресурс — порядка 5-6 лет — до 1000 циклов «заряд-разряд». Высокий ток под нагрузкой — до 5 ёмкостей. Предельная граница разряда — 2,5 В, однако возможно снижение ресурса. INR-аккумуляторы редко снабжают защитной платой, но зарядная цепь всегда имеет ограничение по напряжению. Неработоспособны ниже −10 °C. Достаточно безопасны в использовании, не взрываются и не воспламеняются. Имеют низкий саморазряд. === Литий железофосфатные аккумуляторы (LiFePO4, LiFe, LFP, IFR) === {{Основная статья|Литий-железо-фосфатный аккумулятор}} Рабочий диапазон напряжений — от 2 до 3,65 В, номинальное напряжение — 3,2 В. Удельная энергоемкость — примерно 150 Втч/кг. Ресурс — 10-20 лет, примерно 1500-3000 циклов «заряд-разряд» (до 8000 в мягких условиях). Высокий ток под нагрузкой (до 10 ёмкостей) и стабильное напряжение разряда идеальны для электромобилей, велосипедов, и подобных применений. Разряд вблизи нижней границы напряжения (2 В) может снижать ресурс. Допустима зарядка большим током с сохранением безопасности. При самых тяжёлых условиях эксплуатации не выделяют газа, не взрываются и не возгораются. === Литий-титанатные аккумуляторы (LTO) === {{Основная статья|Литий-титанатный аккумулятор}} Наивысшая долговечность и широкий температурный интервал работы. Рабочий диапазон напряжений и от 1,6 до 2,7 В, номинальное напряжение — 2,3 В. Удельная энергоёмкость — примерно 100 Втч/кг. Ресурс — более 15 000 циклов «заряд-разряд». Температурный диапазон и от −60 °C до +60 °C. Имеет очень низкое сопротивление, позволяющее использовать сверхбыстрый заряд, и низкий саморазряд, примерно 0,02 % в сутки. == Технические показатели == [[Fajl:Skizze Balancer.png|thumb|При использовании литий-ионных аккумуляторов в составе батарей без балансирующего устройства часть из них окажется переразряженной (B) при работе батареи или перезаряженной (C) либо не дозаряженной (D) до номинальной ёмкости во время зарядки батареи]] Основные показатели элементов, зависящие от химсостава, находятся в следующих пределах: * [[Электрическое напряжение|напряжение]] единичного элемента: ** максимальное: 4,2 [[Вольт (единица измерения)|В]] (или 4,35/4,40 В для высоковольтных);<ref>{{Cite web |lang=ru |url=https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |title=Li-ion 4.35V vs 4.20V сколько теряем? Тест SANYO UR18650ZTA. / Зарядки, пауэрбанки, провода и переходники / iXBT Live |date=2018-08-26 |publisher=iXBT Live |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063726/https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |url-status=live }}</ref> ** минимальное: 2,5 В (или 2,8/3,0 В для высоковольтных); * удельная [[энергоёмкость]]: 110…325 [[Киловатт-час|Вт·ч]]/[[кг]];<ref>{{Cite web|url=https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|title=Molicel Launches INR-21700-M65A and INR-21700-P60B, Pioneering Market Leading Power for E-bikes and light electric vehicles|lang=en|date=2025-06-24|publisher=Newsroom molicell|archive-url=https://web.archive.org/web/20250629213754/https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|archive-date=2025-06-29|access-date=2025-07-25|url-status=live}}</ref> * [[внутреннее сопротивление]]: 4…15 [[милли-|м]][[Ом (единица измерения)|Ом]];<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |title=Sony VTC6A и VTC6 с одинаковыми Matrix-кодами - результаты тестов |publisher=ecigtalk.ru |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063305/http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |url-status=live }}</ref> * число циклов заряд-разряд до снижения [[Ёмкостный накопитель энергии|ёмкости]] до 80 %: 600; * время быстрого заряда: 1 [[час]]; * [[саморазряд]] зависит от температуры хранения и степени заряда. При температуре 25 °C и заряде 100 % ≈1,6 % в [[месяц]]; * [[Сила тока|ток]] [[Нагрузка (значения)|нагрузки]] относительно ёмкости '''С,''' представленной в [[Ампер-час|А·ч]]: ** постоянный: до 5'''С'''; ** импульсный: до 50'''С'''; ** оптимальный: до 1'''С'''; * диапазон рабочих [[Температура|температур]]: от −20 °C до +60 °C (оптимальная +23 °C);<ref>{{Cite web |url=https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |title=Samsung INR18650-25R Specification |access-date=2020-04-01 |archive-date=2020-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030193340/https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |url-status=live }}</ref> == Защитные устройства аккумулятора == [[Fajl:Lithium Ionen Akku Überwachungselektronik.jpg|thumb|left|Контроллер заряда/разряда ([[Печатная плата|плата]] защиты) цилиндрического литий-ионного аккумулятора, конструкционно припаянный к отрицательному контакту аккумулятора и обратной фольгированной стороной выполняющий его функции. На снимке частично демонтирован и отсоединён от проводника, идущего к положительному контакту аккумулятора]] Почти всегда в корпус аккумулятора встроен [[Контроллер заряда аккумуляторов|контроллер]] (или ''{{-|PCM}}-плата'' ({{lang|en|Protection Circuit Module}})), который управляет зарядкой и защищает аккумулятор от превышения напряжения заряда, чрезмерного разряда и превышения температуры, приводящих к преждевременной деградации или разрушению. Также этот контроллер может ограничивать ток потребления, защищать от [[Короткое замыкание|короткого замыкания]]. Тем не менее, надо учитывать, что не все аккумуляторы снабжаются защитой. Производители могут не устанавливать её в целях снижения стоимости, веса, а также в устройствах, в которых встроен контроллер защиты, в аккумуляторных батареях (например, ноутбуков) используются аккумуляторы без встроенной платы защиты<ref>''Н. Бровка, О. Янченков'' [https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh {{-|Применение специализированных микропроцессоров для построения схем контроля и защиты литий-ионных и литий-полимерных аккумуляторных батарей}}] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh |date=20190828235251 }} {{-|// Журнал «Компоненты и Технологии». — № 3, 2007 г. С. 132—135. ISSN 2079-6811.}}</ref>. Литиевые аккумуляторы имеют специальные требования при подключении нескольких ячеек [[Последовательное и параллельное соединение|последовательно]]. Зарядные устройства для таких многосоставных аккумуляторов с ячейками или сами аккумуляторные [[Батарея (электротехника)|батареи]] снабжаются схемой балансировки ячеек. Смысл балансировки в том, что электрические свойства ячеек могут немного различаться, и какая-то ячейка достигнет полного заряда/разряда раньше других. При этом необходимо прекратить заряд этой ячейки, продолжая заряжать остальные, так как перезаряд литий-ионных аккумуляторов выводит их из строя. Эту функцию выполняет специальный узел — {{iw|Балансировочная плата аккумуляторов|балансир||Battery balancing}} (или ''BMS-плата'' ({{lang-en|Battery Management System}})<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE Обзор BMS контроллера заряда литий-ионных аккумуляторов 18650 3.7В] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE |date=20190916133541 }} на [[YouTube]]</ref>). Он [[шунт]]ирует заряженную ячейку так, чтобы ток заряда шёл мимо неё. Балансиры одновременно выполняют как функцию платы защиты в отношении каждого из аккумуляторов, так и батареи в целом<ref>''Сердечный Д. В., Томашевский Ю. Б.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey Управление процессом заряда многоэлементных литий-ионных аккумуляторных батарей] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey |date=20190828231910 }} / Научная статья // Журнал «Измерение. Мониторинг. Управление. Контроль». — № 3 (21), 2017 г. С. 115—123. УДК 621.314. DOI 10.21685/2307-5538-2017-3-16. ISSN 1999-5458.</ref><ref>''Сазонов И. Е., Лукьяненко М. В.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah Выравнивание заряда в литий-ионных аккумуляторных батареях] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah |date=20190828231907 }} / Научная статья // Сборник материалов IX Междунарародной научно-практической конференции, посвящённой [[День космонавтики|Дню космонавтики]]. «Актуальные проблемы авиации и космонавтики» [Электронныйресурс]. Красноярск: СибГУ им. М. Ф. Решетнева — № 9, т. 1, 2013 г. С. 204. УДК 537.22. ISSN 1999-5458.</ref>. Зарядные устройства могут поддерживать конечное напряжение заряда в диапазоне 4,15—4,25 [[Вольт (единица измерения)|В]]. {{Внешние медиафайлы |topic = Варианты Li-ion аккумуляторов с напряжением 1,5 В |font-size = |align = |width = 230px |image1 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1ylB2ajDuK1Rjy1zjq6zraFXaV.jpg Со встроенным контроллером и разъёмом микро-USB<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc |date=20190916133542 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4 |date=20190916133530 }}.</ref>] |image2 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1Fxi8h5FTMKJjSZFAq6AkJpXaV/Etinesan-3000mWh-AA-1-5-V.jpg С двойным преобразованием напряжения (при зарядке/разрядке) и требующие специального зарядного устройства<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8 |date=20190916133533 }}.</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw |title=LITHIUM AA 1 5 Volt BATTERIES - YouTube<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190916133541/https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw&gl=US&hl=en |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |title=Архивированная копия |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190829051045/https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |url-status=live }}</ref>] |image3 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB16gVkXgvGK1JjSspiq6A96FXaH/KENTLI-4-3000mWh-aa-1-5.jpg С двойным положительным контактом: 1,5 В — центральный рабочий, 3,7 В — по периферии для зарядки специальным зарядным устройством либо через переходник (желобчатый или трубчатый) зарядным устройством для Li-ion<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ |date=20190916133530 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc |date=20190916133547 }}.</ref>] }} Существуют литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы типоразмеров АА и ААА с напряжением 1,5 В. Они имеют не только схему защиты, но также встроенный электронный [[преобразователь напряжения]] ({{lang-en|DC-DC converter}}). Отличие таких аккумуляторов — стабилизированное напряжение на контактах в 1,5 В вне зависимости от ''рабочего напряжения'' самой ячейки аккумулятора и его моментальное обнуление, когда литиевая ячейка разряжается до нижнего допустимого предела и срабатывает защита от чрезмерного разряда. Такие аккумуляторы можно спутать с похожими по размерам аккумуляторами 14500 и 10440 напряжением 3,7 В, а также с незаряжаемыми одноразовыми [[Литиевый элемент питания|литиевыми элементами питания]]. Все они различаются маркировкой. Из-за высокой [[Пожароопасность|пожароопасности]] литиевых батарей предпринимаются попытки перехода на БМС с полностью открытым исходным кодом, например, проект «foxBMS».<ref>{{Cite web |url=https://foxbms.org/ |title=foxBMS.org |access-date=2023-07-26 |archive-date=2023-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726075025/https://foxbms.org/ |url-status=live }}</ref> == Устройство == [[Fajl:Li-Ion-Zelle (CoO2-Carbon, Schema)-ru.svg|thumb|Литий-ионный аккумулятор. Схема работы]] Литий-ионный аккумулятор состоит из электродов (катодного материала на алюминиевой фольге и анодного материала на медной фольге), разделённых пористым сепаратором, пропитанным электролитом. Пакет электродов помещён в герметичный корпус, катоды и аноды подсоединены к клеммам-токосъёмникам. Корпус иногда оснащают предохранительным клапаном, сбрасывающим внутреннее давление при аварийных ситуациях или нарушениях условий эксплуатации. Литий-ионные аккумуляторы различаются по типу используемого катодного материала. Переносчиком заряда в литий-ионном аккумуляторе является положительно заряженный ион лития, который имеет способность внедряться (интеркалироваться) в кристаллическую решётку других материалов (например, в графит, оксиды и соли металлов) с образованием химической связи, например: в графит с образованием LiC₆, оксиды (LiMnO₂) и соли (LiMn_RO_N) металлов. Первоначально в качестве отрицательных пластин применялся металлический [[литий]], затем — [[каменноугольный кокс]]. В дальнейшем стал применяться [[графит]]. Применение оксидов кобальта позволяет аккумуляторам работать при значительно более низких температурах, повышает количество циклов разряда/заряда одного аккумулятора. Распространение литий-железо-фосфатных аккумуляторов обусловлено их относительно низкой стоимостью. Литий-ионные аккумуляторы применяются в комплекте с системой контроля и управления — СКУ или BMS (battery management system), — и специальным устройством заряда/разряда. В настоящее время в массовом производстве литий-ионных аккумуляторов используются три класса катодных материалов: * [[Кобальтит лития|кобальтат лития]] LiCoO₂ и твёрдые растворы на основе изоструктурного ему никелата лития * литий-марганцевая шпинель LiMn₂O₄ * литий-феррофосфат LiFePO₄. Электрохимические схемы литий-ионных аккумуляторов: * литий-кобальтовые LiCoO₂ + 6C → Li_1-xCoO₂ + LiC₆ * литий-ферро-фосфатные LiFePO₄ + 6C → Li_1-xFePO₄ + LiC₆ Благодаря низкому саморазряду и большому количеству циклов заряда/разряда, Li-ion-аккумуляторы наиболее предпочтительны для применения в альтернативной энергетике. При этом, помимо системы СКУ они укомплектовываются [[Инвертор (электротехника)|инверторами]] (преобразователи напряжения). == Преимущества == * Низкий саморазряд. * Высокая токоотдача. * Большое число циклов заряд-разряд. * Не требуют обслуживания. == Недостатки == Широко применяемые литий-ионные аккумуляторы при перезаряде, несоблюдении условий заряда или при механическом повреждении часто бывают чрезвычайно огнеопасными. * Огнеопасны * Теряют работоспособность при переразряде * Теряют ёмкость на холоде * Быстро деградируют от повышенных температур и представляют повышенную пожароопасность в жару === Экологические проблемы === Добыча лития, основного элемента для аккумуляторов, вызывает серьезные экологические проблемы, так как получение одной тонны лития требует 2 млн литров воды, что приводит к загрязнению почвы и разрушению биосистем. Для производства литий-ионных аккумуляторов электромобилей требуется на 50 % больше воды, чем на производство двигателей внутреннего сгорания. [[Кобальт]], еще один необходимый элемент, является опасным токсическим веществом в различных соединениях, что делает сложнее и дороже как производство аккумуляторов, так и их утилизацию. Утилизация аккумуляторов, содержащих платину, литий и другие элементы, может нанести ущерб окружающей среде. Имеющиеся технологии их переработки слишком энергоемки и дают низкокачественное сырье<ref>[https://roscongress.org/news/litij-ionnaja-lihoradka-rynok-akkumuljatorov-na-poroge-revoljutsii/ Литий-ионная лихорадка: рынок аккумуляторов на пороге революции]</ref>. === Взрывоопасность === [[Fajl:Lithium-ion batteries (form factor ENEL10, Li-42B, NP-45).jpg|thumb|Вздувшийся литий-ионный аккумулятор в плоском алюминиевом корпусе типоразмера ENEL10 (Li-42B, NP-45). Бумажная этикетка снята]] [[Fajl:Felix-car-batteries-full.jpg|thumb|Литий-ионная аккумуляторная [[Батарея (электротехника)|батарея]] [[Гибридный автомобиль|гибридного автомобиля]]]] Аккумуляторы Li-ion первого поколения были подвержены взрывному эффекту. Это объяснялось тем, что в них использовался анод из металлического лития, на котором в процессе многократных циклов зарядки/разрядки возникали пространственные образования ([[Дендрит (кристалл)|дендриты]]), приводящие к замыканию электродов и, как следствие, возгоранию или взрыву. Этот недостаток удалось окончательно устранить заменой материала анода на графит. Подобные процессы происходили и на катодах литий-ионных аккумуляторов на основе оксида кобальта при нарушении условий эксплуатации (перезарядке). Литий-ферро-фосфатные аккумуляторы полностью лишены этих недостатков. Литиевые аккумуляторы изредка проявляют склонность к взрывному самовозгоранию.<ref>{{Cite web |url=http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |title=Возгорания на Dreamliner связаны с аккумуляторами |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075120/http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://4pda.to/2016/09/02/321656/ |title=Samsung отзывает Galaxy Note 7 из-за возможности возгорания |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104023424/http://4pda.ru/2016/09/02/321656/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |title=Находившийся за рулем Tesla бывший агент ФБР погиб в ДТП |lang=ru |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033609/https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |url-status=live }}</ref> Интенсивность горения даже от миниатюрных аккумуляторов такова, что может приводить к тяжким последствиям.<ref>{{Cite web |url=http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |title=Should You Be Worried About Your E-Cigarette Exploding? |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161115084937/http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |url-status=live }}</ref> Авиакомпании и международные организации принимают меры к ограничению перевозок литиевых аккумуляторов и устройств с ними на авиатранспорте.<ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |title=Лайнер экстренно сел из-за загоревшегося планшета Samsung |lang=ru |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075652/https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |title=Lithium Batteries as Cargo in 2016 Update III |access-date=2016-07-03 |archive-date=2016-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160910064520/http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |url-status=live }}</ref> Самовозгорание литиевого аккумулятора очень плохо поддаётся тушению традиционными средствами. В процессе термического разгона неисправного или повреждённого аккумулятора происходит не только выделение запасённой электрической энергии, но и ряд химических реакций, выделяющих вещества для поддержания горения, горючие газы от электролита<ref>{{cite doi|10.1149/1.3515880}}</ref>, а также, в случае не LiFePO4-электродов<ref>{{cite doi|10.1016/j.jpowsour.2012.05.018}}</ref>, выделяется кислород. Потому вспыхнувший аккумулятор способен гореть без доступа воздуха и для его тушения непригодны средства изоляции от атмосферного кислорода. Целью тушения может быть лишь снижение температуры аккумулятора и предотвращение распространения пламени<ref>{{Cite web |url=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |title=Литий-ионные (li-ion) аккумуляторы<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2016-10-31 |archive-date=2016-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161101035217/http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |title=Гореть, а не тлеть! Что на самом деле случилось с электроседаном Tesla Motors? |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161103024604/http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |title=Аспекты безопасности литий-ионных аккумуляторов |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033033/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |url-status=live }}</ref>. === Эффект памяти === Традиционно считалось, что, в отличие от [[Ni-Cd]]- и [[Ni-MH]]-аккумуляторов, Li-Ion-аккумуляторы полностью избавлены от [[Эффект памяти аккумулятора|эффекта памяти]]. По результатам исследований учёных Института Пауля Шерера (Швейцария) в 2013 году этот эффект всё-таки был обнаружен, но оказался ничтожен.<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |title=Paul Scherrer Institut (PSI) :: Memory effect now also found in lithium-ion batteries |archive-url=https://www.webcitation.org/6GWseiW22?url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |archive-date=2013-05-11 |access-date=2013-05-02 |url-status=live}}</ref> Причиной его является то, что основой работы батареи являются процессы высвобождения и обратного захвата ионов лития, динамика которых ухудшается в случае неполной зарядки{{нет АИ|18|04|2026}}. Во время зарядки ионы лития один за другим покидают частицы литий-феррофосфата, размер которых составляет десятки микрометров. Катодный материал начинает разделяться на частицы с разным содержанием лития. Зарядка батареи происходит на фоне возрастания электрохимического потенциала. В определённый момент он достигает предельного значения. Это приводит к ускорению высвобождения оставшихся ионов лития из катодного материала, но они уже не меняют суммарного напряжения батареи. Если батарея не будет полностью заряжена, то на катоде останется некоторое число частиц, близких к пограничному состоянию. Они практически достигли барьера высвобождения ионов лития, но не успели его преодолеть. При разряде свободные ионы лития стремятся вернуться на место и рекомбинировать с ионами феррофосфата. Однако на поверхности катода их также встречают частицы в пограничном состоянии, уже содержащие литий. Обратный захват затрудняется, и нарушается микроструктура электрода. В настоящее время просматриваются два пути решения проблемы: внесение изменений в алгоритмы работы системы управления батареями и разработка катодов с увеличенной площадью поверхности. === Требования к режимам заряда/разряда === Глубокий разряд полностью выводит из строя литий-ионный аккумулятор. Также на жизненный цикл аккумуляторов влияет глубина его разряда перед очередной зарядкой<!-- но ведь выше указано, что у него практически нет эффекта памяти? --> и зарядка токами выше установленных производителем. Из-за низкого внутреннего сопротивления аккумулятора зарядный ток сильно зависит от напряжения на его клеммах во время зарядки. Ток зарядки зависит от разницы напряжений между аккумулятором и зарядным устройством и от сопротивления как самого аккумулятора, так и подводимых к нему проводов. Увеличение напряжения зарядки на 4 % может приводить к увеличению тока зарядки в 10 раз, что отрицательно сказывается на аккумуляторе, при недостаточном отводе тепла он перегревается и деградирует. В результате, если напряжение на аккумуляторе превысить всего на 4 %, он будет вдвое быстрее терять ёмкость от цикла к циклу<ref>{{публикация |1=статья |автор=Мельничук |автор имя=О. В. |автор2=Фетисов |автор2 имя=В. С. |заглавие=Особенности заряда и разряда литиевых аккумуляторных батарей и современные технические средства управления этими процессами |тип=журн |издание=Электротехнические и информационные комплексы и системы |issn=1999-5458 |год=2016 |номер=2 |том=12 |страницы=41–48 |удк=621.355.9 |ссылка=https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami |архив дата=2019-08-28 |архив=https://web.archive.org/web/20190828231845/https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami }}</ref>. === Старение === Литиевые аккумуляторы стареют, даже если не используются. Соответственно, нет смысла покупать аккумулятор «про запас» или чрезмерно увлекаться «экономией» его ресурса. Оптимальные условия хранения Li-ion-аккумуляторов достигаются при 40-процентном заряде от ёмкости аккумулятора и температуре 0…10 [[Градус Цельсия|°C]]<ref name="htplbb">{{публикация |1=статья |автор=Дмитрий |заглавие=5 практических советов по эксплуатации литий-ионных аккумуляторов |издание=Блог компании Mugen Power Batteries |год=2013 |месяц=02 |день=06 |ссылка=https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ |архив дата=2016-12-22 |архив=https://web.archive.org/web/20161222073941/https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ }}</ref>. {| class="standard" !Температура, ⁰C !С 40%-м зарядом, % за год !Со 100%-м зарядом, % за год |- |0 |2 |6 |- |25 |4 |20 |- |40 |15 |35 |- |60 |25 |60 (40 % за ''три месяца'') |} === Снижение ёмкости при низких температурах === Как и в других типах аккумуляторов, разрядка в условиях низких температур приводит к снижению отдаваемой энергии, в особенности при температурах ниже 0 ⁰C. Так, снижение запаса отдаваемой энергии при понижении температуры от +20 ⁰C до +4 ⁰C приводит к уменьшению отдаваемой энергии на ~5-7 %, дальнейшее понижение температуры разрядки ниже 0 ⁰C приводит к потере отдаваемой энергии на десятки процентов. Разряд аккумулятора при температуре, не ниже указанной производителем аккумуляторов, не приводит к их деградации (преждевременному исчерпанию ресурса). Как и для других типов аккумуляторов, одним из вариантов решения проблемы являются [[Аккумулятор с внутренним электроподогревом|аккумуляторы с внутренним подогревом]]<ref>{{публикация |1=статья |автор=Комов С. |соавторы=Сергей Комов |заглавие=Созданы литий-ионные аккумуляторы с подогревом |издание=Новый взгляд |год=2016 |месяц=01 |день=22 |ссылка=http://newvz.ru/info/68833.html |архив дата=2016-02-17 |архив=https://web.archive.org/web/20160217030453/http://newvz.ru/info/68833.html }}</ref>. == Производители == Производство литий-ионных аккумуляторов в мире в основном сосредоточено в [[Китай|Китае]], [[Южная Корея|Южной Корее]] и [[Япония|Японии]]. Крупнейшими их производителями являются [[CATL]], [[LG Chem]], [[Samsung SDI]] и [[Panasonic]]<ref>[https://1economic.ru/lib/119994 Аналитический обзор рынка производителей литий-ионных аккумуляторов]</ref>. В [[Россия|России]] есть несколько компаний, производящих литий-ионные аккумуляторы, но работают они на импортном сырье, в основном китайском<ref>[https://www.techinsider.ru/technologies/1601067-akkumulyatornaya-nezavisimost-kak-v-rossii-razvivaetsya-proizvodstvo-litiy-ionnyh-nakopiteley-energii/ Аккумуляторная независимость: как в России развивается производство литий-ионных накопителей энергии]</ref>. == См. также == * [[Типоразмеры гальванических элементов#Элементы номинальным напряжением 3—3,7 В|Типоразмеры цилиндрических литий-ионных аккумуляторов]] * [[Литий-полимерный аккумулятор]] * [[Литий-железо-фосфатный аккумулятор]] * [[Литий-титанатный аккумулятор]] * [[Нанопроводниковый аккумулятор]] * [[Зарядное устройство]] * [[Никель-металл-гидридный аккумулятор|Никель-металл-гидридный аккумулятор (NiMH)]] * [[Никель-кадмиевый аккумулятор|Никель-кадмиевый аккумулятор (NiCd)]] * [[Батарея (электротехника)|Батарея]] * [[Элемент AA]] * [[Элемент AAA]] * [[Эффект памяти аккумулятора]] * [[Натрий-ионный аккумулятор]] * [[Система накопления электрической энергии|Системы накопления электрической энергии]] == Примечания == {{Примечания}} == Литература == * {{публикация|книга |автор=Хрусталёв |автор имя=Д. А. |заглавие=Аккумуляторы |место=М. |издательство=Изумруд |год=2003 |ref=Хрусталёв }} * {{публикация|статья |автор=Филипповский Ю. |соавторы=Юрий Филипповский |заглавие=Мобильное питание |подзаголовок=Ч. 2 |издание=Компьютерра-онлайн |год=2009 |месяц=05 |день=26 |ссылка= https://old.computerra.ru/terralab/platform/428707/ |архив= https://web.archive.org/web/20090529231525/http://www.computerra.ru/terralab/platform/428707 |архив дата= 2009-05-29 |ref=Филипповский }} * {{публикация|книга |автор=Скундин |автор имя=А. М. |автор2=Брылев |автор2 имя=О. А. |заглавие=Наноматериалы в современных химических источниках тока |подзаголовок=методическая разработка к программам повышения квалификации |ответственный=Фак-т наук о материалах МГУ |место=М. |издательство=[[МГУ]] |год=2011 |страниц=56 |ссылка=http://www.nanometer.ru/2009/10/27/12565955237306/PROP_FILE_files_1/hit1.pdf |ref=Скундин и Брылев }} * {{публикация|статья|язык=en |авторScrosati |автор имя=Bruno |автор2=Garche |автор2 имя=Jürgen |заглавие=Lithium batteries |подзаголовок=Status, prospects and future |издание=Journal of Power Sources |issn=0378-7753 |год=2010 |месяц=05 |volume=195 |issue=9 |pages=2419—2430 |doi=10.1016/j.jpowsour.2009.11.048 |ref=Scrosati & Garche }} * {{публикация|статья|язык=en |автор имя=Tsuyoshi |автор=Sasaki |автор2 имя=Yoshio |автор2=Ukyo |автор3 имя=Petr |автор3=Novák |заглавие=Memory effect in a lithium-ion battery |тип=журн |издание=Nature Materials |год=2013 |volume=12 |pages=569–575 |ссылка=http://www.nature.com/nmat/journal/v12/n6/full/nmat3623.html |doi=10.1038/nmat3623 |ref=Sasaki et al. }} == Ссылки == * {{публикация|статья |автор=Васильев В. |соавторы=Владимир Васильев |заглавие=Литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы |издание=iXBT |год=2001 |месяц=11 |день=26 |ссылка=http://www.ixbt.com/mobile/review/lipol.shtml |ref=Васильев }} * {{публикация|статья |заглавие=Литий-ионные (Li-ion) аккумуляторы |издание=Аккумуляторы, батарейки и другие источники питания |ссылка=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php }} {{Гальванические элементы}} [[Категория:Литиевые аккумуляторы]] [[Категория:Появились в 1991 году]] [[Категория:Изобретения Японии]] [[Категория:Ионы]] == Vněšnje linky == == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Nikola Tesla]] [[Kategorija:Elektromagnetizm]] <gallery> Margay tiger cat (side profile).jpg|Kot imenom {{-|Tigriño}}, prědstavitelj vida {{-|Leopardus tilcayo}}, v rezervaciji {{-|La Senda Verde|Сенда-Верде}} v 2026 Leopardus tilcayo (5x3 cropped).jpg| </gallery> == Čitati dalje == == Izvor == {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Zvěri]] [[Kategorija:Kotovi]] == Vněšnje linky == {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} {{Pravopis}} {{Poslanje | type = informative | file = EU-LABEL AI black transparent.svg | title = UI prěvod | description = Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov i zato potrěbuje prověrku pravopisa. Medžuslovjanska Vikipedija ne imaje ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byti dobra i odpovědati standardam. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati nužne izpravjenja do '''{{{izpraviti do}}}''' i oddaliti tuty šablon. ''Hvala za spolurabotu!'' | comment = ''Data i čas vključenja poslanja: {{{data}}}.'' }}<includeonly>{{#if:{{{nocat|}}}||[[Kategorija:Poddržka:Članky, prěvedene s pomočju UI]][[Kategorija:Šablon:Poslanja]]}}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> {{Citatny blok |border = 2px |align = center |bgcolor = Cornsilk |title = |halign = left |quote = Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{skryto odsud}} {{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}} {{skryto dotud}} |salign = right |author = |source = Originalny tekst (angl.) }} Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{Collapse|1={{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}}|2=Originalny tekst (angl.)|padding=20px}} Tekst članka.{{sfn |''Popular Magazine''|1996|p=29}}<ref>{{cite magazine | magazine = Popular Magazine | title = An Article by an Anonymous Author | date = 1996 | ref = {{sfnref|Popular Magazine|1996}} }}</ref> Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> <references group="lower-alpha"/> {{Iztočniky}} </div> {{Pravopis prověrjeny}} s740s7oedwsxocll08i3wmfldfwp4qd 48755 48754 2026-10-15T11:25:28Z Ilja isv 10 48755 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{Wikidata Infobox}} {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}} <code><nowiki>{{UI prěvod|data={{subst:#timel: d xg Y H:i||isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}|izpraviti do = {{subst:#timel: d xg Y H:i| +2 months|isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}}}}</nowiki></code> {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Литий-ионный аккумулятор цилиндрический, типоразмера 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Литий-ионный аккумулятор сотового телефона Siemens, призматический]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nozkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh bateriah vozov, v [[Sistema akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[Laptop]]y i dr. В 2019 году]] [[Уиттингем, Стэнли|Уиттингем]], [[Гуденаф, Джон|Гуденаф]] и [[Ёсино, Акира|Ёсино]] получили [[Нобелевская премия по химии|Нобелевскую премию по химии]] с формулировкой «За развитие литий-ионных аккумуляторов». == История == {{Citatny blok|{{Cite magazine |url=https://www.nkj.ru/archive/articles/37454/ |author=Татьяна Кулова |title=Аккумуляторы, изменившие жизнь |year=2019 |lang=ru |magazine=[[Наука и жизнь]] |issue=12 |pages=2—7}}}} Впервые принципиальная возможность создания литиевых аккумуляторов на основе способности [[дисульфид титана|дисульфида титана]] или [[дисульфид молибдена|дисульфида молибдена]] включать в себя ионы лития при разряде аккумулятора и экстрагировать их при зарядке была показана в 1970 году [[Уиттингем, Стэнли|Майклом Стэнли Уиттингемом]]. Существенным недостатком таких аккумуляторов являлось низкое напряжение — 2,3 В и высокая пожароопасность вследствие образования дендритов металлического лития, замыкающих электроды. Позднее [[Гуденаф, Джон|Дж. Гуденафом]] были синтезированы другие материалы для катода литиевого аккумулятора — [[Оксид лития-кобальта(III)|кобальтит лития]] Li_''x''CoO₂ (1980 год), феррофосфат лития LiFePO₄ (1996 год). Преимуществом таких аккумуляторов является более высокое напряжение — около 4 В. Современный вариант литий-ионного аккумулятора с анодом из графита и катодом из кобальтита лития изобрёл в 1991 году [[Ёсино, Акира|Акира Ёсино]]. Первый литий-ионный аккумулятор по его патенту выпустила корпорация [[Sony]] в [[1991 год]]у. В настоящее время ведутся исследования по поиску материалов на основе кремния и фосфора, обеспечивающих повышенную ёмкость интеркалирования ионов лития и по замене ионов лития [[Натрий-ионный аккумулятор|на ионы натрия]]. Другие исследования уменьшают эффект старения и повышают срок эксплуатации. Например, использование бис-имино-аценафтехинон-парафенилена (Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene, BP) позволит сохранить 95 процентов ёмкости аккумулятора даже после 1700 циклов зарядки.<ref name="sb0505">{{Cite web |lang=en |url=https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |title=Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene-Type Condensation Copolymer Binder for Ultralong Cyclable Lithium-Ion Rechargeable Batteries |first=Agman |last=Gupta |website=ACS Applied Energy Materials |date=2021-03-22 |pages=2231–2240 |publisher=pubs.acs.org |doi=doi/10.1021/acsaem.0c02742 |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210408172047/https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |url-status=live }}</ref><ref name="sb0505-2">{{Cite web |lang=ru |url=https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |title=Японские учёные придумали аккумулятор, способный проработать 5 лет почти без потери ёмкости |website=3dnews.ru |date=2021-05-05 |publisher=3dnews.ru |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505110457/https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |url-status=live }}</ref> Уиттингем, Гуденаф и Ёсино получили [[Нобелевская премия по химии|Нобелевскую премию по химии]] в [[Список лауреатов Нобелевской премии по химии#2010-е годы|2019 году]] с формулировкой «За создание литий-ионных батарей». В 1991 суммарная емкость литий-ионных аккумуляторов составляла 130 КВт·ч, а в 2021 году — 500 ГВт·ч<ref>[http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf Про запас (о развитии систем накопления энергии) . С Минаев] {{Wayback|url=http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf |date=20230616183538 }}. Квант 2023 г , 4 Номер</ref> == Типы литий-ионных аккумуляторов == В зависимости от химического состава и устройства (LMO, LCO, NCA, NMC, [[LiFePO4|LFP]], LTO,…), литий-ионные разделяются на типы, сильно различающиеся потребительскими качествами. === Литий-кобальтовые (ICR) === Эта разновидность имеет самую высокую ёмкость, но требовательны к условиям работы, имеют весьма ограниченный ресурс. Рабочий диапазон напряжений — от 3 до 4,2 В. Самая высокая удельная энергоемкость — до 250 Втч/кг, пиковый ток разряда — не более двух ёмкостей (то есть аккумулятор 2 Ач имеет разрешённый ток 4 А), длительный ток разряда — не более одной ёмкости. Температура длительного хранения аккумуляторов — −5 °C при 40-50 % заряда{{нет АИ|17|01|2024}}. Литий-кобальтовые аккумуляторы взрывоопасны и могут воспламеняться при перегреве или вследствие глубокого разряда. По этим причинам они обычно снабжаются защитной платой и имеют маркировку Protected. Напряжение разряда — не ниже 3 В. Взрывоопасны при повреждении корпуса, быстро стареют (средний срок жизни — 3-5 лет, в циклах «заряд-разряд» — не более 500). Нежелательна зарядка большим током. Крайне токсичны при воспламенении. === Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный (NMC) === {{Основная статья|Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный аккумулятор}} Аккумуляторы номинальным напряжением 3,7 вольта, диапазон от 2,6 до 4,3 вольта, плотность энергии до 200 Втч/кг, токоотдача до двух ёмкостей, ресурс при разряде до минимума более 1000 циклов, при частичном 5000 циклов и более. Взрывопожаробезопасность высокая, высокая теплостойкость<ref>{{Cite web|url=https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|title=Li NMC аккумуляторы: литий-никель-марганец-кобальт-оксидный, характеристики, новый тип лития|lang=ru-RU|first=Акум|last=Эксперт|website=Акумы.ру|date=2022-09-27|access-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115211220/https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|archive-date=2024-01-15}}</ref>. === Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный (NCA) === {{Основная статья|Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор}} Удельная плотность энергии в аккумуляторах данного типа: 200—260 ([[Ватт (единица измерения)|Вт]]•[[Час|ч]]/[[Килограмм|кг]])<ref name="Ref01">{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |title=Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор. |access-date=2020-09-27 |archive-date=2020-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023001209/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |url-status=live }}</ref>. Выдерживают до 500 циклов зарядки-разрядки. Преимуществами аккумуляторов данного типа являются высокая удельная энергоемкость, длительный срок службы и высокая удельная мощность.<ref>''Кочеров А. В., Курмакаев Д. Р., Сизов А. Ю., Туманов А. А., Федосова Л. О.'' [https://elibrary.ru/item.asp?id=35196938 Выбор типа электрохимической системы аккумулятора электромобиля LCV-сегмента] // [[Нижегородский государственный технический университет|НГТУ]], Труды НГТУ им. Р. Е. Алексеева, номер: 2(121), год: 2018, с: 156—161</ref> Они применяются в промышленности, электротранспорте, медицинской технике. === Литий-марганцевые (IMR или INR) === Более долговечны и безопасны, чем кобальтовые, допустима зарядка большим током. Рабочий диапазон напряжений — от 2,5 до 4,2 В. Удельная энергоемкость — 140—150 Втч/кг. Ресурс — порядка 5-6 лет — до 1000 циклов «заряд-разряд». Высокий ток под нагрузкой — до 5 ёмкостей. Предельная граница разряда — 2,5 В, однако возможно снижение ресурса. INR-аккумуляторы редко снабжают защитной платой, но зарядная цепь всегда имеет ограничение по напряжению. Неработоспособны ниже −10 °C. Достаточно безопасны в использовании, не взрываются и не воспламеняются. Имеют низкий саморазряд. === Литий железофосфатные аккумуляторы (LiFePO4, LiFe, LFP, IFR) === {{Основная статья|Литий-железо-фосфатный аккумулятор}} Рабочий диапазон напряжений — от 2 до 3,65 В, номинальное напряжение — 3,2 В. Удельная энергоемкость — примерно 150 Втч/кг. Ресурс — 10-20 лет, примерно 1500-3000 циклов «заряд-разряд» (до 8000 в мягких условиях). Высокий ток под нагрузкой (до 10 ёмкостей) и стабильное напряжение разряда идеальны для электромобилей, велосипедов, и подобных применений. Разряд вблизи нижней границы напряжения (2 В) может снижать ресурс. Допустима зарядка большим током с сохранением безопасности. При самых тяжёлых условиях эксплуатации не выделяют газа, не взрываются и не возгораются. === Литий-титанатные аккумуляторы (LTO) === {{Основная статья|Литий-титанатный аккумулятор}} Наивысшая долговечность и широкий температурный интервал работы. Рабочий диапазон напряжений и от 1,6 до 2,7 В, номинальное напряжение — 2,3 В. Удельная энергоёмкость — примерно 100 Втч/кг. Ресурс — более 15 000 циклов «заряд-разряд». Температурный диапазон и от −60 °C до +60 °C. Имеет очень низкое сопротивление, позволяющее использовать сверхбыстрый заряд, и низкий саморазряд, примерно 0,02 % в сутки. == Технические показатели == [[Fajl:Skizze Balancer.png|thumb|При использовании литий-ионных аккумуляторов в составе батарей без балансирующего устройства часть из них окажется переразряженной (B) при работе батареи или перезаряженной (C) либо не дозаряженной (D) до номинальной ёмкости во время зарядки батареи]] Основные показатели элементов, зависящие от химсостава, находятся в следующих пределах: * [[Электрическое напряжение|напряжение]] единичного элемента: ** максимальное: 4,2 [[Вольт (единица измерения)|В]] (или 4,35/4,40 В для высоковольтных);<ref>{{Cite web |lang=ru |url=https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |title=Li-ion 4.35V vs 4.20V сколько теряем? Тест SANYO UR18650ZTA. / Зарядки, пауэрбанки, провода и переходники / iXBT Live |date=2018-08-26 |publisher=iXBT Live |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063726/https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |url-status=live }}</ref> ** минимальное: 2,5 В (или 2,8/3,0 В для высоковольтных); * удельная [[энергоёмкость]]: 110…325 [[Киловатт-час|Вт·ч]]/[[кг]];<ref>{{Cite web|url=https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|title=Molicel Launches INR-21700-M65A and INR-21700-P60B, Pioneering Market Leading Power for E-bikes and light electric vehicles|lang=en|date=2025-06-24|publisher=Newsroom molicell|archive-url=https://web.archive.org/web/20250629213754/https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|archive-date=2025-06-29|access-date=2025-07-25|url-status=live}}</ref> * [[внутреннее сопротивление]]: 4…15 [[милли-|м]][[Ом (единица измерения)|Ом]];<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |title=Sony VTC6A и VTC6 с одинаковыми Matrix-кодами - результаты тестов |publisher=ecigtalk.ru |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063305/http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |url-status=live }}</ref> * число циклов заряд-разряд до снижения [[Ёмкостный накопитель энергии|ёмкости]] до 80 %: 600; * время быстрого заряда: 1 [[час]]; * [[саморазряд]] зависит от температуры хранения и степени заряда. При температуре 25 °C и заряде 100 % ≈1,6 % в [[месяц]]; * [[Сила тока|ток]] [[Нагрузка (значения)|нагрузки]] относительно ёмкости '''С,''' представленной в [[Ампер-час|А·ч]]: ** постоянный: до 5'''С'''; ** импульсный: до 50'''С'''; ** оптимальный: до 1'''С'''; * диапазон рабочих [[Температура|температур]]: от −20 °C до +60 °C (оптимальная +23 °C);<ref>{{Cite web |url=https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |title=Samsung INR18650-25R Specification |access-date=2020-04-01 |archive-date=2020-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030193340/https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |url-status=live }}</ref> == Защитные устройства аккумулятора == [[Fajl:Lithium Ionen Akku Überwachungselektronik.jpg|thumb|left|Контроллер заряда/разряда ([[Печатная плата|плата]] защиты) цилиндрического литий-ионного аккумулятора, конструкционно припаянный к отрицательному контакту аккумулятора и обратной фольгированной стороной выполняющий его функции. На снимке частично демонтирован и отсоединён от проводника, идущего к положительному контакту аккумулятора]] Почти всегда в корпус аккумулятора встроен [[Контроллер заряда аккумуляторов|контроллер]] (или ''{{-|PCM}}-плата'' ({{lang|en|Protection Circuit Module}})), который управляет зарядкой и защищает аккумулятор от превышения напряжения заряда, чрезмерного разряда и превышения температуры, приводящих к преждевременной деградации или разрушению. Также этот контроллер может ограничивать ток потребления, защищать от [[Короткое замыкание|короткого замыкания]]. Тем не менее, надо учитывать, что не все аккумуляторы снабжаются защитой. Производители могут не устанавливать её в целях снижения стоимости, веса, а также в устройствах, в которых встроен контроллер защиты, в аккумуляторных батареях (например, ноутбуков) используются аккумуляторы без встроенной платы защиты<ref>''Н. Бровка, О. Янченков'' [https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh {{-|Применение специализированных микропроцессоров для построения схем контроля и защиты литий-ионных и литий-полимерных аккумуляторных батарей}}] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh |date=20190828235251 }} {{-|// Журнал «Компоненты и Технологии». — № 3, 2007 г. С. 132—135. ISSN 2079-6811.}}</ref>. Литиевые аккумуляторы имеют специальные требования при подключении нескольких ячеек [[Последовательное и параллельное соединение|последовательно]]. Зарядные устройства для таких многосоставных аккумуляторов с ячейками или сами аккумуляторные [[Батарея (электротехника)|батареи]] снабжаются схемой балансировки ячеек. Смысл балансировки в том, что электрические свойства ячеек могут немного различаться, и какая-то ячейка достигнет полного заряда/разряда раньше других. При этом необходимо прекратить заряд этой ячейки, продолжая заряжать остальные, так как перезаряд литий-ионных аккумуляторов выводит их из строя. Эту функцию выполняет специальный узел — {{iw|Балансировочная плата аккумуляторов|балансир||Battery balancing}} (или ''BMS-плата'' ({{lang-en|Battery Management System}})<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE Обзор BMS контроллера заряда литий-ионных аккумуляторов 18650 3.7В] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE |date=20190916133541 }} на [[YouTube]]</ref>). Он [[шунт]]ирует заряженную ячейку так, чтобы ток заряда шёл мимо неё. Балансиры одновременно выполняют как функцию платы защиты в отношении каждого из аккумуляторов, так и батареи в целом<ref>''Сердечный Д. В., Томашевский Ю. Б.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey Управление процессом заряда многоэлементных литий-ионных аккумуляторных батарей] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey |date=20190828231910 }} / Научная статья // Журнал «Измерение. Мониторинг. Управление. Контроль». — № 3 (21), 2017 г. С. 115—123. УДК 621.314. DOI 10.21685/2307-5538-2017-3-16. ISSN 1999-5458.</ref><ref>''Сазонов И. Е., Лукьяненко М. В.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah Выравнивание заряда в литий-ионных аккумуляторных батареях] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah |date=20190828231907 }} / Научная статья // Сборник материалов IX Междунарародной научно-практической конференции, посвящённой [[День космонавтики|Дню космонавтики]]. «Актуальные проблемы авиации и космонавтики» [Электронныйресурс]. Красноярск: СибГУ им. М. Ф. Решетнева — № 9, т. 1, 2013 г. С. 204. УДК 537.22. ISSN 1999-5458.</ref>. Зарядные устройства могут поддерживать конечное напряжение заряда в диапазоне 4,15—4,25 [[Вольт (единица измерения)|В]]. {{Внешние медиафайлы |topic = Варианты Li-ion аккумуляторов с напряжением 1,5 В |font-size = |align = |width = 230px |image1 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1ylB2ajDuK1Rjy1zjq6zraFXaV.jpg Со встроенным контроллером и разъёмом микро-USB<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc |date=20190916133542 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4 |date=20190916133530 }}.</ref>] |image2 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1Fxi8h5FTMKJjSZFAq6AkJpXaV/Etinesan-3000mWh-AA-1-5-V.jpg С двойным преобразованием напряжения (при зарядке/разрядке) и требующие специального зарядного устройства<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8 |date=20190916133533 }}.</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw |title=LITHIUM AA 1 5 Volt BATTERIES - YouTube<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190916133541/https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw&gl=US&hl=en |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |title=Архивированная копия |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190829051045/https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |url-status=live }}</ref>] |image3 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB16gVkXgvGK1JjSspiq6A96FXaH/KENTLI-4-3000mWh-aa-1-5.jpg С двойным положительным контактом: 1,5 В — центральный рабочий, 3,7 В — по периферии для зарядки специальным зарядным устройством либо через переходник (желобчатый или трубчатый) зарядным устройством для Li-ion<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ |date=20190916133530 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc |date=20190916133547 }}.</ref>] }} Существуют литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы типоразмеров АА и ААА с напряжением 1,5 В. Они имеют не только схему защиты, но также встроенный электронный [[преобразователь напряжения]] ({{lang-en|DC-DC converter}}). Отличие таких аккумуляторов — стабилизированное напряжение на контактах в 1,5 В вне зависимости от ''рабочего напряжения'' самой ячейки аккумулятора и его моментальное обнуление, когда литиевая ячейка разряжается до нижнего допустимого предела и срабатывает защита от чрезмерного разряда. Такие аккумуляторы можно спутать с похожими по размерам аккумуляторами 14500 и 10440 напряжением 3,7 В, а также с незаряжаемыми одноразовыми [[Литиевый элемент питания|литиевыми элементами питания]]. Все они различаются маркировкой. Из-за высокой [[Пожароопасность|пожароопасности]] литиевых батарей предпринимаются попытки перехода на БМС с полностью открытым исходным кодом, например, проект «foxBMS».<ref>{{Cite web |url=https://foxbms.org/ |title=foxBMS.org |access-date=2023-07-26 |archive-date=2023-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726075025/https://foxbms.org/ |url-status=live }}</ref> == Устройство == [[Fajl:Li-Ion-Zelle (CoO2-Carbon, Schema)-ru.svg|thumb|Литий-ионный аккумулятор. Схема работы]] Литий-ионный аккумулятор состоит из электродов (катодного материала на алюминиевой фольге и анодного материала на медной фольге), разделённых пористым сепаратором, пропитанным электролитом. Пакет электродов помещён в герметичный корпус, катоды и аноды подсоединены к клеммам-токосъёмникам. Корпус иногда оснащают предохранительным клапаном, сбрасывающим внутреннее давление при аварийных ситуациях или нарушениях условий эксплуатации. Литий-ионные аккумуляторы различаются по типу используемого катодного материала. Переносчиком заряда в литий-ионном аккумуляторе является положительно заряженный ион лития, который имеет способность внедряться (интеркалироваться) в кристаллическую решётку других материалов (например, в графит, оксиды и соли металлов) с образованием химической связи, например: в графит с образованием LiC₆, оксиды (LiMnO₂) и соли (LiMn_RO_N) металлов. Первоначально в качестве отрицательных пластин применялся металлический [[литий]], затем — [[каменноугольный кокс]]. В дальнейшем стал применяться [[графит]]. Применение оксидов кобальта позволяет аккумуляторам работать при значительно более низких температурах, повышает количество циклов разряда/заряда одного аккумулятора. Распространение литий-железо-фосфатных аккумуляторов обусловлено их относительно низкой стоимостью. Литий-ионные аккумуляторы применяются в комплекте с системой контроля и управления — СКУ или BMS (battery management system), — и специальным устройством заряда/разряда. В настоящее время в массовом производстве литий-ионных аккумуляторов используются три класса катодных материалов: * [[Кобальтит лития|кобальтат лития]] LiCoO₂ и твёрдые растворы на основе изоструктурного ему никелата лития * литий-марганцевая шпинель LiMn₂O₄ * литий-феррофосфат LiFePO₄. Электрохимические схемы литий-ионных аккумуляторов: * литий-кобальтовые LiCoO₂ + 6C → Li_1-xCoO₂ + LiC₆ * литий-ферро-фосфатные LiFePO₄ + 6C → Li_1-xFePO₄ + LiC₆ Благодаря низкому саморазряду и большому количеству циклов заряда/разряда, Li-ion-аккумуляторы наиболее предпочтительны для применения в альтернативной энергетике. При этом, помимо системы СКУ они укомплектовываются [[Инвертор (электротехника)|инверторами]] (преобразователи напряжения). == Преимущества == * Низкий саморазряд. * Высокая токоотдача. * Большое число циклов заряд-разряд. * Не требуют обслуживания. == Недостатки == Широко применяемые литий-ионные аккумуляторы при перезаряде, несоблюдении условий заряда или при механическом повреждении часто бывают чрезвычайно огнеопасными. * Огнеопасны * Теряют работоспособность при переразряде * Теряют ёмкость на холоде * Быстро деградируют от повышенных температур и представляют повышенную пожароопасность в жару === Экологические проблемы === Добыча лития, основного элемента для аккумуляторов, вызывает серьезные экологические проблемы, так как получение одной тонны лития требует 2 млн литров воды, что приводит к загрязнению почвы и разрушению биосистем. Для производства литий-ионных аккумуляторов электромобилей требуется на 50 % больше воды, чем на производство двигателей внутреннего сгорания. [[Кобальт]], еще один необходимый элемент, является опасным токсическим веществом в различных соединениях, что делает сложнее и дороже как производство аккумуляторов, так и их утилизацию. Утилизация аккумуляторов, содержащих платину, литий и другие элементы, может нанести ущерб окружающей среде. Имеющиеся технологии их переработки слишком энергоемки и дают низкокачественное сырье<ref>[https://roscongress.org/news/litij-ionnaja-lihoradka-rynok-akkumuljatorov-na-poroge-revoljutsii/ Литий-ионная лихорадка: рынок аккумуляторов на пороге революции]</ref>. === Взрывоопасность === [[Fajl:Lithium-ion batteries (form factor ENEL10, Li-42B, NP-45).jpg|thumb|Вздувшийся литий-ионный аккумулятор в плоском алюминиевом корпусе типоразмера ENEL10 (Li-42B, NP-45). Бумажная этикетка снята]] [[Fajl:Felix-car-batteries-full.jpg|thumb|Литий-ионная аккумуляторная [[Батарея (электротехника)|батарея]] [[Гибридный автомобиль|гибридного автомобиля]]]] Аккумуляторы Li-ion первого поколения были подвержены взрывному эффекту. Это объяснялось тем, что в них использовался анод из металлического лития, на котором в процессе многократных циклов зарядки/разрядки возникали пространственные образования ([[Дендрит (кристалл)|дендриты]]), приводящие к замыканию электродов и, как следствие, возгоранию или взрыву. Этот недостаток удалось окончательно устранить заменой материала анода на графит. Подобные процессы происходили и на катодах литий-ионных аккумуляторов на основе оксида кобальта при нарушении условий эксплуатации (перезарядке). Литий-ферро-фосфатные аккумуляторы полностью лишены этих недостатков. Литиевые аккумуляторы изредка проявляют склонность к взрывному самовозгоранию.<ref>{{Cite web |url=http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |title=Возгорания на Dreamliner связаны с аккумуляторами |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075120/http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://4pda.to/2016/09/02/321656/ |title=Samsung отзывает Galaxy Note 7 из-за возможности возгорания |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104023424/http://4pda.ru/2016/09/02/321656/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |title=Находившийся за рулем Tesla бывший агент ФБР погиб в ДТП |lang=ru |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033609/https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |url-status=live }}</ref> Интенсивность горения даже от миниатюрных аккумуляторов такова, что может приводить к тяжким последствиям.<ref>{{Cite web |url=http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |title=Should You Be Worried About Your E-Cigarette Exploding? |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161115084937/http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |url-status=live }}</ref> Авиакомпании и международные организации принимают меры к ограничению перевозок литиевых аккумуляторов и устройств с ними на авиатранспорте.<ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |title=Лайнер экстренно сел из-за загоревшегося планшета Samsung |lang=ru |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075652/https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |title=Lithium Batteries as Cargo in 2016 Update III |access-date=2016-07-03 |archive-date=2016-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160910064520/http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |url-status=live }}</ref> Самовозгорание литиевого аккумулятора очень плохо поддаётся тушению традиционными средствами. В процессе термического разгона неисправного или повреждённого аккумулятора происходит не только выделение запасённой электрической энергии, но и ряд химических реакций, выделяющих вещества для поддержания горения, горючие газы от электролита<ref>{{cite doi|10.1149/1.3515880}}</ref>, а также, в случае не LiFePO4-электродов<ref>{{cite doi|10.1016/j.jpowsour.2012.05.018}}</ref>, выделяется кислород. Потому вспыхнувший аккумулятор способен гореть без доступа воздуха и для его тушения непригодны средства изоляции от атмосферного кислорода. Целью тушения может быть лишь снижение температуры аккумулятора и предотвращение распространения пламени<ref>{{Cite web |url=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |title=Литий-ионные (li-ion) аккумуляторы<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2016-10-31 |archive-date=2016-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161101035217/http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |title=Гореть, а не тлеть! Что на самом деле случилось с электроседаном Tesla Motors? |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161103024604/http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |title=Аспекты безопасности литий-ионных аккумуляторов |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033033/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |url-status=live }}</ref>. === Эффект памяти === Традиционно считалось, что, в отличие от [[Ni-Cd]]- и [[Ni-MH]]-аккумуляторов, Li-Ion-аккумуляторы полностью избавлены от [[Эффект памяти аккумулятора|эффекта памяти]]. По результатам исследований учёных Института Пауля Шерера (Швейцария) в 2013 году этот эффект всё-таки был обнаружен, но оказался ничтожен.<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |title=Paul Scherrer Institut (PSI) :: Memory effect now also found in lithium-ion batteries |archive-url=https://www.webcitation.org/6GWseiW22?url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |archive-date=2013-05-11 |access-date=2013-05-02 |url-status=live}}</ref> Причиной его является то, что основой работы батареи являются процессы высвобождения и обратного захвата ионов лития, динамика которых ухудшается в случае неполной зарядки{{нет АИ|18|04|2026}}. Во время зарядки ионы лития один за другим покидают частицы литий-феррофосфата, размер которых составляет десятки микрометров. Катодный материал начинает разделяться на частицы с разным содержанием лития. Зарядка батареи происходит на фоне возрастания электрохимического потенциала. В определённый момент он достигает предельного значения. Это приводит к ускорению высвобождения оставшихся ионов лития из катодного материала, но они уже не меняют суммарного напряжения батареи. Если батарея не будет полностью заряжена, то на катоде останется некоторое число частиц, близких к пограничному состоянию. Они практически достигли барьера высвобождения ионов лития, но не успели его преодолеть. При разряде свободные ионы лития стремятся вернуться на место и рекомбинировать с ионами феррофосфата. Однако на поверхности катода их также встречают частицы в пограничном состоянии, уже содержащие литий. Обратный захват затрудняется, и нарушается микроструктура электрода. В настоящее время просматриваются два пути решения проблемы: внесение изменений в алгоритмы работы системы управления батареями и разработка катодов с увеличенной площадью поверхности. === Требования к режимам заряда/разряда === Глубокий разряд полностью выводит из строя литий-ионный аккумулятор. Также на жизненный цикл аккумуляторов влияет глубина его разряда перед очередной зарядкой<!-- но ведь выше указано, что у него практически нет эффекта памяти? --> и зарядка токами выше установленных производителем. Из-за низкого внутреннего сопротивления аккумулятора зарядный ток сильно зависит от напряжения на его клеммах во время зарядки. Ток зарядки зависит от разницы напряжений между аккумулятором и зарядным устройством и от сопротивления как самого аккумулятора, так и подводимых к нему проводов. Увеличение напряжения зарядки на 4 % может приводить к увеличению тока зарядки в 10 раз, что отрицательно сказывается на аккумуляторе, при недостаточном отводе тепла он перегревается и деградирует. В результате, если напряжение на аккумуляторе превысить всего на 4 %, он будет вдвое быстрее терять ёмкость от цикла к циклу<ref>{{публикация |1=статья |автор=Мельничук |автор имя=О. В. |автор2=Фетисов |автор2 имя=В. С. |заглавие=Особенности заряда и разряда литиевых аккумуляторных батарей и современные технические средства управления этими процессами |тип=журн |издание=Электротехнические и информационные комплексы и системы |issn=1999-5458 |год=2016 |номер=2 |том=12 |страницы=41–48 |удк=621.355.9 |ссылка=https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami |архив дата=2019-08-28 |архив=https://web.archive.org/web/20190828231845/https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami }}</ref>. === Старение === Литиевые аккумуляторы стареют, даже если не используются. Соответственно, нет смысла покупать аккумулятор «про запас» или чрезмерно увлекаться «экономией» его ресурса. Оптимальные условия хранения Li-ion-аккумуляторов достигаются при 40-процентном заряде от ёмкости аккумулятора и температуре 0…10 [[Градус Цельсия|°C]]<ref name="htplbb">{{публикация |1=статья |автор=Дмитрий |заглавие=5 практических советов по эксплуатации литий-ионных аккумуляторов |издание=Блог компании Mugen Power Batteries |год=2013 |месяц=02 |день=06 |ссылка=https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ |архив дата=2016-12-22 |архив=https://web.archive.org/web/20161222073941/https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ }}</ref>. {| class="standard" !Температура, ⁰C !С 40%-м зарядом, % за год !Со 100%-м зарядом, % за год |- |0 |2 |6 |- |25 |4 |20 |- |40 |15 |35 |- |60 |25 |60 (40 % за ''три месяца'') |} === Снижение ёмкости при низких температурах === Как и в других типах аккумуляторов, разрядка в условиях низких температур приводит к снижению отдаваемой энергии, в особенности при температурах ниже 0 ⁰C. Так, снижение запаса отдаваемой энергии при понижении температуры от +20 ⁰C до +4 ⁰C приводит к уменьшению отдаваемой энергии на ~5-7 %, дальнейшее понижение температуры разрядки ниже 0 ⁰C приводит к потере отдаваемой энергии на десятки процентов. Разряд аккумулятора при температуре, не ниже указанной производителем аккумуляторов, не приводит к их деградации (преждевременному исчерпанию ресурса). Как и для других типов аккумуляторов, одним из вариантов решения проблемы являются [[Аккумулятор с внутренним электроподогревом|аккумуляторы с внутренним подогревом]]<ref>{{публикация |1=статья |автор=Комов С. |соавторы=Сергей Комов |заглавие=Созданы литий-ионные аккумуляторы с подогревом |издание=Новый взгляд |год=2016 |месяц=01 |день=22 |ссылка=http://newvz.ru/info/68833.html |архив дата=2016-02-17 |архив=https://web.archive.org/web/20160217030453/http://newvz.ru/info/68833.html }}</ref>. == Производители == Производство литий-ионных аккумуляторов в мире в основном сосредоточено в [[Китай|Китае]], [[Южная Корея|Южной Корее]] и [[Япония|Японии]]. Крупнейшими их производителями являются [[CATL]], [[LG Chem]], [[Samsung SDI]] и [[Panasonic]]<ref>[https://1economic.ru/lib/119994 Аналитический обзор рынка производителей литий-ионных аккумуляторов]</ref>. В [[Россия|России]] есть несколько компаний, производящих литий-ионные аккумуляторы, но работают они на импортном сырье, в основном китайском<ref>[https://www.techinsider.ru/technologies/1601067-akkumulyatornaya-nezavisimost-kak-v-rossii-razvivaetsya-proizvodstvo-litiy-ionnyh-nakopiteley-energii/ Аккумуляторная независимость: как в России развивается производство литий-ионных накопителей энергии]</ref>. == См. также == * [[Типоразмеры гальванических элементов#Элементы номинальным напряжением 3—3,7 В|Типоразмеры цилиндрических литий-ионных аккумуляторов]] * [[Литий-полимерный аккумулятор]] * [[Литий-железо-фосфатный аккумулятор]] * [[Литий-титанатный аккумулятор]] * [[Нанопроводниковый аккумулятор]] * [[Зарядное устройство]] * [[Никель-металл-гидридный аккумулятор|Никель-металл-гидридный аккумулятор (NiMH)]] * [[Никель-кадмиевый аккумулятор|Никель-кадмиевый аккумулятор (NiCd)]] * [[Батарея (электротехника)|Батарея]] * [[Элемент AA]] * [[Элемент AAA]] * [[Эффект памяти аккумулятора]] * [[Натрий-ионный аккумулятор]] * [[Система накопления электрической энергии|Системы накопления электрической энергии]] == Примечания == {{Примечания}} == Литература == * {{публикация|книга |автор=Хрусталёв |автор имя=Д. А. |заглавие=Аккумуляторы |место=М. |издательство=Изумруд |год=2003 |ref=Хрусталёв }} * {{публикация|статья |автор=Филипповский Ю. |соавторы=Юрий Филипповский |заглавие=Мобильное питание |подзаголовок=Ч. 2 |издание=Компьютерра-онлайн |год=2009 |месяц=05 |день=26 |ссылка= https://old.computerra.ru/terralab/platform/428707/ |архив= https://web.archive.org/web/20090529231525/http://www.computerra.ru/terralab/platform/428707 |архив дата= 2009-05-29 |ref=Филипповский }} * {{публикация|книга |автор=Скундин |автор имя=А. М. |автор2=Брылев |автор2 имя=О. А. |заглавие=Наноматериалы в современных химических источниках тока |подзаголовок=методическая разработка к программам повышения квалификации |ответственный=Фак-т наук о материалах МГУ |место=М. |издательство=[[МГУ]] |год=2011 |страниц=56 |ссылка=http://www.nanometer.ru/2009/10/27/12565955237306/PROP_FILE_files_1/hit1.pdf |ref=Скундин и Брылев }} * {{публикация|статья|язык=en |авторScrosati |автор имя=Bruno |автор2=Garche |автор2 имя=Jürgen |заглавие=Lithium batteries |подзаголовок=Status, prospects and future |издание=Journal of Power Sources |issn=0378-7753 |год=2010 |месяц=05 |volume=195 |issue=9 |pages=2419—2430 |doi=10.1016/j.jpowsour.2009.11.048 |ref=Scrosati & Garche }} * {{публикация|статья|язык=en |автор имя=Tsuyoshi |автор=Sasaki |автор2 имя=Yoshio |автор2=Ukyo |автор3 имя=Petr |автор3=Novák |заглавие=Memory effect in a lithium-ion battery |тип=журн |издание=Nature Materials |год=2013 |volume=12 |pages=569–575 |ссылка=http://www.nature.com/nmat/journal/v12/n6/full/nmat3623.html |doi=10.1038/nmat3623 |ref=Sasaki et al. }} == Ссылки == * {{публикация|статья |автор=Васильев В. |соавторы=Владимир Васильев |заглавие=Литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы |издание=iXBT |год=2001 |месяц=11 |день=26 |ссылка=http://www.ixbt.com/mobile/review/lipol.shtml |ref=Васильев }} * {{публикация|статья |заглавие=Литий-ионные (Li-ion) аккумуляторы |издание=Аккумуляторы, батарейки и другие источники питания |ссылка=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php }} {{Гальванические элементы}} [[Категория:Литиевые аккумуляторы]] [[Категория:Появились в 1991 году]] [[Категория:Изобретения Японии]] [[Категория:Ионы]] == Vněšnje linky == == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Nikola Tesla]] [[Kategorija:Elektromagnetizm]] <gallery> Margay tiger cat (side profile).jpg|Kot imenom {{-|Tigriño}}, prědstavitelj vida {{-|Leopardus tilcayo}}, v rezervaciji {{-|La Senda Verde|Сенда-Верде}} v 2026 Leopardus tilcayo (5x3 cropped).jpg| </gallery> == Čitati dalje == == Izvor == {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Zvěri]] [[Kategorija:Kotovi]] == Vněšnje linky == {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} {{Pravopis}} {{Poslanje | type = informative | file = EU-LABEL AI black transparent.svg | title = UI prěvod | description = Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov i zato potrěbuje prověrku pravopisa. Medžuslovjanska Vikipedija ne imaje ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byti dobra i odpovědati standardam. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati nužne izpravjenja do '''{{{izpraviti do}}}''' i oddaliti tuty šablon. ''Hvala za spolurabotu!'' | comment = ''Data i čas vključenja poslanja: {{{data}}}.'' }}<includeonly>{{#if:{{{nocat|}}}||[[Kategorija:Poddržka:Članky, prěvedene s pomočju UI]][[Kategorija:Šablon:Poslanja]]}}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> {{Citatny blok |border = 2px |align = center |bgcolor = Cornsilk |title = |halign = left |quote = Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{skryto odsud}} {{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}} {{skryto dotud}} |salign = right |author = |source = Originalny tekst (angl.) }} Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{Collapse|1={{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}}|2=Originalny tekst (angl.)|padding=20px}} Tekst članka.{{sfn |''Popular Magazine''|1996|p=29}}<ref>{{cite magazine | magazine = Popular Magazine | title = An Article by an Anonymous Author | date = 1996 | ref = {{sfnref|Popular Magazine|1996}} }}</ref> Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> <references group="lower-alpha"/> {{Iztočniky}} </div> {{Pravopis prověrjeny}} pdfq9sizhtrcf7sy9e7s21faaif4vrp 48761 48755 2026-10-15T11:54:05Z Ilja isv 10 48761 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{Wikidata Infobox}} {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}} <code><nowiki>{{UI prěvod|data={{subst:#timel: d xg Y H:i||isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}|izpraviti do = {{subst:#timel: d xg Y H:i| +2 months|isv}} {{-|({{subst:#timel: T}})}}}}}</nowiki></code> {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona Siemens, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nozkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh baterijah vozov, v [[Sistemy akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[laptop]]y i dr. V lětu 2019 [[Michael Stanlez Whittingham|{{-|Whittingham|Уитингем}}]], [[John Goodenough|{{-|Goodenough|Гуднаф}}]] i [[Akira Yoshino|{{-|Yoshino|Јошино}}]] sut iziskali [[Nobeleva nagrada v hemiji|Nobelevu nagradu v hemiji]] s formulacijeju "Za razvoj litij-ionovyh akumulatorov". == Historija == {{Citatny blok|{{Cite magazine |url=https://www.nkj.ru/archive/articles/37454/ |author=Татьяна Кулова |title=Аккумуляторы, изменившие жизнь |year=2019 |lang=ru |magazine=[[Наука и жизнь]] |issue=12 |pages=2—7}}}} Впервые принципиальная возможность создания литиевых аккумуляторов на основе способности [[дисульфид титана|дисульфида титана]] или [[дисульфид молибдена|дисульфида молибдена]] включать в себя ионы лития при разряде аккумулятора и экстрагировать их при зарядке была показана в 1970 году [[Уиттингем, Стэнли|Майклом Стэнли Уиттингемом]]. Существенным недостатком таких аккумуляторов являлось низкое напряжение — 2,3 В и высокая пожароопасность вследствие образования дендритов металлического лития, замыкающих электроды. Позднее [[Гуденаф, Джон|Дж. Гуденафом]] были синтезированы другие материалы для катода литиевого аккумулятора — [[Оксид лития-кобальта(III)|кобальтит лития]] Li_''x''CoO₂ (1980 год), феррофосфат лития LiFePO₄ (1996 год). Преимуществом таких аккумуляторов является более высокое напряжение — около 4 В. Современный вариант литий-ионного аккумулятора с анодом из графита и катодом из кобальтита лития изобрёл в 1991 году [[Ёсино, Акира|Акира Ёсино]]. Первый литий-ионный аккумулятор по его патенту выпустила корпорация [[Sony]] в [[1991 год]]у. В настоящее время ведутся исследования по поиску материалов на основе кремния и фосфора, обеспечивающих повышенную ёмкость интеркалирования ионов лития и по замене ионов лития [[Натрий-ионный аккумулятор|на ионы натрия]]. Другие исследования уменьшают эффект старения и повышают срок эксплуатации. Например, использование бис-имино-аценафтехинон-парафенилена (Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene, BP) позволит сохранить 95 процентов ёмкости аккумулятора даже после 1700 циклов зарядки.<ref name="sb0505">{{Cite web |lang=en |url=https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |title=Bis-imino-acenaphthenequinone-Paraphenylene-Type Condensation Copolymer Binder for Ultralong Cyclable Lithium-Ion Rechargeable Batteries |first=Agman |last=Gupta |website=ACS Applied Energy Materials |date=2021-03-22 |pages=2231–2240 |publisher=pubs.acs.org |doi=doi/10.1021/acsaem.0c02742 |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210408172047/https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acsaem.0c02742 |url-status=live }}</ref><ref name="sb0505-2">{{Cite web |lang=ru |url=https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |title=Японские учёные придумали аккумулятор, способный проработать 5 лет почти без потери ёмкости |website=3dnews.ru |date=2021-05-05 |publisher=3dnews.ru |access-date=2021-05-05 |archive-date=2021-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505110457/https://3dnews.ru/1038734/yaponskie-uchyonie-pridumali-akkumulyator-sposobniy-prorabotat-5-let-pochti-bez-poteri-yomkosti |url-status=live }}</ref> Уиттингем, Гуденаф и Ёсино получили [[Нобелевская премия по химии|Нобелевскую премию по химии]] в [[Список лауреатов Нобелевской премии по химии#2010-е годы|2019 году]] с формулировкой «За создание литий-ионных батарей». В 1991 суммарная емкость литий-ионных аккумуляторов составляла 130 КВт·ч, а в 2021 году — 500 ГВт·ч<ref>[http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf Про запас (о развитии систем накопления энергии) . С Минаев] {{Wayback|url=http://kvant.mccme.ru/pdf/2023/2023-04.pdf |date=20230616183538 }}. Квант 2023 г , 4 Номер</ref> == Типы литий-ионных аккумуляторов == В зависимости от химического состава и устройства (LMO, LCO, NCA, NMC, [[LiFePO4|LFP]], LTO,…), литий-ионные разделяются на типы, сильно различающиеся потребительскими качествами. === Литий-кобальтовые (ICR) === Эта разновидность имеет самую высокую ёмкость, но требовательны к условиям работы, имеют весьма ограниченный ресурс. Рабочий диапазон напряжений — от 3 до 4,2 В. Самая высокая удельная энергоемкость — до 250 Втч/кг, пиковый ток разряда — не более двух ёмкостей (то есть аккумулятор 2 Ач имеет разрешённый ток 4 А), длительный ток разряда — не более одной ёмкости. Температура длительного хранения аккумуляторов — −5 °C при 40-50 % заряда{{нет АИ|17|01|2024}}. Литий-кобальтовые аккумуляторы взрывоопасны и могут воспламеняться при перегреве или вследствие глубокого разряда. По этим причинам они обычно снабжаются защитной платой и имеют маркировку Protected. Напряжение разряда — не ниже 3 В. Взрывоопасны при повреждении корпуса, быстро стареют (средний срок жизни — 3-5 лет, в циклах «заряд-разряд» — не более 500). Нежелательна зарядка большим током. Крайне токсичны при воспламенении. === Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный (NMC) === {{Основная статья|Литий-никель-марганец-кобальт-оксидный аккумулятор}} Аккумуляторы номинальным напряжением 3,7 вольта, диапазон от 2,6 до 4,3 вольта, плотность энергии до 200 Втч/кг, токоотдача до двух ёмкостей, ресурс при разряде до минимума более 1000 циклов, при частичном 5000 циклов и более. Взрывопожаробезопасность высокая, высокая теплостойкость<ref>{{Cite web|url=https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|title=Li NMC аккумуляторы: литий-никель-марганец-кобальт-оксидный, характеристики, новый тип лития|lang=ru-RU|first=Акум|last=Эксперт|website=Акумы.ру|date=2022-09-27|access-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115211220/https://acums.ru/akkumulyatory/nmc-akkumulyatory|archive-date=2024-01-15}}</ref>. === Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный (NCA) === {{Основная статья|Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор}} Удельная плотность энергии в аккумуляторах данного типа: 200—260 ([[Ватт (единица измерения)|Вт]]•[[Час|ч]]/[[Килограмм|кг]])<ref name="Ref01">{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |title=Литий-никель-кобальт-алюминий-оксидный аккумулятор. |access-date=2020-09-27 |archive-date=2020-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023001209/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-205#battery-bu-205-050 |url-status=live }}</ref>. Выдерживают до 500 циклов зарядки-разрядки. Преимуществами аккумуляторов данного типа являются высокая удельная энергоемкость, длительный срок службы и высокая удельная мощность.<ref>''Кочеров А. В., Курмакаев Д. Р., Сизов А. Ю., Туманов А. А., Федосова Л. О.'' [https://elibrary.ru/item.asp?id=35196938 Выбор типа электрохимической системы аккумулятора электромобиля LCV-сегмента] // [[Нижегородский государственный технический университет|НГТУ]], Труды НГТУ им. Р. Е. Алексеева, номер: 2(121), год: 2018, с: 156—161</ref> Они применяются в промышленности, электротранспорте, медицинской технике. === Литий-марганцевые (IMR или INR) === Более долговечны и безопасны, чем кобальтовые, допустима зарядка большим током. Рабочий диапазон напряжений — от 2,5 до 4,2 В. Удельная энергоемкость — 140—150 Втч/кг. Ресурс — порядка 5-6 лет — до 1000 циклов «заряд-разряд». Высокий ток под нагрузкой — до 5 ёмкостей. Предельная граница разряда — 2,5 В, однако возможно снижение ресурса. INR-аккумуляторы редко снабжают защитной платой, но зарядная цепь всегда имеет ограничение по напряжению. Неработоспособны ниже −10 °C. Достаточно безопасны в использовании, не взрываются и не воспламеняются. Имеют низкий саморазряд. === Литий железофосфатные аккумуляторы (LiFePO4, LiFe, LFP, IFR) === {{Основная статья|Литий-железо-фосфатный аккумулятор}} Рабочий диапазон напряжений — от 2 до 3,65 В, номинальное напряжение — 3,2 В. Удельная энергоемкость — примерно 150 Втч/кг. Ресурс — 10-20 лет, примерно 1500-3000 циклов «заряд-разряд» (до 8000 в мягких условиях). Высокий ток под нагрузкой (до 10 ёмкостей) и стабильное напряжение разряда идеальны для электромобилей, велосипедов, и подобных применений. Разряд вблизи нижней границы напряжения (2 В) может снижать ресурс. Допустима зарядка большим током с сохранением безопасности. При самых тяжёлых условиях эксплуатации не выделяют газа, не взрываются и не возгораются. === Литий-титанатные аккумуляторы (LTO) === {{Основная статья|Литий-титанатный аккумулятор}} Наивысшая долговечность и широкий температурный интервал работы. Рабочий диапазон напряжений и от 1,6 до 2,7 В, номинальное напряжение — 2,3 В. Удельная энергоёмкость — примерно 100 Втч/кг. Ресурс — более 15 000 циклов «заряд-разряд». Температурный диапазон и от −60 °C до +60 °C. Имеет очень низкое сопротивление, позволяющее использовать сверхбыстрый заряд, и низкий саморазряд, примерно 0,02 % в сутки. == Технические показатели == [[Fajl:Skizze Balancer.png|thumb|При использовании литий-ионных аккумуляторов в составе батарей без балансирующего устройства часть из них окажется переразряженной (B) при работе батареи или перезаряженной (C) либо не дозаряженной (D) до номинальной ёмкости во время зарядки батареи]] Основные показатели элементов, зависящие от химсостава, находятся в следующих пределах: * [[Электрическое напряжение|напряжение]] единичного элемента: ** максимальное: 4,2 [[Вольт (единица измерения)|В]] (или 4,35/4,40 В для высоковольтных);<ref>{{Cite web |lang=ru |url=https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |title=Li-ion 4.35V vs 4.20V сколько теряем? Тест SANYO UR18650ZTA. / Зарядки, пауэрбанки, провода и переходники / iXBT Live |date=2018-08-26 |publisher=iXBT Live |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063726/https://www.ixbt.com/live/supply/li-ion-435v-vs-420v-skolko-teryaem-test-sanyo-ur18650zta.html |url-status=live }}</ref> ** минимальное: 2,5 В (или 2,8/3,0 В для высоковольтных); * удельная [[энергоёмкость]]: 110…325 [[Киловатт-час|Вт·ч]]/[[кг]];<ref>{{Cite web|url=https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|title=Molicel Launches INR-21700-M65A and INR-21700-P60B, Pioneering Market Leading Power for E-bikes and light electric vehicles|lang=en|date=2025-06-24|publisher=Newsroom molicell|archive-url=https://web.archive.org/web/20250629213754/https://www.molicel.com/newsroom/molicel-launches-inr-21700-m65a-and-inr-21700-p60b-pioneering-market-leading-power-for-e-bikes-and-light-electric-vehicles/|archive-date=2025-06-29|access-date=2025-07-25|url-status=live}}</ref> * [[внутреннее сопротивление]]: 4…15 [[милли-|м]][[Ом (единица измерения)|Ом]];<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |title=Sony VTC6A и VTC6 с одинаковыми Matrix-кодами - результаты тестов |publisher=ecigtalk.ru |access-date=2019-10-18 |archive-date=2019-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191018063305/http://www.ecigtalk.ru/forum/f33/t192678.html |url-status=live }}</ref> * число циклов заряд-разряд до снижения [[Ёмкостный накопитель энергии|ёмкости]] до 80 %: 600; * время быстрого заряда: 1 [[час]]; * [[саморазряд]] зависит от температуры хранения и степени заряда. При температуре 25 °C и заряде 100 % ≈1,6 % в [[месяц]]; * [[Сила тока|ток]] [[Нагрузка (значения)|нагрузки]] относительно ёмкости '''С,''' представленной в [[Ампер-час|А·ч]]: ** постоянный: до 5'''С'''; ** импульсный: до 50'''С'''; ** оптимальный: до 1'''С'''; * диапазон рабочих [[Температура|температур]]: от −20 °C до +60 °C (оптимальная +23 °C);<ref>{{Cite web |url=https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |title=Samsung INR18650-25R Specification |access-date=2020-04-01 |archive-date=2020-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030193340/https://telit.co.rs/PDFDokumenti/Li-Ion/INR18650-25R.pdf |url-status=live }}</ref> == Защитные устройства аккумулятора == [[Fajl:Lithium Ionen Akku Überwachungselektronik.jpg|thumb|left|Контроллер заряда/разряда ([[Печатная плата|плата]] защиты) цилиндрического литий-ионного аккумулятора, конструкционно припаянный к отрицательному контакту аккумулятора и обратной фольгированной стороной выполняющий его функции. На снимке частично демонтирован и отсоединён от проводника, идущего к положительному контакту аккумулятора]] Почти всегда в корпус аккумулятора встроен [[Контроллер заряда аккумуляторов|контроллер]] (или ''{{-|PCM}}-плата'' ({{lang|en|Protection Circuit Module}})), который управляет зарядкой и защищает аккумулятор от превышения напряжения заряда, чрезмерного разряда и превышения температуры, приводящих к преждевременной деградации или разрушению. Также этот контроллер может ограничивать ток потребления, защищать от [[Короткое замыкание|короткого замыкания]]. Тем не менее, надо учитывать, что не все аккумуляторы снабжаются защитой. Производители могут не устанавливать её в целях снижения стоимости, веса, а также в устройствах, в которых встроен контроллер защиты, в аккумуляторных батареях (например, ноутбуков) используются аккумуляторы без встроенной платы защиты<ref>''Н. Бровка, О. Янченков'' [https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh {{-|Применение специализированных микропроцессоров для построения схем контроля и защиты литий-ионных и литий-полимерных аккумуляторных батарей}}] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/primenenie-spetsializirovannyh-mikroprotsessorov-dlya-postroeniya-shem-kontrolya-i-zaschity-litiy-ionnyh-i-litiy-polimernyh |date=20190828235251 }} {{-|// Журнал «Компоненты и Технологии». — № 3, 2007 г. С. 132—135. ISSN 2079-6811.}}</ref>. Литиевые аккумуляторы имеют специальные требования при подключении нескольких ячеек [[Последовательное и параллельное соединение|последовательно]]. Зарядные устройства для таких многосоставных аккумуляторов с ячейками или сами аккумуляторные [[Батарея (электротехника)|батареи]] снабжаются схемой балансировки ячеек. Смысл балансировки в том, что электрические свойства ячеек могут немного различаться, и какая-то ячейка достигнет полного заряда/разряда раньше других. При этом необходимо прекратить заряд этой ячейки, продолжая заряжать остальные, так как перезаряд литий-ионных аккумуляторов выводит их из строя. Эту функцию выполняет специальный узел — {{iw|Балансировочная плата аккумуляторов|балансир||Battery balancing}} (или ''BMS-плата'' ({{lang-en|Battery Management System}})<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE Обзор BMS контроллера заряда литий-ионных аккумуляторов 18650 3.7В] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=Si-Nm4ClEjE |date=20190916133541 }} на [[YouTube]]</ref>). Он [[шунт]]ирует заряженную ячейку так, чтобы ток заряда шёл мимо неё. Балансиры одновременно выполняют как функцию платы защиты в отношении каждого из аккумуляторов, так и батареи в целом<ref>''Сердечный Д. В., Томашевский Ю. Б.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey Управление процессом заряда многоэлементных литий-ионных аккумуляторных батарей] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/upravlenie-protsessom-zaryada-mnogoelementnyh-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batarey |date=20190828231910 }} / Научная статья // Журнал «Измерение. Мониторинг. Управление. Контроль». — № 3 (21), 2017 г. С. 115—123. УДК 621.314. DOI 10.21685/2307-5538-2017-3-16. ISSN 1999-5458.</ref><ref>''Сазонов И. Е., Лукьяненко М. В.'' [https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah Выравнивание заряда в литий-ионных аккумуляторных батареях] {{Wayback|url=https://cyberleninka.ru/article/n/vyravnivanie-zaryada-v-litiy-ionnyh-akkumulyatornyh-batareyah |date=20190828231907 }} / Научная статья // Сборник материалов IX Междунарародной научно-практической конференции, посвящённой [[День космонавтики|Дню космонавтики]]. «Актуальные проблемы авиации и космонавтики» [Электронныйресурс]. Красноярск: СибГУ им. М. Ф. Решетнева — № 9, т. 1, 2013 г. С. 204. УДК 537.22. ISSN 1999-5458.</ref>. Зарядные устройства могут поддерживать конечное напряжение заряда в диапазоне 4,15—4,25 [[Вольт (единица измерения)|В]]. {{Внешние медиафайлы |topic = Варианты Li-ion аккумуляторов с напряжением 1,5 В |font-size = |align = |width = 230px |image1 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1ylB2ajDuK1Rjy1zjq6zraFXaV.jpg Со встроенным контроллером и разъёмом микро-USB<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=uM0UQRyIpsc |date=20190916133542 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=wzWlVSSL1q4 |date=20190916133530 }}.</ref>] |image2 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1Fxi8h5FTMKJjSZFAq6AkJpXaV/Etinesan-3000mWh-AA-1-5-V.jpg С двойным преобразованием напряжения (при зарядке/разрядке) и требующие специального зарядного устройства<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=GJmmI2WFoW8 |date=20190916133533 }}.</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw |title=LITHIUM AA 1 5 Volt BATTERIES - YouTube<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190916133541/https://www.youtube.com/watch?v=3QYn6m_Tlgw&gl=US&hl=en |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |title=Архивированная копия |access-date=2019-08-29 |archive-date=2019-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190829051045/https://ae01.alicdn.com/kf/HTB1G3CHXfc3T1VjSZLeq6zZsVXaf.jpg |url-status=live }}</ref>] |image3 = [https://ae01.alicdn.com/kf/HTB16gVkXgvGK1JjSspiq6A96FXaH/KENTLI-4-3000mWh-aa-1-5.jpg С двойным положительным контактом: 1,5 В — центральный рабочий, 3,7 В — по периферии для зарядки специальным зарядным устройством либо через переходник (желобчатый или трубчатый) зарядным устройством для Li-ion<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=DwPfkfOxZIQ |date=20190916133530 }}.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc] {{Wayback|url=https://www.youtube.com/watch?v=1rru1qUk9Sc |date=20190916133547 }}.</ref>] }} Существуют литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы типоразмеров АА и ААА с напряжением 1,5 В. Они имеют не только схему защиты, но также встроенный электронный [[преобразователь напряжения]] ({{lang-en|DC-DC converter}}). Отличие таких аккумуляторов — стабилизированное напряжение на контактах в 1,5 В вне зависимости от ''рабочего напряжения'' самой ячейки аккумулятора и его моментальное обнуление, когда литиевая ячейка разряжается до нижнего допустимого предела и срабатывает защита от чрезмерного разряда. Такие аккумуляторы можно спутать с похожими по размерам аккумуляторами 14500 и 10440 напряжением 3,7 В, а также с незаряжаемыми одноразовыми [[Литиевый элемент питания|литиевыми элементами питания]]. Все они различаются маркировкой. Из-за высокой [[Пожароопасность|пожароопасности]] литиевых батарей предпринимаются попытки перехода на БМС с полностью открытым исходным кодом, например, проект «foxBMS».<ref>{{Cite web |url=https://foxbms.org/ |title=foxBMS.org |access-date=2023-07-26 |archive-date=2023-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726075025/https://foxbms.org/ |url-status=live }}</ref> == Устройство == [[Fajl:Li-Ion-Zelle (CoO2-Carbon, Schema)-ru.svg|thumb|Литий-ионный аккумулятор. Схема работы]] Литий-ионный аккумулятор состоит из электродов (катодного материала на алюминиевой фольге и анодного материала на медной фольге), разделённых пористым сепаратором, пропитанным электролитом. Пакет электродов помещён в герметичный корпус, катоды и аноды подсоединены к клеммам-токосъёмникам. Корпус иногда оснащают предохранительным клапаном, сбрасывающим внутреннее давление при аварийных ситуациях или нарушениях условий эксплуатации. Литий-ионные аккумуляторы различаются по типу используемого катодного материала. Переносчиком заряда в литий-ионном аккумуляторе является положительно заряженный ион лития, который имеет способность внедряться (интеркалироваться) в кристаллическую решётку других материалов (например, в графит, оксиды и соли металлов) с образованием химической связи, например: в графит с образованием LiC₆, оксиды (LiMnO₂) и соли (LiMn_RO_N) металлов. Первоначально в качестве отрицательных пластин применялся металлический [[литий]], затем — [[каменноугольный кокс]]. В дальнейшем стал применяться [[графит]]. Применение оксидов кобальта позволяет аккумуляторам работать при значительно более низких температурах, повышает количество циклов разряда/заряда одного аккумулятора. Распространение литий-железо-фосфатных аккумуляторов обусловлено их относительно низкой стоимостью. Литий-ионные аккумуляторы применяются в комплекте с системой контроля и управления — СКУ или BMS (battery management system), — и специальным устройством заряда/разряда. В настоящее время в массовом производстве литий-ионных аккумуляторов используются три класса катодных материалов: * [[Кобальтит лития|кобальтат лития]] LiCoO₂ и твёрдые растворы на основе изоструктурного ему никелата лития * литий-марганцевая шпинель LiMn₂O₄ * литий-феррофосфат LiFePO₄. Электрохимические схемы литий-ионных аккумуляторов: * литий-кобальтовые LiCoO₂ + 6C → Li_1-xCoO₂ + LiC₆ * литий-ферро-фосфатные LiFePO₄ + 6C → Li_1-xFePO₄ + LiC₆ Благодаря низкому саморазряду и большому количеству циклов заряда/разряда, Li-ion-аккумуляторы наиболее предпочтительны для применения в альтернативной энергетике. При этом, помимо системы СКУ они укомплектовываются [[Инвертор (электротехника)|инверторами]] (преобразователи напряжения). == Преимущества == * Низкий саморазряд. * Высокая токоотдача. * Большое число циклов заряд-разряд. * Не требуют обслуживания. == Недостатки == Широко применяемые литий-ионные аккумуляторы при перезаряде, несоблюдении условий заряда или при механическом повреждении часто бывают чрезвычайно огнеопасными. * Огнеопасны * Теряют работоспособность при переразряде * Теряют ёмкость на холоде * Быстро деградируют от повышенных температур и представляют повышенную пожароопасность в жару === Экологические проблемы === Добыча лития, основного элемента для аккумуляторов, вызывает серьезные экологические проблемы, так как получение одной тонны лития требует 2 млн литров воды, что приводит к загрязнению почвы и разрушению биосистем. Для производства литий-ионных аккумуляторов электромобилей требуется на 50 % больше воды, чем на производство двигателей внутреннего сгорания. [[Кобальт]], еще один необходимый элемент, является опасным токсическим веществом в различных соединениях, что делает сложнее и дороже как производство аккумуляторов, так и их утилизацию. Утилизация аккумуляторов, содержащих платину, литий и другие элементы, может нанести ущерб окружающей среде. Имеющиеся технологии их переработки слишком энергоемки и дают низкокачественное сырье<ref>[https://roscongress.org/news/litij-ionnaja-lihoradka-rynok-akkumuljatorov-na-poroge-revoljutsii/ Литий-ионная лихорадка: рынок аккумуляторов на пороге революции]</ref>. === Взрывоопасность === [[Fajl:Lithium-ion batteries (form factor ENEL10, Li-42B, NP-45).jpg|thumb|Вздувшийся литий-ионный аккумулятор в плоском алюминиевом корпусе типоразмера ENEL10 (Li-42B, NP-45). Бумажная этикетка снята]] [[Fajl:Felix-car-batteries-full.jpg|thumb|Литий-ионная аккумуляторная [[Батарея (электротехника)|батарея]] [[Гибридный автомобиль|гибридного автомобиля]]]] Аккумуляторы Li-ion первого поколения были подвержены взрывному эффекту. Это объяснялось тем, что в них использовался анод из металлического лития, на котором в процессе многократных циклов зарядки/разрядки возникали пространственные образования ([[Дендрит (кристалл)|дендриты]]), приводящие к замыканию электродов и, как следствие, возгоранию или взрыву. Этот недостаток удалось окончательно устранить заменой материала анода на графит. Подобные процессы происходили и на катодах литий-ионных аккумуляторов на основе оксида кобальта при нарушении условий эксплуатации (перезарядке). Литий-ферро-фосфатные аккумуляторы полностью лишены этих недостатков. Литиевые аккумуляторы изредка проявляют склонность к взрывному самовозгоранию.<ref>{{Cite web |url=http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |title=Возгорания на Dreamliner связаны с аккумуляторами |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075120/http://www.vestifinance.ru/articles/24666 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://4pda.to/2016/09/02/321656/ |title=Samsung отзывает Galaxy Note 7 из-за возможности возгорания |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104023424/http://4pda.ru/2016/09/02/321656/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |title=Находившийся за рулем Tesla бывший агент ФБР погиб в ДТП |lang=ru |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033609/https://lenta.ru/news/2016/11/04/tesla/ |url-status=live }}</ref> Интенсивность горения даже от миниатюрных аккумуляторов такова, что может приводить к тяжким последствиям.<ref>{{Cite web |url=http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |title=Should You Be Worried About Your E-Cigarette Exploding? |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161115084937/http://www.motherjones.com/environment/2014/04/e-cigarettes-explode-fda-timeline |url-status=live }}</ref> Авиакомпании и международные организации принимают меры к ограничению перевозок литиевых аккумуляторов и устройств с ними на авиатранспорте.<ref>{{Cite web |url=https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |title=Лайнер экстренно сел из-за загоревшегося планшета Samsung |lang=ru |access-date=2016-11-03 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104075652/https://lenta.ru/news/2016/09/28/samsungtablet/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |title=Lithium Batteries as Cargo in 2016 Update III |access-date=2016-07-03 |archive-date=2016-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160910064520/http://www.iata.org/whatwedo/cargo/dgr/Documents/lithium-battery-update.pdf |url-status=live }}</ref> Самовозгорание литиевого аккумулятора очень плохо поддаётся тушению традиционными средствами. В процессе термического разгона неисправного или повреждённого аккумулятора происходит не только выделение запасённой электрической энергии, но и ряд химических реакций, выделяющих вещества для поддержания горения, горючие газы от электролита<ref>{{cite doi|10.1149/1.3515880}}</ref>, а также, в случае не LiFePO4-электродов<ref>{{cite doi|10.1016/j.jpowsour.2012.05.018}}</ref>, выделяется кислород. Потому вспыхнувший аккумулятор способен гореть без доступа воздуха и для его тушения непригодны средства изоляции от атмосферного кислорода. Целью тушения может быть лишь снижение температуры аккумулятора и предотвращение распространения пламени<ref>{{Cite web |url=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |title=Литий-ионные (li-ion) аккумуляторы<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2016-10-31 |archive-date=2016-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161101035217/http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |title=Гореть, а не тлеть! Что на самом деле случилось с электроседаном Tesla Motors? |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161103024604/http://www.computerra.ru/84841/model-s-fire-facts/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |title=Аспекты безопасности литий-ионных аккумуляторов |access-date=2016-11-04 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105033033/https://best-energy.com.ua/support/battery/bu-304-a |url-status=live }}</ref>. === Эффект памяти === Традиционно считалось, что, в отличие от [[Ni-Cd]]- и [[Ni-MH]]-аккумуляторов, Li-Ion-аккумуляторы полностью избавлены от [[Эффект памяти аккумулятора|эффекта памяти]]. По результатам исследований учёных Института Пауля Шерера (Швейцария) в 2013 году этот эффект всё-таки был обнаружен, но оказался ничтожен.<ref>{{Cite web |lang=ru |url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |title=Paul Scherrer Institut (PSI) :: Memory effect now also found in lithium-ion batteries |archive-url=https://www.webcitation.org/6GWseiW22?url=http://www.psi.ch/media/memory-effect-now-also-found-in-lithium-ion-batteries |archive-date=2013-05-11 |access-date=2013-05-02 |url-status=live}}</ref> Причиной его является то, что основой работы батареи являются процессы высвобождения и обратного захвата ионов лития, динамика которых ухудшается в случае неполной зарядки{{нет АИ|18|04|2026}}. Во время зарядки ионы лития один за другим покидают частицы литий-феррофосфата, размер которых составляет десятки микрометров. Катодный материал начинает разделяться на частицы с разным содержанием лития. Зарядка батареи происходит на фоне возрастания электрохимического потенциала. В определённый момент он достигает предельного значения. Это приводит к ускорению высвобождения оставшихся ионов лития из катодного материала, но они уже не меняют суммарного напряжения батареи. Если батарея не будет полностью заряжена, то на катоде останется некоторое число частиц, близких к пограничному состоянию. Они практически достигли барьера высвобождения ионов лития, но не успели его преодолеть. При разряде свободные ионы лития стремятся вернуться на место и рекомбинировать с ионами феррофосфата. Однако на поверхности катода их также встречают частицы в пограничном состоянии, уже содержащие литий. Обратный захват затрудняется, и нарушается микроструктура электрода. В настоящее время просматриваются два пути решения проблемы: внесение изменений в алгоритмы работы системы управления батареями и разработка катодов с увеличенной площадью поверхности. === Требования к режимам заряда/разряда === Глубокий разряд полностью выводит из строя литий-ионный аккумулятор. Также на жизненный цикл аккумуляторов влияет глубина его разряда перед очередной зарядкой<!-- но ведь выше указано, что у него практически нет эффекта памяти? --> и зарядка токами выше установленных производителем. Из-за низкого внутреннего сопротивления аккумулятора зарядный ток сильно зависит от напряжения на его клеммах во время зарядки. Ток зарядки зависит от разницы напряжений между аккумулятором и зарядным устройством и от сопротивления как самого аккумулятора, так и подводимых к нему проводов. Увеличение напряжения зарядки на 4 % может приводить к увеличению тока зарядки в 10 раз, что отрицательно сказывается на аккумуляторе, при недостаточном отводе тепла он перегревается и деградирует. В результате, если напряжение на аккумуляторе превысить всего на 4 %, он будет вдвое быстрее терять ёмкость от цикла к циклу<ref>{{публикация |1=статья |автор=Мельничук |автор имя=О. В. |автор2=Фетисов |автор2 имя=В. С. |заглавие=Особенности заряда и разряда литиевых аккумуляторных батарей и современные технические средства управления этими процессами |тип=журн |издание=Электротехнические и информационные комплексы и системы |issn=1999-5458 |год=2016 |номер=2 |том=12 |страницы=41–48 |удк=621.355.9 |ссылка=https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami |архив дата=2019-08-28 |архив=https://web.archive.org/web/20190828231845/https://cyberleninka.ru/article/n/osobennosti-zaryada-i-razryada-litievyh-akkumulyatornyh-batarey-i-sovremennye-tehnicheskie-sredstva-upravleniya-etimi-protsessami }}</ref>. === Старение === Литиевые аккумуляторы стареют, даже если не используются. Соответственно, нет смысла покупать аккумулятор «про запас» или чрезмерно увлекаться «экономией» его ресурса. Оптимальные условия хранения Li-ion-аккумуляторов достигаются при 40-процентном заряде от ёмкости аккумулятора и температуре 0…10 [[Градус Цельсия|°C]]<ref name="htplbb">{{публикация |1=статья |автор=Дмитрий |заглавие=5 практических советов по эксплуатации литий-ионных аккумуляторов |издание=Блог компании Mugen Power Batteries |год=2013 |месяц=02 |день=06 |ссылка=https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ |архив дата=2016-12-22 |архив=https://web.archive.org/web/20161222073941/https://habrahabr.ru/company/mugenpower/blog/168483/ }}</ref>. {| class="standard" !Температура, ⁰C !С 40%-м зарядом, % за год !Со 100%-м зарядом, % за год |- |0 |2 |6 |- |25 |4 |20 |- |40 |15 |35 |- |60 |25 |60 (40 % за ''три месяца'') |} === Снижение ёмкости при низких температурах === Как и в других типах аккумуляторов, разрядка в условиях низких температур приводит к снижению отдаваемой энергии, в особенности при температурах ниже 0 ⁰C. Так, снижение запаса отдаваемой энергии при понижении температуры от +20 ⁰C до +4 ⁰C приводит к уменьшению отдаваемой энергии на ~5-7 %, дальнейшее понижение температуры разрядки ниже 0 ⁰C приводит к потере отдаваемой энергии на десятки процентов. Разряд аккумулятора при температуре, не ниже указанной производителем аккумуляторов, не приводит к их деградации (преждевременному исчерпанию ресурса). Как и для других типов аккумуляторов, одним из вариантов решения проблемы являются [[Аккумулятор с внутренним электроподогревом|аккумуляторы с внутренним подогревом]]<ref>{{публикация |1=статья |автор=Комов С. |соавторы=Сергей Комов |заглавие=Созданы литий-ионные аккумуляторы с подогревом |издание=Новый взгляд |год=2016 |месяц=01 |день=22 |ссылка=http://newvz.ru/info/68833.html |архив дата=2016-02-17 |архив=https://web.archive.org/web/20160217030453/http://newvz.ru/info/68833.html }}</ref>. == Производители == Производство литий-ионных аккумуляторов в мире в основном сосредоточено в [[Китай|Китае]], [[Южная Корея|Южной Корее]] и [[Япония|Японии]]. Крупнейшими их производителями являются [[CATL]], [[LG Chem]], [[Samsung SDI]] и [[Panasonic]]<ref>[https://1economic.ru/lib/119994 Аналитический обзор рынка производителей литий-ионных аккумуляторов]</ref>. В [[Россия|России]] есть несколько компаний, производящих литий-ионные аккумуляторы, но работают они на импортном сырье, в основном китайском<ref>[https://www.techinsider.ru/technologies/1601067-akkumulyatornaya-nezavisimost-kak-v-rossii-razvivaetsya-proizvodstvo-litiy-ionnyh-nakopiteley-energii/ Аккумуляторная независимость: как в России развивается производство литий-ионных накопителей энергии]</ref>. == См. также == * [[Типоразмеры гальванических элементов#Элементы номинальным напряжением 3—3,7 В|Типоразмеры цилиндрических литий-ионных аккумуляторов]] * [[Литий-полимерный аккумулятор]] * [[Литий-железо-фосфатный аккумулятор]] * [[Литий-титанатный аккумулятор]] * [[Нанопроводниковый аккумулятор]] * [[Зарядное устройство]] * [[Никель-металл-гидридный аккумулятор|Никель-металл-гидридный аккумулятор (NiMH)]] * [[Никель-кадмиевый аккумулятор|Никель-кадмиевый аккумулятор (NiCd)]] * [[Батарея (электротехника)|Батарея]] * [[Элемент AA]] * [[Элемент AAA]] * [[Эффект памяти аккумулятора]] * [[Натрий-ионный аккумулятор]] * [[Система накопления электрической энергии|Системы накопления электрической энергии]] == Примечания == {{Примечания}} == Литература == * {{публикация|книга |автор=Хрусталёв |автор имя=Д. А. |заглавие=Аккумуляторы |место=М. |издательство=Изумруд |год=2003 |ref=Хрусталёв }} * {{публикация|статья |автор=Филипповский Ю. |соавторы=Юрий Филипповский |заглавие=Мобильное питание |подзаголовок=Ч. 2 |издание=Компьютерра-онлайн |год=2009 |месяц=05 |день=26 |ссылка= https://old.computerra.ru/terralab/platform/428707/ |архив= https://web.archive.org/web/20090529231525/http://www.computerra.ru/terralab/platform/428707 |архив дата= 2009-05-29 |ref=Филипповский }} * {{публикация|книга |автор=Скундин |автор имя=А. М. |автор2=Брылев |автор2 имя=О. А. |заглавие=Наноматериалы в современных химических источниках тока |подзаголовок=методическая разработка к программам повышения квалификации |ответственный=Фак-т наук о материалах МГУ |место=М. |издательство=[[МГУ]] |год=2011 |страниц=56 |ссылка=http://www.nanometer.ru/2009/10/27/12565955237306/PROP_FILE_files_1/hit1.pdf |ref=Скундин и Брылев }} * {{публикация|статья|язык=en |авторScrosati |автор имя=Bruno |автор2=Garche |автор2 имя=Jürgen |заглавие=Lithium batteries |подзаголовок=Status, prospects and future |издание=Journal of Power Sources |issn=0378-7753 |год=2010 |месяц=05 |volume=195 |issue=9 |pages=2419—2430 |doi=10.1016/j.jpowsour.2009.11.048 |ref=Scrosati & Garche }} * {{публикация|статья|язык=en |автор имя=Tsuyoshi |автор=Sasaki |автор2 имя=Yoshio |автор2=Ukyo |автор3 имя=Petr |автор3=Novák |заглавие=Memory effect in a lithium-ion battery |тип=журн |издание=Nature Materials |год=2013 |volume=12 |pages=569–575 |ссылка=http://www.nature.com/nmat/journal/v12/n6/full/nmat3623.html |doi=10.1038/nmat3623 |ref=Sasaki et al. }} == Ссылки == * {{публикация|статья |автор=Васильев В. |соавторы=Владимир Васильев |заглавие=Литий-ионные и литий-полимерные аккумуляторы |издание=iXBT |год=2001 |месяц=11 |день=26 |ссылка=http://www.ixbt.com/mobile/review/lipol.shtml |ref=Васильев }} * {{публикация|статья |заглавие=Литий-ионные (Li-ion) аккумуляторы |издание=Аккумуляторы, батарейки и другие источники питания |ссылка=http://www.powerinfo.ru/accumulator-liion.php }} {{Гальванические элементы}} [[Категория:Литиевые аккумуляторы]] [[Категория:Появились в 1991 году]] [[Категория:Изобретения Японии]] [[Категория:Ионы]] == Vněšnje linky == == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Nikola Tesla]] [[Kategorija:Elektromagnetizm]] <gallery> Margay tiger cat (side profile).jpg|Kot imenom {{-|Tigriño}}, prědstavitelj vida {{-|Leopardus tilcayo}}, v rezervaciji {{-|La Senda Verde|Сенда-Верде}} v 2026 Leopardus tilcayo (5x3 cropped).jpg| </gallery> == Čitati dalje == == Izvor == {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Zvěri]] [[Kategorija:Kotovi]] == Vněšnje linky == {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} {{Pravopis}} {{Poslanje | type = informative | file = EU-LABEL AI black transparent.svg | title = UI prěvod | description = Tutoj članok imaje priznaky koristanja [[Umětna inteligencija|umětnoj inteligencije]] zaradi prěvoda na medžuslovjansky jezyk iz drugyh iztočnikov i zato potrěbuje prověrku pravopisa. Medžuslovjanska Vikipedija ne imaje ničto protiv izkoristanja umětnoj inteligencije za prěvodženje, ale kvalita prěvoda musi byti dobra i odpovědati standardam. Iztvoritelju tutogo članka prěporučajemo prověriti pravopis i sdělati nužne izpravjenja do '''{{{izpraviti do}}}''' i oddaliti tuty šablon. ''Hvala za spolurabotu!'' | comment = ''Data i čas vključenja poslanja: {{{data}}}.'' }}<includeonly>{{#if:{{{nocat|}}}||[[Kategorija:Poddržka:Članky, prěvedene s pomočju UI]][[Kategorija:Šablon:Poslanja]]}}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> {{Citatny blok |border = 2px |align = center |bgcolor = Cornsilk |title = |halign = left |quote = Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{skryto odsud}} {{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}} {{skryto dotud}} |salign = right |author = |source = Originalny tekst (angl.) }} Vikipedija jest svobodna enciklopedija, ktoru každy može tvoriti {{Collapse|1={{-|Wikipedija is a free encyclopedia that anyone can edit}}|2=Originalny tekst (angl.)|padding=20px}} Tekst članka.{{sfn |''Popular Magazine''|1996|p=29}}<ref>{{cite magazine | magazine = Popular Magazine | title = An Article by an Anonymous Author | date = 1996 | ref = {{sfnref|Popular Magazine|1996}} }}</ref> Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> <references group="lower-alpha"/> {{Iztočniky}} </div> {{Pravopis prověrjeny}} 55gzhkrbgru9tuc355717lhk4ikinvu 0 3000 48733 21242 2026-10-14T20:40:34Z IJzeren Jan 9 48733 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Polabsky jezyk]] [[Kategorija:Словјанске језыкы]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] ifbc2mz16wbknpku8lu68b3sew4i2ga 0 3147 48737 21714 2026-10-14T20:44:05Z IJzeren Jan 9 48737 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Slovinsky jezyk]] [[Kategorija:Словјанске језыкы]] [[Kategorija:Пољска]] [[Kategorija:Култура Поморја]] [[Kategorija:Словинци]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] lqyd9j71dok1mxc5hgzrrjpiov6s5lq 0 3151 48725 43606 2026-10-14T20:36:45Z IJzeren Jan 9 48725 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Slovjanosrbsky jezyk]] [[Kategorija:Словјанске језыкы]] [[Kategorija:Србскохрватскы језык]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] [[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]] ipkbpc31of7t7kr7mpb58esc9hglhfn 0 3197 48731 38494 2026-10-14T20:39:52Z IJzeren Jan 9 48731 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Starocrkovnoslovjansky jezyk]] [[Kategorija:Словјанске језыкы]] [[Kategorija:Мртве језыкы]] p4xfn9s1l899i5ym6s63e7tatff1v4p 0 3253 48693 44654 2026-10-14T19:10:54Z LiMr 20 kategorija 48693 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Typical Tetris Game.svg|thumb|upright=0.75|Обычајна игра в "Тетрис".]] '''"Тетрис"''' ({{Jezyky|ru|Тетрис}}) јест [[видеоигра]]-главоломка, ктору створил [[Совєтскы сојуз|совєтскы]] инженер Алексеј Пажитнов за компјутер [[Електроника-60]]. В часу створјенја концепције игры Пажитнову помагали Дмитриј Павловски и Вадим Герасимов. {{Trěba iztočnik|Игру опубликовали ред компаниј на нєколикых платформах за час јеј јествованја послє борбы за јеј авторске права в концу 1980|data=2023-06}}. годов. Послє долгого периода публикованја игры компанијеју [[Nintendo]] права прєшли к самому Пажитнову в 1996 году, кторы основал {{Lang|en|The Tetris Company}}. В "Тетрису" играчу трєба створити полне чркы чрєз прємешченје фигур разных форм, ''[[Tetromino|тетроминов]]'', кторе падајут од врха до дола екрана. Полне чркы изчезајут, а играч достаје пункты и имаје можливост изнова додати чтоколи до пустых клєток. Игра немаје конца: играч проигрываје игру, когды хот бы једно тетрамино достаје врха екрана. Играчу трєба избєгнути того како можливо должеје дља доставанја максималного резултата. В случају игры с 2 играчами и выше, цєљ игры јест прєжити својих противников; в нєкторых верзијах играчи могут додати кары противникам, ако ли имајут дост число полных чрок. "Тетрис" основана на простых правилах и јест једна из великых класичных игр в хисторији видеоигр, разом с {{Lang|en|Pong}}, {{Lang|en|Space Invaders}} и {{Lang|en|Pac-Man}}. Игру адаптовали на вечинство играчных орудиј, вкључајучи компјутеры, играчне консољи и телефоны. Понєкторе верзије вкључајут таке измєны, како 3Д, систему одложенја фигур и многопољзоватељскы режим. {{Trěba iztočnik|К 2010 году в свєту были продане выше 170 милионов копиј "Тетрис" од 1984 года|data=2023-06}}. "Тетрис" јест доступны за выше 65 платформ, а јего верзија на {{Lang|en|Game Boy}} јест једна из највыше проданых игр на платформє с выше 35 милионами копиј. {{Trěba iztočnik|В априљу 2014 года было анонсовано, же игра имаје выше 425 милионов достав на телефонах од 2005 года|data=2023-06}}. Тетрис имаје популарност в културє и јего слава имаје простор внє видеоигр, в [[Архитектура|архитектурє]], [[Музика|музикє]] и [[косплеј]]у. == Играчне фигуры == Фигуры в "Тетрису", кторы јест основа игры, сут [[Tetromino|тетромины]]. Име фигур измењјали в разны час: хот математики прєдпочитајут вариант "тетромино", игры "Тетриса" в 1990. лєтах користали разне термины: блокы, тетрамино и т. д. Починајучи с 2000 годов официалны термин компаније "Тетрис" в их правилах игры јест "тетримино". Јествује 7 разных форм тетроминов, все сут основане на сборкє 4 квадратов, одкуда произходи слово "Тетрис" по [[Грєчскы језык|грєчскому]] префиксу тетра-, кторы значи "четыри". Играч може поврачати все блокы на 90° градов налєво или направо нєколико раз, зависно од верзије игры, и помєшчати ју в потрєбну позицију, допока она опадаје. {| class="wikitable" |+ Спис јествујучих тетроминов <br> [[Fajl:Tetriminos-banner.png|alt=|link=]] |- ! scope="col" | Форма ! scope="col" | Назва ! scope="col" | Ине назвы ! scope="col" | Конструкција |- | [[Fajl:Tetris I.svg|x24px|link=|Тетромино I]] || Тетромино I || "Пала", "обычајны", "долгы" | 4 квадрата в чркє. |- | [[Fajl:Tetris O.svg|x48px|center|alt=Тетромино O|link=|Тетромино O]] || Тетромино {{-|O}} || "Квадрат", "блок", "куб" | Метаквадрат 2×2. |- | [[Fajl:Tetris T.svg|x48px|link=|Тетромино T]] || Тетромино {{-|T}} || "Те" | 3 квадрата в чркє и 1 квадрат в центру. |- | [[Fajl:Tetris L.svg|x48px|link=|Тетромино L]] || Тетромино {{-|L}} || "Л", "ламбда" | 3 квадрата в чркє и 1 квадрат под лєвоју страноју. |- | [[Fajl:Tetris J.svg|x48px|link=|Тетромино J]] || Тетромино {{-|J}} || "Обратна Л", "гамма" | 3 квадрата в чркє и 1 квадрат под правоју страноју. |- | [[Fajl:Tetris Z.svg|x48px|link=|Тетромино Z]] || Тетромино {{-|Z}} || "Покошены" | Метаквадрат 2×2, але врхны ред јест двиганы на једин квадрат влєво. |- | [[Fajl:Tetris S.svg|x48px|link=|Тетромино S]] || Тетромино {{-|S}} || "Обратны покошены" | Метаквадрат 2×2, але врхны ред јест двиганы на једин квадрат вправо. |} Все тетромины могут заполнити минимум 2 чркы: за изкљученјем Тетромино {{-|I}} всих јих потрєбно помєстити на 2 или 3 чркы, что позваљаје играчу сдєлати крокы, кторе дадут выше пунктов. Тетромины {{-|J}} и {{-|L}} зајмајут 3 чркы послє 90-градној или 270-градној ротације. Сходно Тетромино {{-|I}} може заполнити до 4 чрок вертикално, что јест знано како крок "Тетрис". Кажда из 7 фигур имаје собствены колор, и нєктори играчи користајут колоры дља назвы фигур. Једнако в раных верзијах игры колор каждој фигуры одличал се. Да бы избєгти того проблема компанија "Тетрис" додала колор каждој фигурє в својих правилах игры. == Внєшње линкы == * [https://tetris.com/ Официалны сајт] "Тетриса" {{Prěvod|fr|Tetris|revizija=204233963}} [[Kategorija:Видеоигры]] [[Kategorija:Видеоигры створјене в СССР]] iutw8bcftyxpioicm4r5m6p9qwwed7w 0 4637 48703 44751 2026-10-14T19:25:46Z LiMr 20 kategorija 48703 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba|name={{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}}|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for={{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}, serija {{-|[[Mass Effect]]}}}} {{-|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон''' ({{Jezyky|en|Casey Hudson}})}} jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj igr, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju {{-|[[Mass Effect]]}}. == Biografija == Svoju karijeru Casey Hudson počel v kanadskoj studije BioWare kako tehnični artist-hudožnik v nekolikah igrah, kako naprimer {{-|[[MDK 2]]}}<ref name=":0">{{cite web |title=MDK 2 User Manual |url=http://cdn3.steampowered.com/Manuals/38460/Manual%20-%20English.pdf?t%3D1270602385 |page=24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109001612/http://cdn3.steampowered.com/Manuals/38460/Manual%20-%20English.pdf?t=1270602385|archive-date=November 9, 2013 |url-status=dead }}</ref>. Potom on stal glavoju projekta {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}<ref>{{-|XBOX Manual: Star Wars Knights Of The Old Republic}}, str. 52.</ref>. Hudson imal te že funkcije pri tvorjenju serije igr {{-|[[Mass Effect]]}}<ref>{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 32.</ref>. 7 augusta 2014-go leta {{-|Hudson|Хадсон}} izšel iz {{-|BioWare}} s celju tvorjenja drugyh projektov<ref>{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2014/08/07/mass-effect-creator-leaves-bioware|title=Mass Effect Creator Leaves BioWare|last=Moser|first=Cassidee|date=August 7, 2014 |website=IGN.com |language=en-US|access-date=August 8, 2017 }}</ref>. 18-go maja 2015-go leta {{-|[[Microsoft]]}} anonsirovala, že Hudson vošel v jihny odděl {{-|[[Microsoft Studios]]}}, ktory stvarjaje kopmjuterne igry, kako kreativny direktor<ref>{{Cite web |url=https://news.xbox.com/2015/05/18/xbox-casey-hudson-joins-microsoft-as-creative-director-at-microsoft-studios/ |title=Casey Hudson Joins Microsoft as Creative Director at Microsoft Studios|last1=Tuttle|first1=Will |website=Xbox Wire|date=May 18, 2015 |access-date=August 8, 2017}}</ref>. 18 julija 2017-go leta Hudson anonsiroval, že vratil se do {{-|BioWare}} i zamenil ''{{-|Aaryna Flynna|Арина Флина}}'' kako generalny menedžer<ref>{{Cite web|url=http://blog.bioware.com/2017/07/18/coming-home/|title=Coming Home|last=Hudson|first=Casey|date=July 18, 2017 |website=BioWare Blog|access-date=July 18, 2017 }}</ref>. 3-go dekembra 2020-go leta {{-|Hudson|Хадсон}} rěkl, že opet odhodi iz studije {{-|BioWare}}<ref>{{cite web | url = https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| title = BioWare Studio Head, Dragon Age Producer Both Leave Studio | first= Ash | last= Parrish | date = December 3, 2020 |access-date = December 3, 2020 | work =[[Kotaku]] }}</ref>. V juniju 2021-go leta {{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}} anonsoval, že stvoril studiju za stvorjenje kompjuternyh videoigr ''{{-|Humanoid Origin}}'', ktoru kupila je {{-|[[NetEase]]}}<ref>{{cite web |title=BioWare Veteran Casey Hudson Launches Studio Working On New IP |url=https://www.gamespot.com/articles/bioware-veteran-casey-hudson-launches-studio-working-on-new-ip/1100-6493385/ |website=[[GameSpot]] |first= Eddie| last=Makuch |access-date=March 10, 2024 |date=June 29, 2021}}</ref><ref>{{Cite web |title=Trademark Status & Document Retrieval |url=https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=97886566&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch |access-date=2024-11-26 |website=tsdr.uspto.gov}}</ref>. Jednako kompanija je byla zatvorjena 25 novembra 2024-go leta<ref>{{Cite web |title=Humanoid Origin on LinkedIn: Earlier today, we informed our staff that Humanoid Origin will be shutting… {{!}} 82 comments |url=https://www.linkedin.com/posts/humanoid-origin_earlier-today-we-informed-our-staff-that-activity-7266889657370447874-9uwE/ |access-date=2024-11-26 |website=www.linkedin.com |language=en}}</ref>. 11 dekembra 2025-go leta na ceremoniji {{-|[[The Game Awards]]}} 2025 je bylo anonsirovano, že {{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}} je rukovoditelj-glava procesa tvorjenja igry {{-|[[Star Wars: Fate of the Old Republic]]}}, ktoru stvarjaje ''{{-|Arcanaut Studios}}''<ref>{{cite web |url=https://www.ign.com/articles/star-wars-fate-of-the-old-republic-announced-from-former-kotor-and-mass-effect-director-casey-hudson-the-game-awards-2025 |title=Star Wars: Fate of the Old Republic Announced From Former KOTOR and Mass Effect Director Casey Hudson {{!}} The Game Awards 2025 |last1=Yin-Poole |first1=Wesley |date=December 12, 2025 |website=[[IGN]] |access-date=December 11, 2025}}</ref>. == Igry == * {{-|[[MDK 2]]}} (2000) — dizajn igrovyh měst i art. * {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}} (2000) — programovan‌je. * {{-|[[Neverwinter Nights]]}} (2002) – art. * {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}} (2003) – direktor i producent. * {{-|[[Jade Empire]]}} (2005) – pomočna rabota. * {{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect]]}} (2007) – direktor. * {{-|[[Mass Effect Galaxy]]}} (2009) – producent i upravitel franšizoju. * {{-|[[Mass Effect 2]]}} (2010) – direktor i producent. * {{-|[[Mass Effect 3]]}} (2012) – direktor. * {{-|[[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]]}} (2013) – pomočna rabota. * {{-|[[Anthem]]}} (2019) – generalny upravitel studij. * {{-|[[Mass Effect Legendary Edition]]}} (2021) – generalny upravitel studij. == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]] [[Kategorija:Ljudi BioWare]] s50nf8fa4iliy30690kfyfjrmw21myb 48708 48703 2026-10-14T19:31:39Z LiMr 20 +defaultsort 48708 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba|name={{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}}|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for={{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}, serija {{-|[[Mass Effect]]}}}} {{-|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон''' ({{Jezyky|en|Casey Hudson}})}} jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj igr, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju {{-|[[Mass Effect]]}}. == Biografija == Svoju karijeru Casey Hudson počel v kanadskoj studije BioWare kako tehnični artist-hudožnik v nekolikah igrah, kako naprimer {{-|[[MDK 2]]}}<ref name=":0">{{cite web |title=MDK 2 User Manual |url=http://cdn3.steampowered.com/Manuals/38460/Manual%20-%20English.pdf?t%3D1270602385 |page=24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109001612/http://cdn3.steampowered.com/Manuals/38460/Manual%20-%20English.pdf?t=1270602385|archive-date=November 9, 2013 |url-status=dead }}</ref>. Potom on stal glavoju projekta {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}<ref>{{-|XBOX Manual: Star Wars Knights Of The Old Republic}}, str. 52.</ref>. Hudson imal te že funkcije pri tvorjenju serije igr {{-|[[Mass Effect]]}}<ref>{{-|Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008)}}, str. 32.</ref>. 7 augusta 2014-go leta {{-|Hudson|Хадсон}} izšel iz {{-|BioWare}} s celju tvorjenja drugyh projektov<ref>{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2014/08/07/mass-effect-creator-leaves-bioware|title=Mass Effect Creator Leaves BioWare|last=Moser|first=Cassidee|date=August 7, 2014 |website=IGN.com |language=en-US|access-date=August 8, 2017 }}</ref>. 18-go maja 2015-go leta {{-|[[Microsoft]]}} anonsirovala, že Hudson vošel v jihny odděl {{-|[[Microsoft Studios]]}}, ktory stvarjaje kopmjuterne igry, kako kreativny direktor<ref>{{Cite web |url=https://news.xbox.com/2015/05/18/xbox-casey-hudson-joins-microsoft-as-creative-director-at-microsoft-studios/ |title=Casey Hudson Joins Microsoft as Creative Director at Microsoft Studios|last1=Tuttle|first1=Will |website=Xbox Wire|date=May 18, 2015 |access-date=August 8, 2017}}</ref>. 18 julija 2017-go leta Hudson anonsiroval, že vratil se do {{-|BioWare}} i zamenil ''{{-|Aaryna Flynna|Арина Флина}}'' kako generalny menedžer<ref>{{Cite web|url=http://blog.bioware.com/2017/07/18/coming-home/|title=Coming Home|last=Hudson|first=Casey|date=July 18, 2017 |website=BioWare Blog|access-date=July 18, 2017 }}</ref>. 3-go dekembra 2020-go leta {{-|Hudson|Хадсон}} rěkl, že opet odhodi iz studije {{-|BioWare}}<ref>{{cite web | url = https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| title = BioWare Studio Head, Dragon Age Producer Both Leave Studio | first= Ash | last= Parrish | date = December 3, 2020 |access-date = December 3, 2020 | work =[[Kotaku]] }}</ref>. V juniju 2021-go leta {{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}} anonsoval, že stvoril studiju za stvorjenje kompjuternyh videoigr ''{{-|Humanoid Origin}}'', ktoru kupila je {{-|[[NetEase]]}}<ref>{{cite web |title=BioWare Veteran Casey Hudson Launches Studio Working On New IP |url=https://www.gamespot.com/articles/bioware-veteran-casey-hudson-launches-studio-working-on-new-ip/1100-6493385/ |website=[[GameSpot]] |first= Eddie| last=Makuch |access-date=March 10, 2024 |date=June 29, 2021}}</ref><ref>{{Cite web |title=Trademark Status & Document Retrieval |url=https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=97886566&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch |access-date=2024-11-26 |website=tsdr.uspto.gov}}</ref>. Jednako kompanija je byla zatvorjena 25 novembra 2024-go leta<ref>{{Cite web |title=Humanoid Origin on LinkedIn: Earlier today, we informed our staff that Humanoid Origin will be shutting… {{!}} 82 comments |url=https://www.linkedin.com/posts/humanoid-origin_earlier-today-we-informed-our-staff-that-activity-7266889657370447874-9uwE/ |access-date=2024-11-26 |website=www.linkedin.com |language=en}}</ref>. 11 dekembra 2025-go leta na ceremoniji {{-|[[The Game Awards]]}} 2025 je bylo anonsirovano, že {{-|Casey Hudson|Кеjси Хадсон}} je rukovoditelj-glava procesa tvorjenja igry {{-|[[Star Wars: Fate of the Old Republic]]}}, ktoru stvarjaje ''{{-|Arcanaut Studios}}''<ref>{{cite web |url=https://www.ign.com/articles/star-wars-fate-of-the-old-republic-announced-from-former-kotor-and-mass-effect-director-casey-hudson-the-game-awards-2025 |title=Star Wars: Fate of the Old Republic Announced From Former KOTOR and Mass Effect Director Casey Hudson {{!}} The Game Awards 2025 |last1=Yin-Poole |first1=Wesley |date=December 12, 2025 |website=[[IGN]] |access-date=December 11, 2025}}</ref>. == Igry == * {{-|[[MDK 2]]}} (2000) — dizajn igrovyh měst i art. * {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}} (2000) — programovan‌je. * {{-|[[Neverwinter Nights]]}} (2002) – art. * {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}} (2003) – direktor i producent. * {{-|[[Jade Empire]]}} (2005) – pomočna rabota. * {{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect]]}} (2007) – direktor. * {{-|[[Mass Effect Galaxy]]}} (2009) – producent i upravitel franšizoju. * {{-|[[Mass Effect 2]]}} (2010) – direktor i producent. * {{-|[[Mass Effect 3]]}} (2012) – direktor. * {{-|[[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]]}} (2013) – pomočna rabota. * {{-|[[Anthem]]}} (2019) – generalny upravitel studij. * {{-|[[Mass Effect Legendary Edition]]}} (2021) – generalny upravitel studij. == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Hudson, Casey}} [[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]] [[Kategorija:Ljudi BioWare]] d7wkhrrrtbzyldqmlysvao0roqxzde5 14 4638 48704 27710 2026-10-14T19:27:00Z LiMr 20 -interwiki 48704 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dizajnery videoigr]] [[Kategorija:Dizajnery videoigr po državam]] 19s23cpd7hs9706bdh0dvnpq26kl43f 48705 48704 2026-10-14T19:28:00Z LiMr 20 kategorije 48705 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dizajnery videoigr po državam]] [[Kategorija:Kanada|dizajnery videoigr]] mjb9qla0cnzhtuucogxrtixoaplik8x 14 4640 48706 27712 2026-10-14T19:28:59Z LiMr 20 48706 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q8217890}} [[Kategorija:Dizajnery videoigr| ]] bt0qaxrfp3wwyz5c5eqmby9q1vgbpxl 48707 48706 2026-10-14T19:29:21Z LiMr 20 -interwiki 48707 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Dizajnery videoigr| ]] 10g6vexblz7rnhemcxac3x6026e1hxv 0 4650 48685 45789 2026-10-14T12:58:25Z Ilja isv 10 48685 wikitext text/x-wiki {{Kartka firma|logo=BioWare_2018.svg|embed=yes|industry=Videoigry|founded=1 fevruara 1991|founders={{-|[[Ray Muzyka]], [[Greg Zeschuk]], [[Augustine Yip]]}}|logo_caption=Logo studije od 2018-go leta|website={{-|https://www.bioware.com/}}}} '''{{-|BioWare}}''' — je [[Kanada|kanadska]] studija, ktora tvori kompjuterne [[Videoigra|videoigry]]. Ona bazuje se v gradu [[Edmonton]], provincija Alberta državy [[Kanada]]<ref name=":0">[https://www.bioware.com/studios/bioware-edmonton/#overview BioWare Edmonton]</ref>. {{-|BioWare}} jest znana kako studija, ktora stvorjaje videogry v žanru roljevyh po licenzijam drugyh studij kako {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-baldurs-gate-ii Games | BioWare: Baldur's Gate II: Shadows of Amn]</ref>, {{-|[[Neverwinter Nights]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-neverwinter-nights Games | BioWare: Neverwinter Nights]</ref>, {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-star-wars-knights-of-the-old-republic Games | BioWare: Star Wars: Knights of the Old Republic]</ref>, a takože ktora stvorjaje igry po svojim serijam {{-|[[Dragon Age]]}} i {{-|[[Mass Effect]]}}<ref>[https://www.ea.com/games/dragon-age/dragon-age-origins EA | Dragon Age]</ref><ref>[https://www.ea.com/games/mass-effect/mass-effect EA | Mass Effect]</ref>. == Historija == [[Fajl:BioWare logo.svg|thumb|Logo studije od 1999 do 2007-go leta]] Studija je byla osnovana 1 februara 1995-go leta doktorom mediciny [[Ray Muzyka]] i [[Greg Zeschuk|Gregom Zeschuk]] v gradu [[Edmonton]]<ref name=":0" />. V 1996 leto studija stvorila svoju prvu igru {{-|[[Shattered Steel]]}}, ktoru izdala {{-|[[Interplay Productions]]}} <ref>[https://www.bioware.com/games/#game-shattered-steel Games | BioWare: Shattered Steel]</ref><ref>{{Cite web | url = https://store.steampowered.com/app/624060/Shattered_Steel | title = Shattered Steel v Steam}}</ref><ref>"Let the decide in Baldur's Gate". [[PC Zone (žurnal)|PC Zone]] #70: str. 56, 57. 1998.</ref>. V 2005-om letu bylo anonsirovano je, že BioWare objedini se s [[Pandemic Studios]] so shranjenjem brendov, a fond investovanij [[Elevation Partners]] vloži dinarije v to delo<ref>{{Cite web|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/elevation-buys-majority-in-bioware-pandemic|year=2005|first=David|last=Jenkins|title=Elevation Buys Majority In BioWare, Pandemic}}</ref>. [[Fajl:Bioware-logo.png|thumb|Logo od 2007-go do 2018 leto]] Od 2007 leta {{-|BioWare}} je kako dočerna studija {{-|[[Electronic Arts]]}}<ref>{{cite web |last=Klepek |first=Patrick |title=EA Acquires BioWare, Pandemic |url=http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160522222845/http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|url-status=dead|archive-date=22 May 2016 |website=[[1UP.com]] |date=11 October 2007 |access-date=14 June 2009}}</ref>. 19 septembra 2012-go leta iz studije odšli {{-|Greg Zeschuk|Грег Зешук ({{Jezyky|en|Greg Zeschuk}})}} i {{-|Ray Muzyka|Реј Музика ({{Jezyky|en|Ray Muzyka}})}}<ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |title=From Ray Muzyka |last=Muzyka |first=Ray |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052304/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |archive-date=21 March 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |title=From Greg Zeschuk |last=Zeschuk |first=Greg |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052302/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |archive-date=21 March 2015}}</ref>. 8 augusta 2014-go leta iz studije odšel [[Casey Hudson|Kejsi Hudson]]<ref>{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2014/08/07/casey-hudsons-departure-from-biowareea/|title=Casey Hudson’s Departure from BioWare/EA|first=Aaryn|last=Flynn|date=August 7, 2014}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://x.com/bioware/status/497479962866503680 | date = 7 August 2014 | title = Post od BioWare o odhodu Casey Hudsona iz studije v Twitter/X}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://kotaku.com/mass-effect-director-leaves-bioware-1617820217 | title = Mass Effect Visionary Leaves BioWare | date = August 7, 2014 | first = Nathan | last = Grayson}}</ref>. 20 septembra 2015-go leta [[Drew Karpyshyn|Drju Karpišin]] ({{Jezyky|en|Drew Karpyshyn}}) vračaje se v studiju<ref>{{cite magazine |url=http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |title=Mass Effect lead writer Drew Karpyshyn returns to BioWare |first=Andy |last=Chalk |date=21 September 2015 |access-date=22 September 2015 |magazine=[[PC Gamer]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924161420/http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |archive-date=24 September 2015}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://drewkarpyshyn.com/c/?p=1022 | title = Next update October 3 | date = September 19, 2015 | first = Drew | last = Karpyshyn}}</ref>. 18 julija 2017-go leta Kejsi Hudson vratil se v studiju<ref>{{cite magazine |url=https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |title=BioWare's Aaryn Flynn Leaves Company, Casey Hudson Returns |first=Joe |last=Juba |magazine=[[Game Informer]] |date=18 July 2017 |access-date=19 July 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805060014/http://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |archive-date=5 August 2017}}</ref><ref>{{cite web | url = https://gamesbeat.com/bioware-shakeup-aaryn-flynn-leaving-casey-hudson-returning/ | title = BioWare shakeup: Aaryn Flynn leaving, Casey Hudson returning | first = Mike | last = Minotti | date = 18 July 2017 | work = [[GamesBeat]]}}</ref>. 3 dekembra 2020-go leta Kejsi Hudson opet odšel iz studije<ref>{{cite web| url = https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| title = BioWare Studio Head, Dragon Age Producer Both Leave Studio| first = Ash| last = Parrish| date = 3 December 2020| access-date = 3 December 2020| work = [[Kotaku]]| archive-date = 3 December 2020| archive-url = https://web.archive.org/web/20201203212254/https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| url-status = live}}</ref><ref>{{cite web| url = https://www.pcgamer.com/mass-effect-and-dragon-age-heads-casey-hudson-and-mark-darrah-have-resigned-from-bioware/| title = Mass Effect and Dragon Age heads Casey Hudson and Mark Darrah have resigned from BioWare | first = Andy | last = Chalk | date = 4 December 2020 | work = [[PC Gamer]]}}</ref>. == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Vnešne linky == * [https://www.bioware.com/ Oficialny sajt BioWare] {{BioWare}} [[Kategorija:BioWare]] [[Kategorija:Kompanije, ktore osnovane v 1995]] iz69n2xpkg3r5r9v9tm627hafdy2t0z 48686 48685 2026-10-14T12:59:45Z Ilja isv 10 48686 wikitext text/x-wiki {{Kartka firma|logo=BioWare_2018.svg|embed=yes|industry=Videoigry|founded=1 fevruara 1991|founders={{-|[[Ray Muzyka]], [[Greg Zeschuk]], [[Augustine Yip]]}}|logo_caption=Logo studije od 2018-go leta|website={{-|https://www.bioware.com/}}|fetchwikidata=ALL}} '''{{-|BioWare}}''' — je [[Kanada|kanadska]] studija, ktora tvori kompjuterne [[Videoigra|videoigry]]. Ona bazuje se v gradu [[Edmonton]], provincija Alberta državy [[Kanada]]<ref name=":0">[https://www.bioware.com/studios/bioware-edmonton/#overview BioWare Edmonton]</ref>. {{-|BioWare}} jest znana kako studija, ktora stvorjaje videogry v žanru roljevyh po licenzijam drugyh studij kako {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-baldurs-gate-ii Games | BioWare: Baldur's Gate II: Shadows of Amn]</ref>, {{-|[[Neverwinter Nights]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-neverwinter-nights Games | BioWare: Neverwinter Nights]</ref>, {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-star-wars-knights-of-the-old-republic Games | BioWare: Star Wars: Knights of the Old Republic]</ref>, a takože ktora stvorjaje igry po svojim serijam {{-|[[Dragon Age]]}} i {{-|[[Mass Effect]]}}<ref>[https://www.ea.com/games/dragon-age/dragon-age-origins EA | Dragon Age]</ref><ref>[https://www.ea.com/games/mass-effect/mass-effect EA | Mass Effect]</ref>. == Historija == [[Fajl:BioWare logo.svg|thumb|Logo studije od 1999 do 2007-go leta]] Studija je byla osnovana 1 februara 1995-go leta doktorom mediciny [[Ray Muzyka]] i [[Greg Zeschuk|Gregom Zeschuk]] v gradu [[Edmonton]]<ref name=":0" />. V 1996 leto studija stvorila svoju prvu igru {{-|[[Shattered Steel]]}}, ktoru izdala {{-|[[Interplay Productions]]}} <ref>[https://www.bioware.com/games/#game-shattered-steel Games | BioWare: Shattered Steel]</ref><ref>{{Cite web | url = https://store.steampowered.com/app/624060/Shattered_Steel | title = Shattered Steel v Steam}}</ref><ref>"Let the decide in Baldur's Gate". [[PC Zone (žurnal)|PC Zone]] #70: str. 56, 57. 1998.</ref>. V 2005-om letu bylo anonsirovano je, že BioWare objedini se s [[Pandemic Studios]] so shranjenjem brendov, a fond investovanij [[Elevation Partners]] vloži dinarije v to delo<ref>{{Cite web|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/elevation-buys-majority-in-bioware-pandemic|year=2005|first=David|last=Jenkins|title=Elevation Buys Majority In BioWare, Pandemic}}</ref>. [[Fajl:Bioware-logo.png|thumb|Logo od 2007-go do 2018 leto]] Od 2007 leta {{-|BioWare}} je kako dočerna studija {{-|[[Electronic Arts]]}}<ref>{{cite web |last=Klepek |first=Patrick |title=EA Acquires BioWare, Pandemic |url=http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160522222845/http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|url-status=dead|archive-date=22 May 2016 |website=[[1UP.com]] |date=11 October 2007 |access-date=14 June 2009}}</ref>. 19 septembra 2012-go leta iz studije odšli {{-|Greg Zeschuk|Грег Зешук ({{Jezyky|en|Greg Zeschuk}})}} i {{-|Ray Muzyka|Реј Музика ({{Jezyky|en|Ray Muzyka}})}}<ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |title=From Ray Muzyka |last=Muzyka |first=Ray |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052304/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |archive-date=21 March 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |title=From Greg Zeschuk |last=Zeschuk |first=Greg |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052302/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |archive-date=21 March 2015}}</ref>. 8 augusta 2014-go leta iz studije odšel [[Casey Hudson|Kejsi Hudson]]<ref>{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2014/08/07/casey-hudsons-departure-from-biowareea/|title=Casey Hudson’s Departure from BioWare/EA|first=Aaryn|last=Flynn|date=August 7, 2014}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://x.com/bioware/status/497479962866503680 | date = 7 August 2014 | title = Post od BioWare o odhodu Casey Hudsona iz studije v Twitter/X}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://kotaku.com/mass-effect-director-leaves-bioware-1617820217 | title = Mass Effect Visionary Leaves BioWare | date = August 7, 2014 | first = Nathan | last = Grayson}}</ref>. 20 septembra 2015-go leta [[Drew Karpyshyn|Drju Karpišin]] ({{Jezyky|en|Drew Karpyshyn}}) vračaje se v studiju<ref>{{cite magazine |url=http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |title=Mass Effect lead writer Drew Karpyshyn returns to BioWare |first=Andy |last=Chalk |date=21 September 2015 |access-date=22 September 2015 |magazine=[[PC Gamer]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924161420/http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |archive-date=24 September 2015}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://drewkarpyshyn.com/c/?p=1022 | title = Next update October 3 | date = September 19, 2015 | first = Drew | last = Karpyshyn}}</ref>. 18 julija 2017-go leta Kejsi Hudson vratil se v studiju<ref>{{cite magazine |url=https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |title=BioWare's Aaryn Flynn Leaves Company, Casey Hudson Returns |first=Joe |last=Juba |magazine=[[Game Informer]] |date=18 July 2017 |access-date=19 July 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805060014/http://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |archive-date=5 August 2017}}</ref><ref>{{cite web | url = https://gamesbeat.com/bioware-shakeup-aaryn-flynn-leaving-casey-hudson-returning/ | title = BioWare shakeup: Aaryn Flynn leaving, Casey Hudson returning | first = Mike | last = Minotti | date = 18 July 2017 | work = [[GamesBeat]]}}</ref>. 3 dekembra 2020-go leta Kejsi Hudson opet odšel iz studije<ref>{{cite web| url = https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| title = BioWare Studio Head, Dragon Age Producer Both Leave Studio| first = Ash| last = Parrish| date = 3 December 2020| access-date = 3 December 2020| work = [[Kotaku]]| archive-date = 3 December 2020| archive-url = https://web.archive.org/web/20201203212254/https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| url-status = live}}</ref><ref>{{cite web| url = https://www.pcgamer.com/mass-effect-and-dragon-age-heads-casey-hudson-and-mark-darrah-have-resigned-from-bioware/| title = Mass Effect and Dragon Age heads Casey Hudson and Mark Darrah have resigned from BioWare | first = Andy | last = Chalk | date = 4 December 2020 | work = [[PC Gamer]]}}</ref>. == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Vnešne linky == * [https://www.bioware.com/ Oficialny sajt BioWare] {{BioWare}} [[Kategorija:BioWare]] [[Kategorija:Kompanije, ktore osnovane v 1995]] nc8yhxw6iemnvr8pv5ddz032at49gfh 48701 48686 2026-10-14T19:23:24Z LiMr 20 +kategorija 48701 wikitext text/x-wiki {{Kartka firma|logo=BioWare_2018.svg|embed=yes|industry=Videoigry|founded=1 fevruara 1991|founders={{-|[[Ray Muzyka]], [[Greg Zeschuk]], [[Augustine Yip]]}}|logo_caption=Logo studije od 2018-go leta|website={{-|https://www.bioware.com/}}|fetchwikidata=ALL}} '''{{-|BioWare}}''' — je [[Kanada|kanadska]] studija, ktora tvori kompjuterne [[Videoigra|videoigry]]. Ona bazuje se v gradu [[Edmonton]], provincija Alberta državy [[Kanada]]<ref name=":0">[https://www.bioware.com/studios/bioware-edmonton/#overview BioWare Edmonton]</ref>. {{-|BioWare}} jest znana kako studija, ktora stvorjaje videogry v žanru roljevyh po licenzijam drugyh studij kako {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-baldurs-gate-ii Games | BioWare: Baldur's Gate II: Shadows of Amn]</ref>, {{-|[[Neverwinter Nights]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-neverwinter-nights Games | BioWare: Neverwinter Nights]</ref>, {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}}<ref>[https://www.bioware.com/games/#game-star-wars-knights-of-the-old-republic Games | BioWare: Star Wars: Knights of the Old Republic]</ref>, a takože ktora stvorjaje igry po svojim serijam {{-|[[Dragon Age]]}} i {{-|[[Mass Effect]]}}<ref>[https://www.ea.com/games/dragon-age/dragon-age-origins EA | Dragon Age]</ref><ref>[https://www.ea.com/games/mass-effect/mass-effect EA | Mass Effect]</ref>. == Historija == [[Fajl:BioWare logo.svg|thumb|Logo studije od 1999 do 2007-go leta]] Studija je byla osnovana 1 februara 1995-go leta doktorom mediciny [[Ray Muzyka]] i [[Greg Zeschuk|Gregom Zeschuk]] v gradu [[Edmonton]]<ref name=":0" />. V 1996 leto studija stvorila svoju prvu igru {{-|[[Shattered Steel]]}}, ktoru izdala {{-|[[Interplay Productions]]}} <ref>[https://www.bioware.com/games/#game-shattered-steel Games | BioWare: Shattered Steel]</ref><ref>{{Cite web | url = https://store.steampowered.com/app/624060/Shattered_Steel | title = Shattered Steel v Steam}}</ref><ref>"Let the decide in Baldur's Gate". [[PC Zone (žurnal)|PC Zone]] #70: str. 56, 57. 1998.</ref>. V 2005-om letu bylo anonsirovano je, že BioWare objedini se s [[Pandemic Studios]] so shranjenjem brendov, a fond investovanij [[Elevation Partners]] vloži dinarije v to delo<ref>{{Cite web|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/elevation-buys-majority-in-bioware-pandemic|year=2005|first=David|last=Jenkins|title=Elevation Buys Majority In BioWare, Pandemic}}</ref>. [[Fajl:Bioware-logo.png|thumb|Logo od 2007-go do 2018 leto]] Od 2007 leta {{-|BioWare}} je kako dočerna studija {{-|[[Electronic Arts]]}}<ref>{{cite web |last=Klepek |first=Patrick |title=EA Acquires BioWare, Pandemic |url=http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160522222845/http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163607|url-status=dead|archive-date=22 May 2016 |website=[[1UP.com]] |date=11 October 2007 |access-date=14 June 2009}}</ref>. 19 septembra 2012-go leta iz studije odšli {{-|Greg Zeschuk|Грег Зешук ({{Jezyky|en|Greg Zeschuk}})}} i {{-|Ray Muzyka|Реј Музика ({{Jezyky|en|Ray Muzyka}})}}<ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |title=From Ray Muzyka |last=Muzyka |first=Ray |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052304/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-ray-muzyka/ |archive-date=21 March 2015}}</ref><ref>{{cite web |url=http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |title=From Greg Zeschuk |last=Zeschuk |first=Greg |date=18 September 2012 |publisher=BioWare Blog |access-date=20 September 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150321052302/http://blog.bioware.com/2012/09/18/from-greg-zeschuk/ |archive-date=21 March 2015}}</ref>. 8 augusta 2014-go leta iz studije odšel [[Casey Hudson|Kejsi Hudson]]<ref>{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2014/08/07/casey-hudsons-departure-from-biowareea/|title=Casey Hudson’s Departure from BioWare/EA|first=Aaryn|last=Flynn|date=August 7, 2014}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://x.com/bioware/status/497479962866503680 | date = 7 August 2014 | title = Post od BioWare o odhodu Casey Hudsona iz studije v Twitter/X}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://kotaku.com/mass-effect-director-leaves-bioware-1617820217 | title = Mass Effect Visionary Leaves BioWare | date = August 7, 2014 | first = Nathan | last = Grayson}}</ref>. 20 septembra 2015-go leta [[Drew Karpyshyn|Drju Karpišin]] ({{Jezyky|en|Drew Karpyshyn}}) vračaje se v studiju<ref>{{cite magazine |url=http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |title=Mass Effect lead writer Drew Karpyshyn returns to BioWare |first=Andy |last=Chalk |date=21 September 2015 |access-date=22 September 2015 |magazine=[[PC Gamer]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924161420/http://www.pcgamer.com/mass-effect-lead-writer-drew-karpyshyn-returns-to-bioware/ |archive-date=24 September 2015}}</ref><ref>{{Cite web | url = https://drewkarpyshyn.com/c/?p=1022 | title = Next update October 3 | date = September 19, 2015 | first = Drew | last = Karpyshyn}}</ref>. 18 julija 2017-go leta Kejsi Hudson vratil se v studiju<ref>{{cite magazine |url=https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |title=BioWare's Aaryn Flynn Leaves Company, Casey Hudson Returns |first=Joe |last=Juba |magazine=[[Game Informer]] |date=18 July 2017 |access-date=19 July 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805060014/http://www.gameinformer.com/b/news/archive/2017/07/18/biowares-aaryn-flynn-leaves-company-casey-hudson-returns.aspx |archive-date=5 August 2017}}</ref><ref>{{cite web | url = https://gamesbeat.com/bioware-shakeup-aaryn-flynn-leaving-casey-hudson-returning/ | title = BioWare shakeup: Aaryn Flynn leaving, Casey Hudson returning | first = Mike | last = Minotti | date = 18 July 2017 | work = [[GamesBeat]]}}</ref>. 3 dekembra 2020-go leta Kejsi Hudson opet odšel iz studije<ref>{{cite web| url = https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| title = BioWare Studio Head, Dragon Age Producer Both Leave Studio| first = Ash| last = Parrish| date = 3 December 2020| access-date = 3 December 2020| work = [[Kotaku]]| archive-date = 3 December 2020| archive-url = https://web.archive.org/web/20201203212254/https://kotaku.com/bioware-studio-head-dragon-age-producer-both-leave-stu-1845802859| url-status = live}}</ref><ref>{{cite web| url = https://www.pcgamer.com/mass-effect-and-dragon-age-heads-casey-hudson-and-mark-darrah-have-resigned-from-bioware/| title = Mass Effect and Dragon Age heads Casey Hudson and Mark Darrah have resigned from BioWare | first = Andy | last = Chalk | date = 4 December 2020 | work = [[PC Gamer]]}}</ref>. == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Vnešne linky == * [https://www.bioware.com/ Oficialny sajt BioWare] {{BioWare}} [[Kategorija:BioWare]] [[Kategorija:Kanada]] [[Kategorija:Kompanije, ktore osnovane v 1995]] on80dr7vz3hlhc85249716u2koywwbt 14 4651 48702 43205 2026-10-14T19:24:15Z LiMr 20 +kategorija 48702 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Tvoritelji videoigr]] [[Kategorija:Kanada]] [[Kategorija:Творитељи видеоигр]] oz5qc7d15vwirrk2eoj90xk7q1ip5cs 10 4673 48684 48682 2026-10-14T12:49:25Z Ilja isv 10 48684 wikitext text/x-wiki {{Kartka | bodyclass = ib-company vcard | templatestyles = Kartka firma/styles.css | child = {{lc:{{{embed}}}}} | decat = yes | titleclass = fn org | titlestyle = font-size: 125%; | title = {{#ifeq:{{lc:{{{embed}}}}} | yes | '''Kompanija''' | {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | imageclass = ib-company-logo logo | image = {{#invoke:InfoboxImage |InfoboxImage |image={{#ifeq:{{lc:{{{embed}}}}} | yes | {{{logo|}}} || {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P154 |name=logo |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{logo|}}} }}--> }} |size={{{logo_size|}}} |sizedefault=frameless |upright={{if empty|{{{logo_upright|}}}|1}} |alt={{{logo_alt|}}} |class= {{{logo_class|}}} |maxsize=250px}} | caption = {{{logo_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage |InfoboxImage |image={{{image|}}} |size={{{image_size|}}} |upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}} |alt={{{image_alt|}}} }} | caption2 = {{{image_caption|}}} | label1 = [[Trgova nazva]] | data1 = {{{trade_name|}}} | label2 = Originalna nazva | data2 = {{#if:{{{native_name|}}} | {{#if:{{{native_name_lang|}}} | {{lang|{{{native_name_lang}}}|{{{native_name}}} }} | {{{native_name}}} }} }} | label3 = Nazva [[Latinica|latiniceju]] | data3 = {{{romanized_name|}}} | label4 = Raněje | class4 = nickname | data4 = {{if empty|{{{former_names|}}}|{{{former_name|}}}}} | label5 = Tip | class5 = category | data5 = {{{type|}}} | label6 = [[Tiker]] | data6 = {{{traded_as|}}} | label7 = [[Medžunarodno identifikacijno čislo na cenne papiry|{{-|ISIN}}]] | data7 = {{{ISIN|}}}| {{#invoke:Wikidata|getValue|P946}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P946 |name=ISIN |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{ISIN|}}} }}--> | label8 = Industrija | class8 = category | data8 = {{{industry|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P452}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P452 |name=industry |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{industry|}}} }}--> | label9 = Žanr | class9 = category | data9 = {{{genre|}}} | label10 = Prědhodnik{{#if:{{{predecessors|}}}|y}} | data10 = {{if empty|{{{predecessors|}}}|{{{predecessor|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P155}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P155 |name=predecessor |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{predecessors|}}}|{{{predecessor|}}}}} }}--> | label11 = Zaregistrovana | data11 = {{{incorporated|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P1001}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P1001 |name=incorporated |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{incorporated|}}} }}--> | label12 = Osnovana | data12 = {{{founded|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P571}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P571 |name=founded |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes | {{{founded|}}} }}--> | label13 = Osnovatelj{{#if:{{{founders|}}}|i}} | class13 = agent | data13 = {{if empty|{{{founders|}}}|{{{founder|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P112}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P112 |name=founder |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{founders|}}}|{{{founder|}}}}} }}--> | label14 = Prěstavjena | data14 = {{{defunct|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P576}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P576 |name=defunct |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{defunct|}}} }}--> | label15 = Sudba | data15 = {{{fate|}}} | label16 = Nastupnik{{#if:{{{successors|}}}|y}} | data16 = {{if empty|{{{successors|}}}|{{{successor|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P156}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P156 |name=successor |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{successors|}}}|{{{successor|}}}}} }}--> | label17 = Centrala | class17 = {{#if:{{{hq_location|}}} | label | adr}} | data17 = {{#if:{{{hq_location|}}}{{{hq_location_city|}}}{{{hq_location_country|}}} | {{Plosky spisok | 1 = {{{hq_location|}}} | 2 = {{#if:{{{hq_location_city|}}} |<div class="ib-company-locality locality"> {{{hq_location_city|}}}</div>}} | 3 = {{#if:{{{hq_location_country|}}} |<div class="ib-company-country country-name"> {{{hq_location_country|}}}</div>}} }} <!--| {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=hq_location_city |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=hq_location_country |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} | {{Comma separated entries | 1 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=hq_location_city |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} |<div class="ib-company-locality locality">{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=headquarters location |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}</div>}} | 2 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=countrry |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} |<div class="ib-company-country country-name">{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=hq_location_country |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}</div>}} }} }}--> }} | label19 = Čislo odděljenij | data19 = {{{num_locations|}}}{{#if:{{{num_locations_year|}}} | &nbsp;({{{num_locations_year}}}) }} | label20 = Obsluživajem{{#if:{{{areas_served|}}}|e|y}} region{{#if:{{{areas_served|}}}|y}} | data20 = {{if empty|{{{areas_served|}}}|{{{area_served|}}}}} | label21 = Rukovoditelji | class21 = agent | data21 = {{{key_people|}}} | label22 = Produkty | data22 = {{{products|}}} | label23 = Production output | data23 = {{#if:{{{production|}}} | {{{production|}}}{{#if:{{{production_year|}}} | &nbsp;({{{production_year}}}) }} }} | label24 = Brendy | data24 = {{{brands|}}} | label25 = Uslugy | class25 = category | data25 = {{{services|}}} | label26 = Obrat | data26 = {{{revenue|}}}{{#if:{{{revenue_year|}}} | &nbsp;({{{revenue_year}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2139 |name=revenue |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{revenue|}}}{{#if:{{{revenue_year|}}} | &nbsp;({{{revenue_year}}}) }} }}--> | label27 = {{-|[[EBIT]]}} | data27 = {{{operating_income|}}}{{#if:{{{income_year|}}} | &nbsp;({{{income_year}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P3362 |name=operating_income |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{operating_income|}}}{{#if:{{{income_year|}}} | &nbsp;({{{income_year}}}) }} }}--> | label28 = [[Čisty dohod]] | data28 = {{{net_income|}}}{{#if:{{{net_income_year|}}} | &nbsp;({{{net_income_year|}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2295 |name=net_income |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{net_income|}}}{{#if:{{{net_income_year|}}} | &nbsp;({{{net_income_year|}}}) }} }}--> | label29 = [[Aktivy pod upravoju]] | data29 = {{{aum|}}} | label30 = {{nowrap|[[Aktiv (biznes)|Vsego aktivov]]}} | data30 = {{{assets|}}}{{#if:{{{assets_year|}}} | &nbsp;({{{assets_year}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2403 |name=assets |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{assets|}}}{{#if:{{{assets_year|}}} | &nbsp;({{{assets_year}}}) }} }}--> | label31 = {{nowrap|[[Vlastny kapital (finansy)|Kapitalizacija]]}} | data31 = {{#if:{{{equity|}}} | {{{equity}}}{{#if:{{{equity_year|}}} | &nbsp;({{{equity_year}}})}} }} | label32 = Vlastnik{{#if:{{{owners|}}}|i}} | data32 = {{if empty|{{{owners|}}}|{{{owner|}}}}} | label33 = Učestniky | data33 = {{{num_members|}}}{{#if:{{{num_members_year|}}} | &nbsp;({{{num_members_year|}}})}} | label34 = Počet služebnikov | data34 = {{{num_employees|}}}{{#if:{{{num_employees_year|}}} | &nbsp;({{{num_employees_year}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P1128 |name=num_employees |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{num_employees|}}}{{#if:{{{num_employees_year|}}} | &nbsp;({{{num_employees_year}}}) }} }}--> | label35 = [[Materska kompanija]] | data35 = {{{parent|}}}<!--{{#ifeq:{{{owners|}}}{{{owner|}}}{{{parent|}}} || {{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P749 |name=parent |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes }} | {{{parent|}}} }}--> | label36 = [[Podrazděljenje (biznes)|Podrazděljenja]] | data36 = {{{divisions|}}} | label37 = [[Dočerska kompanija|Dočerske kompanije]] | data37 = {{{subsidiaries|}}} | data39 = {{{module|}}} | label40 = [[Basel III|Koeficient kapitala]] | data40 = {{{ratio|}}} | label41 = Ocenka | data41 = {{{rating|}}} | label42 = Vebsajt | data42 = {{#if:{{{website|}}}| {{{website|}}} |<!--{{#invoke:WikidataIB |url2 |url={{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P856 |name=website |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=yes |maxvals=1}} }}--> }} | below = {{#if:{{{footnotes|}}} | '''Primětky'''<br/>{{{footnotes}}} }} }}<!-- --><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> cc1cznanfdahsbh5vjgqzo1hwrtk37q 48687 48684 2026-10-14T13:09:43Z Ilja isv 10 48687 wikitext text/x-wiki {{Kartka | bodyclass = ib-company vcard | templatestyles = Kartka firma/styles.css | child = {{lc:{{{embed}}}}} | decat = yes | titleclass = fn org | titlestyle = font-size: 125%; | title = {{#ifeq:{{lc:{{{embed}}}}} | yes | '''Kompanija''' | {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | imageclass = ib-company-logo logo | image = {{#invoke:InfoboxImage |InfoboxImage |image={{#ifeq:{{lc:{{{embed}}}}} | yes | {{{logo|}}} || {{#invoke:Wikidata|getValue|P154}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P154 |name=logo |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{logo|}}} }}--> }} |size={{{logo_size|}}} |sizedefault=frameless |upright={{if empty|{{{logo_upright|}}}|1}} |alt={{{logo_alt|}}} |class= {{{logo_class|}}} |maxsize=250px}} | caption = {{{logo_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage |InfoboxImage |image={{{image|}}} |size={{{image_size|}}} |upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}} |alt={{{image_alt|}}} }} | caption2 = {{{image_caption|}}} | label1 = [[Trgova nazva]] | data1 = {{{trade_name|}}} | label2 = Originalna nazva | data2 = {{#if:{{{native_name|}}} | {{#if:{{{native_name_lang|}}} | {{lang|{{{native_name_lang}}}|{{{native_name}}} }} | {{{native_name}}} }} }} | label3 = Nazva [[Latinica|latiniceju]] | data3 = {{{romanized_name|}}} | label4 = Raněje | class4 = nickname | data4 = {{if empty|{{{former_names|}}}|{{{former_name|}}}}} | label5 = Tip | class5 = category | data5 = {{{type|}}} | label6 = [[Tiker]] | data6 = {{{traded_as|}}} | label7 = [[Medžunarodno identifikacijno čislo na cenne papiry|{{-|ISIN}}]] | data7 = {{{ISIN|}}}| {{#invoke:Wikidata|getValue|P946}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P946 |name=ISIN |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{ISIN|}}} }}--> | label8 = Industrija | class8 = category | data8 = {{{industry|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P452}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P452 |name=industry |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{industry|}}} }}--> | label9 = Žanr | class9 = category | data9 = {{{genre|}}} | label10 = Prědhodnik{{#if:{{{predecessors|}}}|y}} | data10 = {{if empty|{{{predecessors|}}}|{{{predecessor|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P155}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P155 |name=predecessor |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{predecessors|}}}|{{{predecessor|}}}}} }}--> | label11 = Zaregistrovana | data11 = {{{incorporated|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P1001}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P1001 |name=incorporated |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{incorporated|}}} }}--> | label12 = Osnovana | data12 = {{{founded|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P571}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P571 |name=founded |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes | {{{founded|}}} }}--> | label13 = Osnovatelj{{#if:{{{founders|}}}|i}} | class13 = agent | data13 = {{if empty|{{{founders|}}}|{{{founder|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P112}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P112 |name=founder |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{founders|}}}|{{{founder|}}}}} }}--> | label14 = Prěstavjena | data14 = {{{defunct|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P576}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P576 |name=defunct |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{{defunct|}}} }}--> | label15 = Sudba | data15 = {{{fate|}}} | label16 = Nastupnik{{#if:{{{successors|}}}|y}} | data16 = {{if empty|{{{successors|}}}|{{{successor|}}}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P156}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P156 |name=successor |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes |{{if empty|{{{successors|}}}|{{{successor|}}}}} }}--> | label17 = Centrala | class17 = {{#if:{{{hq_location|}}} | label | adr}} | data17 = {{#if:{{{hq_location|}}}{{{hq_location_city|}}}{{{hq_location_country|}}} | {{Plosky spisok | 1 = {{{hq_location|}}} | 2 = {{#if:{{{hq_location_city|}}} |<div class="ib-company-locality locality"> {{{hq_location_city|}}}</div>}} | 3 = {{#if:{{{hq_location_country|}}} |<div class="ib-company-country country-name"> {{{hq_location_country|}}}</div>}} }} <!--| {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=hq_location_city |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=hq_location_country |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} | {{Comma separated entries | 1 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=hq_location_city |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} |<div class="ib-company-locality locality">{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P159 |name=headquarters location |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}</div>}} | 2 = {{#if:{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=countrry |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }} |<div class="ib-company-country country-name">{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P17 |name=hq_location_country |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 }}</div>}} }} }}--> }} | label19 = Čislo odděljenij | data19 = {{{num_locations|}}}{{#if:{{{num_locations_year|}}} | &nbsp;({{{num_locations_year}}}) }} | label20 = Obsluživajem{{#if:{{{areas_served|}}}|e|y}} region{{#if:{{{areas_served|}}}|y}} | data20 = {{if empty|{{{areas_served|}}}|{{{area_served|}}}}} | label21 = Rukovoditelji | class21 = agent | data21 = {{{key_people|}}} | label22 = Produkty | data22 = {{{products|}}} | label23 = Production output | data23 = {{#if:{{{production|}}} | {{{production|}}}{{#if:{{{production_year|}}} | &nbsp;({{{production_year}}}) }} }} | label24 = Brendy | data24 = {{{brands|}}} | label25 = Uslugy | class25 = category | data25 = {{{services|}}} | label26 = Obrat | data26 = {{{revenue|}}}{{#if:{{{revenue_year|}}} | &nbsp;({{{revenue_year}}}) }}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2139 |name=revenue |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{revenue|}}}{{#if:{{{revenue_year|}}} | &nbsp;({{{revenue_year}}}) }} }}--> | label27 = {{-|[[EBIT]]}} | data27 = {{{operating_income|}}}{{#if:{{{income_year|}}} | &nbsp;({{{income_year}}}) }}{{#invoke:Wikidata|getValue|P3362}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P3362 |name=operating_income |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{operating_income|}}}{{#if:{{{income_year|}}} | &nbsp;({{{income_year}}}) }} }}--> | label28 = [[Čisty dohod]] | data28 = {{{net_income|}}}{{#if:{{{net_income_year|}}} | &nbsp;({{{net_income_year|}}}) }}{{#invoke:Wikidata|getValue|P585}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2295 |name=net_income |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{net_income|}}}{{#if:{{{net_income_year|}}} | &nbsp;({{{net_income_year|}}}) }} }}--> | label29 = [[Aktivy pod upravoju]] | data29 = {{{aum|}}} | label30 = {{nowrap|[[Aktiv (biznes)|Vsego aktivov]]}} | data30 = {{{assets|}}}{{#if:{{{assets_year|}}} | &nbsp;({{{assets_year}}}) }}{{#invoke:Wikidata|getValue|P585}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P2403 |name=assets |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{assets|}}}{{#if:{{{assets_year|}}} | &nbsp;({{{assets_year}}}) }} }}--> | label31 = {{nowrap|[[Vlastny kapital (finansy)|Kapitalizacija]]}} | data31 = {{#if:{{{equity|}}} | {{{equity}}}{{#if:{{{equity_year|}}} | &nbsp;({{{equity_year}}})}} }} | label32 = Vlastnik{{#if:{{{owners|}}}|i}} | data32 = {{if empty|{{{owners|}}}|{{{owner|}}}}} | label33 = Učestniky | data33 = {{{num_members|}}}{{#if:{{{num_members_year|}}} | &nbsp;({{{num_members_year|}}})}} | label34 = Počet služebnikov | data34 = {{{num_employees|}}}{{#if:{{{num_employees_year|}}} | &nbsp;({{{num_employees_year}}}) }}{{#invoke:Wikidata|getValue|P1128}}<!--{{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P1128 |name=num_employees |qual=P585 |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |maxvals=1 |{{{num_employees|}}}{{#if:{{{num_employees_year|}}} | &nbsp;({{{num_employees_year}}}) }} }}--> | label35 = [[Materska kompanija]] | data35 = {{{parent|}}}{{#invoke:Wikidata|getValue|P749}}<!--{{#ifeq:{{{owners|}}}{{{owner|}}}{{{parent|}}} || {{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P749 |name=parent |qid={{{qid|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |onlysourced=yes |noicon={{if empty|{{{noicon|}}}|no}} |sep="<br />" |sorted=yes }} | {{{parent|}}} }}--> | label36 = [[Podrazděljenje (biznes)|Podrazděljenja]] | data36 = {{{divisions|}}} | label37 = [[Dočerska kompanija|Dočerske kompanije]] | data37 = {{{subsidiaries|}}} | data39 = {{{module|}}} | label40 = [[Basel III|Koeficient kapitala]] | data40 = {{{ratio|}}} | label41 = Ocenka | data41 = {{{rating|}}} | label42 = Vebsajt | data42 = {{#if:{{{website|}}}| {{{website|}}} |{{#invoke:Wikidata|getValue|P856}}<!--{{#invoke:WikidataIB |url2 |url={{#invoke:WikidataIB |getValue |rank=best |P856 |name=website |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=yes |maxvals=1}} }}--> }} | below = {{#if:{{{footnotes|}}} | '''Primětky'''<br/>{{{footnotes}}} }} }}<!-- --><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> 5vl0g1k9cqw4lsbtk90tzy7fe2wcdey 0 4767 48723 28695 2026-10-14T20:29:16Z IJzeren Jan 9 48723 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kacušika Hokusaj]] [[Kategorija:Живописци]] [[Kategorija:Јапонија]] [[Kategorija:Јапонци]] m11obw5c6d3pzsibanfhutpi1uklldo 2 5071 48688 45036 2026-10-14T15:13:30Z IJzeren Jan 9 48688 css text/css .mw-redirect { color: #009900; } .mw-redirect:visited { color: #008000; } .mw-redirect:hover { color: #990000; } .mw-redirect:active { color: #990000; } 4r4ehni4h9umn0hkf1wlkbno3eanj8p 48689 48688 2026-10-14T15:14:13Z IJzeren Jan 9 48689 css text/css .mw-redirect { color: #009900; } .mw-redirect:visited { color: #008000; } .mw-redirect:hover { color: #009900; } .mw-redirect:active { color: #009900; } 36s6k2qxk30lli3a9x6e8asca2gqo9n 0 5643 48716 43598 2026-10-14T20:23:14Z IJzeren Jan 9 48716 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Těšinjsko narěčje]] [[Kategorija:Чешскы језык]] [[Kategorija:Пољскы језык]] [[Kategorija:Пољска]] [[Kategorija:Слезија]] kw526v2kghax93wdbstnw21ph7v9w58 14 5947 48695 44964 2026-10-14T19:14:27Z LiMr 20 +kategorija 48695 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q7766382}} [[Kategorija:BioWare]] [[Kategorija:Videoigry]] 0rcj3nse3deo2foe54vedqwtgrak5k3 48696 48695 2026-10-14T19:15:16Z LiMr 20 -interwiki 48696 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:BioWare]] [[Kategorija:Videoigry]] s0q4dp7ekh791sonifmdwg42tipnrme 0 6169 48741 46787 2026-10-14T20:53:58Z IJzeren Jan 9 /* Referencije */ kat. 48741 wikitext text/x-wiki {{Kartka personaž | name = Alisa Seleznjova | full_name = {{Jezyky|ru|Алиса Игоревна Селезнёва}} | image = [[Fajl:Nataliya Guseva at Alina Selezneva.jpg|thumb|300px|center|[[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Nataša Guseva]] v rolji Alisy v televizijnom serialu «[[Gostica iz budučnosti]]» (1984)]] | caption = Nataša Guseva v rolji Alisy | creator = [[Kir Bulyčov]] | franchise = «[[Polny spisok knig ob Alisě Seleznjovoj|Prigody Alisy]]» | first = «[[Děvčinka, ktoroj ničto ne stane]]» | gender = žensky | nationality = ruska | race = evropeoidna | home = Moskva | lbl21 = Věk | data21 = od 3 do 13 lět; vo věčšinstvu povědok – 10–12 lět | lbl31 = Data narodženja | data31 = 17 novembra <ref>{{-|Кир Булычёв, «День рождения Алисы», первое предложение.}}</ref>, konec XXI stoljetja (priblizno 2079-2080) | family = Kira Seleznjova, arhitektorka (mati)<br/>[[Professor Seleznjov|professor Igorj Seleznjov]] (otec)<br/>Aleksej (děd)<br>Klavdija Matvejevna (babuška)<br>Austra (tetka)<br>Lukrecija Ivanovna (kuzina babušky) | lbl32 = Prijatelji | data32 = Pavel Geraskin, Arkadij Sapožkov, Maša i Nataša Bělyje, robot-gospodarka Polja, [[Gromozeka]], Rrrr, Genadij Poloskov, Filidor Zeleny, Ivan Ivanovič Carevič, Gerasik, čarovnik Ooh, kosmičny korab Gaj-do, Irija Gaj, agent Kora Orvat, komisar Milodar Fetr, Ričard Tempest, [[robot Verter]], [[Silver Džonovič]] | lbl33 = Neprijatelji | data33 = [[Krys i Veseljak U]] | occupation = učenica srědnoj školy, putovateljka | prototype = {{-|Алиса Игоревна Лютомская (Можейко)}} | motion_actor = [[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Natalija Guseva]]<br/>[[:ru:Прижбиляк, Екатерина Юрьевна|Jekatěrina Prižbiljak]]<br/>[[:cs:Klára Jandová|{{-|Klára Jandová|Клара Jандова}}]]<br>[[:pl:Jagoda Stach|{{-|Jagoda Stach|Jагода Стах}}]]<br>[[:ru:Верещагина, Дарья Викторовна|Darja Vereščagina]] | voice = Oljga Gromova<br/>[[Tatjana Aksjuta]]<br/>Jaroslava Nikolajeva<br/>[[Darja Měljnikova]] | wikiquote = Алиса Селезнёва }} '''Alisa Seleznjova''' ({{Jezyky|ru|Алиса Игоревна Селезнёва}}) — protagonistka cikla dětskyh fantastičnyh knig [[Kir Bulyčov|Kira Bulyčova]] «[[Prigody Alisy]]», jih ekranizacij i izvodnyh děl, takyh kako «[[Tajna tretjej planety]]», «[[Gostica iz budučnosti]]» i drugyh filmov, animovanyh filmov i serialov. Alisa je děvčinka, obyvajuča v [[Moskva|Moskvě]] na koncu [[XXI věk|XXI věka]]. == Pojavjenje personaža == Najprvo Alisa se pojavjaje na stranicah knig v lětu 1965, ako v každolětnom [[Almanah|almanahu]] «[[Svět prigod (almanah)|Svět prigod]]» byli opublikovane prve pověsti o njej s občym nazvanjem «[[Děvčinka, ktoroj ničto ne stane]]». Děvče jest nazvano podlě dočerky pisatelja, Alisy Igorjevny Možejko (omuženoj Ljutomskoj), a jej roditelji sut dobyli imena samogo Bulyčova (Igorja Vsevolodoviča Možejka) i jego ženy Kiry Aleksejevny Sošinskoj (od imena ktoroj jest takože stvorjen literaturny psevdonim pisatelja). Mati Alisy jest takože dostala professiju Kiry Sošinskoj — [[arhitektor]].<ref>{{-|Кир Булычёв:}} [http://www.rusf.ru/kb/int/ya_izmenyayus_vmeste_so_vremenem/text.htm {{-|«Я изменяюсь вместе со временем, но хочу писать так, как хочу.»}}] {{Wayback|url=http://www.rusf.ru/kb/int/ya_izmenyayus_vmeste_so_vremenem/text.htm |date=20160916233622 }}</ref> Jednako že ni vněšno, ni harakterom, po slovam avtora, personaž ne jest spisan s jego dočerky.<ref name = "KP">{{-|Кир Булычёв:}} [http://www.kp.ru/daily/23113/23224/ {{-|«После меня останутся Алиса и Громозека…»}}] {{Wayback|url=http://www.kp.ru/daily/23113/23224/ |date=20160904020840}}</ref> {{Citatny blok|Iz čego vy jeste rěšili, že moja dočera Alisa imaje někako odnošenje k Alisě Seleznjovoj? Oni daže ne sut podobne. Alisa i ne čitala jest vseh knižek «o sobě». Ona ljubi literaturu povyš klasoju.|author =  Kir Bulyčov|source = «Po mene budut ostati Alisa i Gromozeka…»<ref name = "KP"/>| width = 60% |align = none}} Knigy ob Alise Seleznjovoj byli prěložene na dvě desetky světovyh jezykov.<ref>{{Cite book| url =https://fantlab.ru/work10879 | title ={{-|Кир Булычёв «Алиса»}}|access-date=2024-10-02|archive-date=2024-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240505121045/https://fantlab.ru/work10879|url-status=live|lang=ru}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://book24.ru/blog/5607886/|title=Алиса Селезнева – навсегда! Почему книги о ней нужно читать современным детям - Подборки книг на book24.ru|lang=ru|website=Book24.ru|access-date=2024-10-02}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ast.ru/news/devochka-s-zemli/|title=55 лет Алисе Селезневой: девочке с Земли XXI века|lang=ru-RU|website=Издательство AST|access-date=2024-10-02|archive-date=2022-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20221006014715/https://ast.ru/news/devochka-s-zemli/|url-status=live}}</ref> Vozdolž s knigami sut izpuščene takože [[Diafilm|slajdove filmy]], tri [[Film|filmy]], tri [[Animacija|animacijne filmy]], [[Serial|serial]] i animacijny serial, a takože několiko [[Videoigra|videoigr]]. V zagranici sut takože byli snimane ekranizacije, ale v internetu ne sut dostupne kopije.<ref>{{Cite web |url=https://www.mirf.ru/kino/alisa-seleznyova-vse-filmy/ |title=Все фильмы про Алису Селезнёву — от худшего к лучшему |access-date=2024-04-18 |archive-date=2024-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240418172419/https://www.mirf.ru/kino/alisa-seleznyova-vse-filmy/ |url-status=live }}</ref> Vrh popularnosti i notoričnosti personaža byl vo vtoroj polovině 1980-h lět, poslě izpuščanja televizijnogo filma «Gostica iz budučnosti». == Obraz personaža == Alisa jest děvčina [[Srědna škola|školnogo]] věka, obyvajuča vo futurističnoj Moskvě konca [[XXI stolětja]]. Izgled Alisy jest opisany tako: děvče vysokogo rasta, imaje světle kratke vlasy i sportovno složeno tělo, oblečena obyčno do odědžy «mužskogo» tipa (kratke nogavicy i tenisku, či kombinezon). Vo věčšinstvu knig jej vozrast ostavaje okolo 12 lět. Alisa se uči v srědnoj školě, ona jest členkoju kružka junyh naturalistov. Suglasno knigy «[[Putovanje Alisy]]» («Děvčina od Zemje»), Alisa jest učeniceju vtoroj klasy (''«Věd tretja „B“ jest odletela v polnom sostavu ješče nočju v měškah iz-pod kartofljev na tovarnoj barže. Oni te budut na stadionu, ale naše vtore klasy — ne»''), ale v knigě «[[Sto lět tomu voprěd]]» Alisa povědaje učenici konca XX věka Julji Gribkovoj, že v jejnom času v školah ''«ne imajut klas i ne imajut bukv»'', ale ''«toliko grupy po interesah»'' (v filmu «Gostica iz budučnosti», snimanom po tutoj povědkě, naprotiv, Alisa govori, že uči se v šestoj klasě). Alisa znaje inozemne i inoplanetne jezyky: v knigě «Sto lět tomu voprěd» spominaje se, kako na lekciji [[Anglijsky jezyk|anglijskogo jezyka]] ona razskazyvala «o zamku {{-|Tower|Тауер}}, vo ktorom sut žili anglijske kralji, i o rěkě Temzě, ktora teče okolo togo zamka». Po jejnomu vlastnomu priznanju, ona «ne jest velmi sposobna» k jezykam i znaje jih toliko osm, a imenno [[Hindustani|hindi]], [[Němečsky jezyk|němečsky]], [[Češsky jezyk|češsky]], [[Kitajsky jezyk|kitajsky]], [[Finsky jezyk|finsky]], [[Japonsky jezyk|japonsky]], [[Francuzsky jezyk|francuzsky]] «i ješče jedin». Pravdopodobno, ide o «kosmolingvě» — izmysljenom medžuplanetnom jezyku, ktory, kako ukazyvaje se v knigě «Milion prigod», «Alisa jest odlično znala». Samostojno, zajedno s otcem ili drugami jest pobyvala na mnogyh dalekyh planetah, v podzemnyh glubinah i na Atlantidě, i takože v dalekoj minulosti (vključno «epohy legend» 26 tyseč lět tomu) i v XX věku (v lětu 1976). Alisa je jedinstveno děte v rodině. Jej otec jest znamenity kosmozoolog, profesor zoologije '''[[Profesor Seleznjov|Igorj Seleznjov]]''', direktor [[Moskovsky zoo park|moskovskogo zoo parka]] budučnosti — [[KosmoZoo]]. On jest avtorom mnogyh pečatnyh děl (napriměr, knigy «Zvěri daljnyh planet»), neizměnny avtor galaktičnogo časopisa «Věstnik kosmozoologije». Mati jest izvěstna arhitektorka v [[Solnečna sistema|Solnečnoj sistemě]] '''Kira Seleznjova'''. Ona jest izvěstna postavjenjem [[Nukus|Nukusskogo]] stadiona i kulturnogo centra na asteroidu Palada. Alisa provodi mnogo vyše časa s otcem, než s materju. Harakter Alisa imaje impulsivny, energičny i prědprijmajučy. Ona bezprěryvno udivjaje dorastlyh svojeju dětskoju neposrědnostju, iznahodlivostju i neustrašnostju. Često, jejne divne domysly okazyvajut se vyše pravymi, než naučne hipotezy dorastlyh naučnikov. V parě s ravesnikami — osoblivo s [[Paška Geraskin|Paškoju Geraskinym]] i podobnymi personažami — Alisa, naprotiv, često igraje rolju skeptika i uvaženogo, spokojnogo člena ekipy. Alisa jest čestna, ona jest uvěrjena, že «Jestli jest možlivo ne lgati — jest lěpje ne lgati», ale uvažaje dopustimym projavjenje hitrosti v odnošenju roditeljev i drugyh dorastlyh, ako li sut osnovanja dumati, že dorastli budut otegčiti provodženje planov zaradi svojej črězměrnoj opěky o blagostanju i bezpečnosti dětij. === Data rodženja === Izslědovatelj životopisa Alisy Andrej Busygin, ktory analizoval vse romany i povědky o njej, jest prědložil pribliznu hronologiju prigod Alisy (v něktoryh slučajah sdvigajuči uvědjene v knigah gody, zatože oni se protivrěčili vzajemno) i privezal sobytja, konajuče v knigah, k naslědnym datam budučnosti: # Děvčinka, ktoroj ničto ne stane ({{-|[[:ru:Девочка, с которой ничего не случится|Девочка, с которой ничего не случится]]}}): 2083—2086 # Obora skazok ({{-|[[:ru:Заповедник сказок|Заповедник сказок]]}}): vesna 2087 # [[:ru:Козлик Иван Иванович|Kozlik Ivan Ivanovič]]: vesna 2087 # Putovanje Alisy ({{-|[[:ru:Путешествие Алисы|Путешествие Алисы]]}}): lěto 2088 # Povtorogodniki ({{-|[[:ru:Второгодники|Второгодники]]}}): jesenj 2088 — jesenj 2089 # Ostrov rdžavogo poručnika ({{-|[[:ru:Ржавый фельдмаршал|Остров ржавого лейтенанта]]}}): junij 2089 # Denj rodženja Alisy ({{-|[[:ru:День рождения Алисы (повесть)|День рождения Алисы]]}}): jesenj 2089 # Lilova kulja ({{-|[[:ru:Лиловый шар (повесть)|Лиловый шар]]}}): zima 2089—2090 # Nevoljniki asteroida ({{-|[[:ru:Пленники астероида|Пленники астероида]]}}): julij 2090 # Milion prigod ({{-|[[:ru:Миллион приключений|Миллион приключений]]}}): vesna — lěto 2091 # Sto lět tomu napěd ({{-|[[:ru:Сто лет тому вперёд|Сто лет тому вперёд]]}}): aprilj 2091 # Veznji «Jamagiri Maru» ({{-|[[:ru:Узники «Ямагири-мару» (повесть)|Узники «Ямагири-Мару»]]}}): vesna 2092 # Konec Atlantidy ({{-|[[:ru:Конец Атлантиды|Конец Атлантиды]]}}): vesna 2092 # Gaj-Do ({{-|[[:ru:Гай-До|Гай-До]]}}): julij 2092 # Grad bez pameti ({{-|[[:ru:Город без памяти|Город без памяти]]}}): avgust 2092<ref>{{-|А. Бусыгин. Ох уж эта Алиса…}} // {{-|[[Уральский следопыт]]}} № 6-1991. — с.54.</ref> # Alisa i križenosci ({{-|[[:ru:Алиса и крестоносцы|Алиса и крестоносцы]]}}): septembr 2092 God rodženja Alisy podlě tutoj hronologije — 2079—2080. Denj rodženja — 17 novembra. == Alisa v prědstavjenju hudožnikov == <!--[[Fajl:Алиса из мультика.jpg|thumb|left|Алиса в мультфильме «[[Тайна третьей планеты]]» (1981)]]--> {{Trěba iztočnik|Klasičnoju rysovanoju realizacijeju oblika Alisy Seleznjovoj jest stal variant [[:ru:Мигунов, Евгений Тихонович|Evgenija Migunova]], hoti on se odličal od izhodnogo avtorskogo obraza: «ostrižena světlovlasa děvčina v črvenom kombinezonu» se prětvorila u Migunova v nevysoku i rusovlasu. V variantu Migunova vsekako podčrkajut se dětske priznaky, a sportivnost avtorskogo obraza se kompensuje dinamičnostju rysovanky. Bulyčov jest nejednokratno govoril, že nyně on sam prědstavjaje Alisu jedino kako «migunovsku», i jest nazyval hudožnika svojim spoluavtorom.}} Migunovov obraz se stal svojim sposobom vzorom, ktoromu upodobajut v svojih variantah mnoge druge ilustratori, i on takože v něktoroj měrě ovlivnil animacijny variant [[Natalja Orlova|Natalji Orlovoj]] v animacijnom filmu [[Roman Kačanov|Romana Kačanova]] «[[Tajna tretjej planety]]», vo ktorom v kinematografu prvokratno pojevil se oblik Alisy. Prototipom Alisy za hudožnu direktorku se stala jej sedmileta (na toj moment) dočerka Ekaterina Semjonova, a prototipom kapitana Zelenogo se stal jej muž Tengiz Semjonov.<ref>{{Cite magazine |author=Ляхович Татьяна, Маринова Татьяна. |title=Звезда сериала «Две судьбы» Екатерина Семенова: «Я очень боялась Олега Павловича Табакова, который был моим ректором. О моих отношениях с его сыном он узнал случайно — увидел на улице, как мы целовались» |url=http://www.bulvar.com.ua/arch/2010/6/4b71fc1dd58f4/ |lang=ru | magazine=[[Бульвар Гордона]] |publication-date=2010-02-09|issue=6 (250) |archive-date=2013-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021091438/http://www.bulvar.com.ua/arch/2010/6/4b71fc1dd58f4/}}</ref> V 2009 godu jest izšel rosijsky polnomeražny animacijny film «[[:ru:День_рождения_Алисы_(мультфильм)|Denj rodženja Alisy]]», rolju Alisy vo ktorom jest ozvučila Jasja Nikolajeva. Oblik Alisy v njem jest velmi podobny do obraza iz animacijnogo filma «Tajna tretjej planety». V tutoj animacije kako [[kameo]] rolju kapitana kosmičnogo koraba jest ozvučila [[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Natalija Guseva (Muraškevič)]], igravša rolju Alisy Seleznjovoj v filmu «[[Gostica iz budučnosti]]». Na koncu aprilja 2011 v medijah se objevil tizer animacijnogo seriala «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]», stvarjajemogo kompanijeju «Bazelevs». Premiera seriala iměla město na telekanalu [[STS (televizija)|STS]] 16 novembra 2013, za jedin den do oficialnogo dnja rodženja Alisy, a tri měseca po tom — 3 februara 2014 — na tevizijnom kanalu «[[Karusel (televizija)|Karusel]]». To jest prva ekranizacija ob Alisě Seleznjovoj, vo ktoroj mnoge epizody seriala sut iztvorjene originalno i ne sut osnovane na knigah Bulyčova, i to jest prva ekranizacija, iztvorjena v kompjuternoj grafikě. == V hudožnyh filmah == <!--[[Fajl:Alice1 copy.jpg|thumb|[[Гусева, Наталия Евгеньевна|Наташа Гусева]] в роли Алисы (1984)]]--> V televizijnyh filmah «Gostica iz budučnosti» i «[[LIlova kilja (film)|Lilova kulja]]» [[Pavel Arsenov|Pavla Arsenova]] rolju Alisy jest igrala [[Natalja Guseva|Nataša Guseva]]. Oblik herojiny v tutyh ekranizacijah jest ješče daljej od knožnogo, než migunovov i kačanovskov — kako vněšno, tako i po harakteru. Alisa v tutyh filmah jest «mimozemna» devčinka-koričnovlaska s ostrigom na tip «{{-|carré}}», velikimi očami i teplym pogledom, legkověrna, iskrena i otvorjena. V filmu «Gostica iz budučnosti» onaa nosi kratku črvenu suknju s bělym vratom bez rukavov i s otvorjenym hrebtom. Ako se prěměstila do XX věka, ona olačaje se v sovětsku Školnu uniformu (koričnova suknja s črnym fartuhom) i [[Juni pioneri (komunističny mladežny ruh)|pionerskoju]] simbolikoju. V filmu «[[:ru:Остров_ржавого_генерала|Ostrov rdžavogo generala]]» rolju alisy jest igrala [[:ru:Прижбиляк,_Екатерина_Юрьевна|Katja Prižbiljak]]. Jejna Alisa — huda subtilna děvčinka s sěrymi očami i dolgymi temno-rusymi vlasami, sobranymi v «hvostik», — jest najvyše daleky od migunovovyh ilustracij variant. V koncu 2000-h lět se planovalo snimanje filma «Prigody Alisy Seleznjovoj. Vezniky treh planet», vo ktorom rolju Alisy iměla by sigrati [[:ru:Мельникова,_Дарья_Алексеевна|Darja Meljnikova]],<ref name="newalisa">http://sb.by/post/69360/ {{Wayback|url=http://sb.by/post/69360/ |date=20090915205440 }}, http://www.aif.ru/article/index/article_id/18227 {{Wayback|url=http://www.aif.ru/article/index/article_id/18227 |date=20090916182359 }}</ref> ale tutz projek byl zamraženy. Darja Meljnikova nakonec ozvučila Alisu v animovanom serialu «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]». V aprilju 2024<ref>''Дмитрий Кинский''. [https://www.mirf.ru/news/konstantin-habenskij-sygraet-v-filme-po-povesti-sto-let-tomu-vpered/ Константин Хабенский сыграет в фильме по повести «Сто лет тому вперёд»] {{Wayback|url=https://www.mirf.ru/news/konstantin-habenskij-sygraet-v-filme-po-povesti-sto-let-tomu-vpered/ |date=20221103051557 }} // [[Мир фантастики]]. — 2022. — 2 ноября.</ref> v kinah bzl izpuščen film «[[:ru:Сто_лет_тому_вперёд_(фильм)|Sto lět tomu voprěd]]» — svobodna adaptacija jednoimennoj pověsti.<ref>{{Cite web|lang=ru|url=https://www.kinopoisk.ru/media/news/4004579/|title=Кракен от Михалкова и Ходжа Насреддин от Бекмамбетова: кинокомпании представили Фонду кино 14 проектов — Новости на КиноПоиске|website=КиноПоиск|access-date=2021-05-26|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526174621/https://www.kinopoisk.ru/media/news/4004579/|url-status=live}}</ref> Alisa v tutoj versije uči se v 11-toj klasě, jejnu rolju igraje [[:ru:Верещагина,_Дарья_Викторовна|Darja Vereščagina]].<ref>{{Cite web |url=https://kino.mail.ru/news/57458_petrov_snyalsya_v_obraze_zlodeya_v_novom_filme_pro_alisu_seleznevu_pervie_foto/ |title=Петров снялся в образе злодея в новом фильме про Алису Селезневу: первые фото - Кино Mail.ru |access-date=2023-11-09 |archive-date=2023-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231109181125/https://kino.mail.ru/news/57458_petrov_snyalsya_v_obraze_zlodeya_v_novom_filme_pro_alisu_seleznevu_pervie_foto/ |url-status=live }}</ref> Vo filmu Alisa jest směla děvčina-podrastok, ktora redno se trenuje s pomočju Vertera zaradi bojev s piratami, i hče najdti svoju mati, ktora se zatykala, kako mněvaje Alisa, v minulosti, v lětu 2024. Tuta versija Alisy takože imaje kratke vlasy, alo rozovoj barvy. Na koncu filma alisa pojavjaje se v suknji kako v «Gostici iz budučnosti», ale sinjej barvy, ne črvenoj. == Naslědstvo == * V čest Alisy Seleznjovoj jest založena každogodna literaturna premija «Alisa».<ref>[https://books.google.com/books?id=efZ44dFS1eAC&lpg=PA305&dq=Кир%20Булычев%20рецензия&lr=&as_brr=0&hl=ru&pg=PA306#v=onepage&q=премия%20«Алиса»&f=false ''Галина М. С.'' Русская литература XX века. Кир Булычёв.]</ref> Prěd 2003 godom Bulyčov ju vručal lično. * V Moskvě jestvuje [[Аллея имени Алисы Селезнёвой|Aleja Alisy Seleznjovoj]], posadžena skupinoju ljubiteljev Alisy od filma «[[Gostica iz budučnosti]]». == Filmografija == * «[[Tajna tretjej panety]]» (1981) — rysovany animacijny film (glas Alisy — Oljga Gromova) * «[[Gostica iz budučnosti]]» (1984) (v rolji Alisy  — [[:ru:Гусева,_Наталия_Евгеньевна|Nataša Guseva]]) * «[[:ru:Лиловый_шар_(фильм)|Lilova kulja]]» (1987) (v rolji Alisy — Nataša Guseva) * «[[:ru:Остров_ржавого_генерала|Ostrov rdžavogo generala]]» (1988) (v rolji Alisy — [[:ru:Прижбиляк,_Екатерина_Юрьевна|Katja Prižbiljak]]) * «[[:ru:Узники_«Ямагири-мару»_(мультфильм)|Vezniki „Jamagiri Maru“]]» (1988) — kuklovy animacijny film (glas Alisy — [[:ru:Аксюта,_Татьяна_Владимировна|Tatjana Aksjuta]]) * «{{-|Záhada tří kapitánů}}» («Tajna treh kapitanov») (1990) — Češskoslovačsky televizijny serial (v rolji Alisy — {{-|Klára Jandová|Клара Jандова}})<ref>{{Cite web |url=http://www.imdb.com/title/tt0416443/ |title=IMDb |access-date=2011-04-12 |archive-date=2017-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170208025001/http://www.imdb.com/title/tt0416443/ |url-status=live }}</ref> * «{{-|Dziewczynka, której nigdy nie zdarzy się nic złego}}» («Děvčinka, ktoroj ničto ne stane») (1994) — poljsky televizijny spektakl (v rolji Alisy — {{-|Jagoda Stach|Jагода Стах}})<ref>{{Cite web |url=https://filmpolski.pl/fp/index.php/521354 |title=Dziewczynka, której nigdy nie zdarzy się nic złego |access-date=2015-10-10 |archive-date=2012-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121013055717/http://www.filmpolski.pl/fp/index.php/521354 |url-status=live }}</ref> * «[[:ru:День_рождения_Алисы_(мультфильм)|Denj rodženja Alisy]]» (2009) — polnometražny animacijny film (glas Alisy — Jaroslava Nikolajeva) * «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]» (2013) — animacijny serial (glas Alisy — [[:ru:Мельникова,_Дарья_Алексеевна|Darja Měljnikova]])<ref>{{Cite web |url=http://www.alisamovie.com/about/show/ |title=Алиса Селезнева — Девочка, с которой ничего не случится. О сериале |access-date=2015-10-10 |archive-date=2015-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151116062323/http://www.alisamovie.com/about/show/ |url-status=live }}</ref> * «[[:ru:Сто_лет_тому_вперёд_(фильм)|Sto lět tomu voprěd]]» (2024), v rolji Alisy — [[:ru:Верещагина,_Дарья_Викторовна|Darja Vereščagina]] == Kompjuterne igry == * «Tajna tretjej planety» (2003) — [[platformer]] * «Putovanje Alisy» ({{-|Step Creative Group}}, 2005) — [[kvest]] * «Alisa i kosmičny drakon» (2006) — [[kvest]] * «Tajna tretjej planety. Alisa i lilova kulja» (2009) — [[kvest]] == Bibliografija == * {{Cite journal|author=Сергей Лобов|title=Сказка о будущем. Алиса Селезнёва|journal=[[Мир фантастики]]|year=2009|issue=7|pages=115—119|url=http://www.mirf.ru/Articles/art3615.htm}} <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * ''[[Роман Подольный|Подольный Р.]]'' В стране чудес: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Лит. обозрение. — 1975. — № 1 — С. 47-48. * ''Поликовская Л.'' Миллион приключений: [Рец. на кн.: Миллион приключений] // Дет. лит. — 1983. — № 7. — С. 56-57. * ''[[Всеволод Ревич|Ревич В.]]'' Дети как дети: [Послесл. к кн.: Девочка из будущего] // Булычёв К. Девочка из будущего … и другие повести. — Кишинёв: Лумина, 1984. — С. 613—620. * ''Ревич В.'' Сегодня — с высоты будущего: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Лит. газ. — 1975. — 4 июня (№). — С. 4. * ''Ревич В.'' Третья Алиса и третья планета: [Предисл. к кн.: Тайна третьей планеты] // Булычёв К. Тайна третьей планеты. — М.: Всесоюз. бюро пропаганды киноискусства, 1983. — С. 2. * ''Ревич В.'' Третья Алиса и третья планета: [Предисл. к кн.: Тайна третьей планеты] // Булычёв К. Тайна третьей планеты. — М.: Всесоюз. бюро пропаганды киноискусства, 1984. — С. 2. * ''Семибратова И''. Давайте помечтаем!: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Дет. лит. — 1983. — № 11. — С. 19-22. </div> == Vnješnje linky == * {{Cite web | url= http://www.rusf.ru/kb/stories/fantast_alisa.htm | title= Vse knigy ob Alisě Seleznjovoj] | access-date=2026-08-28}} === Fan-sajty === * [https://romantiki.ru/ Romantiki.ru] * [https://web.archive.org/web/20071121010951/http://romantiki.ru/ Fan-klub «Gostici iz budučnosti» — razgovor s Natašeju Muraškevič i drugimi aktorami] * [http://www.mielofon.ru/ Oficialny sajt seriala «Gostica iz budučnosti»] * [https://alisa.romantiki.ru/ Alisa Seleznjova. Enciklopedija — knigy, filmy, personaži, svět Alisy Seleznjovoj i mnogo drugo] * [https://alisaselezneva.narod.ru/books.htm Pisma iz budučnosti. Stranica Alisy Seleznjovoj] * [https://kosmonet.info/ Tekst Alisy v filmu «Gostica iz budučnosti»] * [https://alisa-planet.narod.ru/ Planeta imenom Alisa — fan-portal] === Članky i podkasty === * [http://tvroscosmos.ru/frm/vestidata/2009/vesti14_02_9_3.php «Zvězda imenom Alisa». Televizijny sužet.] [[:ru:Телестудия Роскосмоса|Telestudija Roskosmosa]]. == Referencije == {{Iztočniky}} {{Prěvod|ru|Алиса Селезнёва}} [[Kategorija:Dětska literatura]] [[Kategorija:Personaže]] {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} 6fuokw2old45uz5tqna5e683sfsut7g 48742 48741 2026-10-14T20:54:56Z IJzeren Jan 9 /* Referencije */ 48742 wikitext text/x-wiki {{Kartka personaž | name = Alisa Seleznjova | full_name = {{Jezyky|ru|Алиса Игоревна Селезнёва}} | image = [[Fajl:Nataliya Guseva at Alina Selezneva.jpg|thumb|300px|center|[[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Nataša Guseva]] v rolji Alisy v televizijnom serialu «[[Gostica iz budučnosti]]» (1984)]] | caption = Nataša Guseva v rolji Alisy | creator = [[Kir Bulyčov]] | franchise = «[[Polny spisok knig ob Alisě Seleznjovoj|Prigody Alisy]]» | first = «[[Děvčinka, ktoroj ničto ne stane]]» | gender = žensky | nationality = ruska | race = evropeoidna | home = Moskva | lbl21 = Věk | data21 = od 3 do 13 lět; vo věčšinstvu povědok – 10–12 lět | lbl31 = Data narodženja | data31 = 17 novembra <ref>{{-|Кир Булычёв, «День рождения Алисы», первое предложение.}}</ref>, konec XXI stoljetja (priblizno 2079-2080) | family = Kira Seleznjova, arhitektorka (mati)<br/>[[Professor Seleznjov|professor Igorj Seleznjov]] (otec)<br/>Aleksej (děd)<br>Klavdija Matvejevna (babuška)<br>Austra (tetka)<br>Lukrecija Ivanovna (kuzina babušky) | lbl32 = Prijatelji | data32 = Pavel Geraskin, Arkadij Sapožkov, Maša i Nataša Bělyje, robot-gospodarka Polja, [[Gromozeka]], Rrrr, Genadij Poloskov, Filidor Zeleny, Ivan Ivanovič Carevič, Gerasik, čarovnik Ooh, kosmičny korab Gaj-do, Irija Gaj, agent Kora Orvat, komisar Milodar Fetr, Ričard Tempest, [[robot Verter]], [[Silver Džonovič]] | lbl33 = Neprijatelji | data33 = [[Krys i Veseljak U]] | occupation = učenica srědnoj školy, putovateljka | prototype = {{-|Алиса Игоревна Лютомская (Можейко)}} | motion_actor = [[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Natalija Guseva]]<br/>[[:ru:Прижбиляк, Екатерина Юрьевна|Jekatěrina Prižbiljak]]<br/>[[:cs:Klára Jandová|{{-|Klára Jandová|Клара Jандова}}]]<br>[[:pl:Jagoda Stach|{{-|Jagoda Stach|Jагода Стах}}]]<br>[[:ru:Верещагина, Дарья Викторовна|Darja Vereščagina]] | voice = Oljga Gromova<br/>[[Tatjana Aksjuta]]<br/>Jaroslava Nikolajeva<br/>[[Darja Měljnikova]] | wikiquote = Алиса Селезнёва }} '''Alisa Seleznjova''' ({{Jezyky|ru|Алиса Игоревна Селезнёва}}) — protagonistka cikla dětskyh fantastičnyh knig [[Kir Bulyčov|Kira Bulyčova]] «[[Prigody Alisy]]», jih ekranizacij i izvodnyh děl, takyh kako «[[Tajna tretjej planety]]», «[[Gostica iz budučnosti]]» i drugyh filmov, animovanyh filmov i serialov. Alisa je děvčinka, obyvajuča v [[Moskva|Moskvě]] na koncu [[XXI věk|XXI věka]]. == Pojavjenje personaža == Najprvo Alisa se pojavjaje na stranicah knig v lětu 1965, ako v každolětnom [[Almanah|almanahu]] «[[Svět prigod (almanah)|Svět prigod]]» byli opublikovane prve pověsti o njej s občym nazvanjem «[[Děvčinka, ktoroj ničto ne stane]]». Děvče jest nazvano podlě dočerky pisatelja, Alisy Igorjevny Možejko (omuženoj Ljutomskoj), a jej roditelji sut dobyli imena samogo Bulyčova (Igorja Vsevolodoviča Možejka) i jego ženy Kiry Aleksejevny Sošinskoj (od imena ktoroj jest takože stvorjen literaturny psevdonim pisatelja). Mati Alisy jest takože dostala professiju Kiry Sošinskoj — [[arhitektor]].<ref>{{-|Кир Булычёв:}} [http://www.rusf.ru/kb/int/ya_izmenyayus_vmeste_so_vremenem/text.htm {{-|«Я изменяюсь вместе со временем, но хочу писать так, как хочу.»}}] {{Wayback|url=http://www.rusf.ru/kb/int/ya_izmenyayus_vmeste_so_vremenem/text.htm |date=20160916233622 }}</ref> Jednako že ni vněšno, ni harakterom, po slovam avtora, personaž ne jest spisan s jego dočerky.<ref name = "KP">{{-|Кир Булычёв:}} [http://www.kp.ru/daily/23113/23224/ {{-|«После меня останутся Алиса и Громозека…»}}] {{Wayback|url=http://www.kp.ru/daily/23113/23224/ |date=20160904020840}}</ref> {{Citatny blok|Iz čego vy jeste rěšili, že moja dočera Alisa imaje někako odnošenje k Alisě Seleznjovoj? Oni daže ne sut podobne. Alisa i ne čitala jest vseh knižek «o sobě». Ona ljubi literaturu povyš klasoju.|author =  Kir Bulyčov|source = «Po mene budut ostati Alisa i Gromozeka…»<ref name = "KP"/>| width = 60% |align = none}} Knigy ob Alise Seleznjovoj byli prěložene na dvě desetky světovyh jezykov.<ref>{{Cite book| url =https://fantlab.ru/work10879 | title ={{-|Кир Булычёв «Алиса»}}|access-date=2024-10-02|archive-date=2024-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240505121045/https://fantlab.ru/work10879|url-status=live|lang=ru}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://book24.ru/blog/5607886/|title=Алиса Селезнева – навсегда! Почему книги о ней нужно читать современным детям - Подборки книг на book24.ru|lang=ru|website=Book24.ru|access-date=2024-10-02}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ast.ru/news/devochka-s-zemli/|title=55 лет Алисе Селезневой: девочке с Земли XXI века|lang=ru-RU|website=Издательство AST|access-date=2024-10-02|archive-date=2022-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20221006014715/https://ast.ru/news/devochka-s-zemli/|url-status=live}}</ref> Vozdolž s knigami sut izpuščene takože [[Diafilm|slajdove filmy]], tri [[Film|filmy]], tri [[Animacija|animacijne filmy]], [[Serial|serial]] i animacijny serial, a takože několiko [[Videoigra|videoigr]]. V zagranici sut takože byli snimane ekranizacije, ale v internetu ne sut dostupne kopije.<ref>{{Cite web |url=https://www.mirf.ru/kino/alisa-seleznyova-vse-filmy/ |title=Все фильмы про Алису Селезнёву — от худшего к лучшему |access-date=2024-04-18 |archive-date=2024-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240418172419/https://www.mirf.ru/kino/alisa-seleznyova-vse-filmy/ |url-status=live }}</ref> Vrh popularnosti i notoričnosti personaža byl vo vtoroj polovině 1980-h lět, poslě izpuščanja televizijnogo filma «Gostica iz budučnosti». == Obraz personaža == Alisa jest děvčina [[Srědna škola|školnogo]] věka, obyvajuča vo futurističnoj Moskvě konca [[XXI stolětja]]. Izgled Alisy jest opisany tako: děvče vysokogo rasta, imaje světle kratke vlasy i sportovno složeno tělo, oblečena obyčno do odědžy «mužskogo» tipa (kratke nogavicy i tenisku, či kombinezon). Vo věčšinstvu knig jej vozrast ostavaje okolo 12 lět. Alisa se uči v srědnoj školě, ona jest členkoju kružka junyh naturalistov. Suglasno knigy «[[Putovanje Alisy]]» («Děvčina od Zemje»), Alisa jest učeniceju vtoroj klasy (''«Věd tretja „B“ jest odletela v polnom sostavu ješče nočju v měškah iz-pod kartofljev na tovarnoj barže. Oni te budut na stadionu, ale naše vtore klasy — ne»''), ale v knigě «[[Sto lět tomu voprěd]]» Alisa povědaje učenici konca XX věka Julji Gribkovoj, že v jejnom času v školah ''«ne imajut klas i ne imajut bukv»'', ale ''«toliko grupy po interesah»'' (v filmu «Gostica iz budučnosti», snimanom po tutoj povědkě, naprotiv, Alisa govori, že uči se v šestoj klasě). Alisa znaje inozemne i inoplanetne jezyky: v knigě «Sto lět tomu voprěd» spominaje se, kako na lekciji [[Anglijsky jezyk|anglijskogo jezyka]] ona razskazyvala «o zamku {{-|Tower|Тауер}}, vo ktorom sut žili anglijske kralji, i o rěkě Temzě, ktora teče okolo togo zamka». Po jejnomu vlastnomu priznanju, ona «ne jest velmi sposobna» k jezykam i znaje jih toliko osm, a imenno [[Hindustani|hindi]], [[Němečsky jezyk|němečsky]], [[Češsky jezyk|češsky]], [[Kitajsky jezyk|kitajsky]], [[Finsky jezyk|finsky]], [[Japonsky jezyk|japonsky]], [[Francuzsky jezyk|francuzsky]] «i ješče jedin». Pravdopodobno, ide o «kosmolingvě» — izmysljenom medžuplanetnom jezyku, ktory, kako ukazyvaje se v knigě «Milion prigod», «Alisa jest odlično znala». Samostojno, zajedno s otcem ili drugami jest pobyvala na mnogyh dalekyh planetah, v podzemnyh glubinah i na Atlantidě, i takože v dalekoj minulosti (vključno «epohy legend» 26 tyseč lět tomu) i v XX věku (v lětu 1976). Alisa je jedinstveno děte v rodině. Jej otec jest znamenity kosmozoolog, profesor zoologije '''[[Profesor Seleznjov|Igorj Seleznjov]]''', direktor [[Moskovsky zoo park|moskovskogo zoo parka]] budučnosti — [[KosmoZoo]]. On jest avtorom mnogyh pečatnyh děl (napriměr, knigy «Zvěri daljnyh planet»), neizměnny avtor galaktičnogo časopisa «Věstnik kosmozoologije». Mati jest izvěstna arhitektorka v [[Solnečna sistema|Solnečnoj sistemě]] '''Kira Seleznjova'''. Ona jest izvěstna postavjenjem [[Nukus|Nukusskogo]] stadiona i kulturnogo centra na asteroidu Palada. Alisa provodi mnogo vyše časa s otcem, než s materju. Harakter Alisa imaje impulsivny, energičny i prědprijmajučy. Ona bezprěryvno udivjaje dorastlyh svojeju dětskoju neposrědnostju, iznahodlivostju i neustrašnostju. Često, jejne divne domysly okazyvajut se vyše pravymi, než naučne hipotezy dorastlyh naučnikov. V parě s ravesnikami — osoblivo s [[Paška Geraskin|Paškoju Geraskinym]] i podobnymi personažami — Alisa, naprotiv, često igraje rolju skeptika i uvaženogo, spokojnogo člena ekipy. Alisa jest čestna, ona jest uvěrjena, že «Jestli jest možlivo ne lgati — jest lěpje ne lgati», ale uvažaje dopustimym projavjenje hitrosti v odnošenju roditeljev i drugyh dorastlyh, ako li sut osnovanja dumati, že dorastli budut otegčiti provodženje planov zaradi svojej črězměrnoj opěky o blagostanju i bezpečnosti dětij. === Data rodženja === Izslědovatelj životopisa Alisy Andrej Busygin, ktory analizoval vse romany i povědky o njej, jest prědložil pribliznu hronologiju prigod Alisy (v něktoryh slučajah sdvigajuči uvědjene v knigah gody, zatože oni se protivrěčili vzajemno) i privezal sobytja, konajuče v knigah, k naslědnym datam budučnosti: # Děvčinka, ktoroj ničto ne stane ({{-|[[:ru:Девочка, с которой ничего не случится|Девочка, с которой ничего не случится]]}}): 2083—2086 # Obora skazok ({{-|[[:ru:Заповедник сказок|Заповедник сказок]]}}): vesna 2087 # [[:ru:Козлик Иван Иванович|Kozlik Ivan Ivanovič]]: vesna 2087 # Putovanje Alisy ({{-|[[:ru:Путешествие Алисы|Путешествие Алисы]]}}): lěto 2088 # Povtorogodniki ({{-|[[:ru:Второгодники|Второгодники]]}}): jesenj 2088 — jesenj 2089 # Ostrov rdžavogo poručnika ({{-|[[:ru:Ржавый фельдмаршал|Остров ржавого лейтенанта]]}}): junij 2089 # Denj rodženja Alisy ({{-|[[:ru:День рождения Алисы (повесть)|День рождения Алисы]]}}): jesenj 2089 # Lilova kulja ({{-|[[:ru:Лиловый шар (повесть)|Лиловый шар]]}}): zima 2089—2090 # Nevoljniki asteroida ({{-|[[:ru:Пленники астероида|Пленники астероида]]}}): julij 2090 # Milion prigod ({{-|[[:ru:Миллион приключений|Миллион приключений]]}}): vesna — lěto 2091 # Sto lět tomu napěd ({{-|[[:ru:Сто лет тому вперёд|Сто лет тому вперёд]]}}): aprilj 2091 # Veznji «Jamagiri Maru» ({{-|[[:ru:Узники «Ямагири-мару» (повесть)|Узники «Ямагири-Мару»]]}}): vesna 2092 # Konec Atlantidy ({{-|[[:ru:Конец Атлантиды|Конец Атлантиды]]}}): vesna 2092 # Gaj-Do ({{-|[[:ru:Гай-До|Гай-До]]}}): julij 2092 # Grad bez pameti ({{-|[[:ru:Город без памяти|Город без памяти]]}}): avgust 2092<ref>{{-|А. Бусыгин. Ох уж эта Алиса…}} // {{-|[[Уральский следопыт]]}} № 6-1991. — с.54.</ref> # Alisa i križenosci ({{-|[[:ru:Алиса и крестоносцы|Алиса и крестоносцы]]}}): septembr 2092 God rodženja Alisy podlě tutoj hronologije — 2079—2080. Denj rodženja — 17 novembra. == Alisa v prědstavjenju hudožnikov == <!--[[Fajl:Алиса из мультика.jpg|thumb|left|Алиса в мультфильме «[[Тайна третьей планеты]]» (1981)]]--> {{Trěba iztočnik|Klasičnoju rysovanoju realizacijeju oblika Alisy Seleznjovoj jest stal variant [[:ru:Мигунов, Евгений Тихонович|Evgenija Migunova]], hoti on se odličal od izhodnogo avtorskogo obraza: «ostrižena světlovlasa děvčina v črvenom kombinezonu» se prětvorila u Migunova v nevysoku i rusovlasu. V variantu Migunova vsekako podčrkajut se dětske priznaky, a sportivnost avtorskogo obraza se kompensuje dinamičnostju rysovanky. Bulyčov jest nejednokratno govoril, že nyně on sam prědstavjaje Alisu jedino kako «migunovsku», i jest nazyval hudožnika svojim spoluavtorom.}} Migunovov obraz se stal svojim sposobom vzorom, ktoromu upodobajut v svojih variantah mnoge druge ilustratori, i on takože v něktoroj měrě ovlivnil animacijny variant [[Natalja Orlova|Natalji Orlovoj]] v animacijnom filmu [[Roman Kačanov|Romana Kačanova]] «[[Tajna tretjej planety]]», vo ktorom v kinematografu prvokratno pojevil se oblik Alisy. Prototipom Alisy za hudožnu direktorku se stala jej sedmileta (na toj moment) dočerka Ekaterina Semjonova, a prototipom kapitana Zelenogo se stal jej muž Tengiz Semjonov.<ref>{{Cite magazine |author=Ляхович Татьяна, Маринова Татьяна. |title=Звезда сериала «Две судьбы» Екатерина Семенова: «Я очень боялась Олега Павловича Табакова, который был моим ректором. О моих отношениях с его сыном он узнал случайно — увидел на улице, как мы целовались» |url=http://www.bulvar.com.ua/arch/2010/6/4b71fc1dd58f4/ |lang=ru | magazine=[[Бульвар Гордона]] |publication-date=2010-02-09|issue=6 (250) |archive-date=2013-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021091438/http://www.bulvar.com.ua/arch/2010/6/4b71fc1dd58f4/}}</ref> V 2009 godu jest izšel rosijsky polnomeražny animacijny film «[[:ru:День_рождения_Алисы_(мультфильм)|Denj rodženja Alisy]]», rolju Alisy vo ktorom jest ozvučila Jasja Nikolajeva. Oblik Alisy v njem jest velmi podobny do obraza iz animacijnogo filma «Tajna tretjej planety». V tutoj animacije kako [[kameo]] rolju kapitana kosmičnogo koraba jest ozvučila [[:ru:Гусева, Наталия Евгеньевна|Natalija Guseva (Muraškevič)]], igravša rolju Alisy Seleznjovoj v filmu «[[Gostica iz budučnosti]]». Na koncu aprilja 2011 v medijah se objevil tizer animacijnogo seriala «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]», stvarjajemogo kompanijeju «Bazelevs». Premiera seriala iměla město na telekanalu [[STS (televizija)|STS]] 16 novembra 2013, za jedin den do oficialnogo dnja rodženja Alisy, a tri měseca po tom — 3 februara 2014 — na tevizijnom kanalu «[[Karusel (televizija)|Karusel]]». To jest prva ekranizacija ob Alisě Seleznjovoj, vo ktoroj mnoge epizody seriala sut iztvorjene originalno i ne sut osnovane na knigah Bulyčova, i to jest prva ekranizacija, iztvorjena v kompjuternoj grafikě. == V hudožnyh filmah == <!--[[Fajl:Alice1 copy.jpg|thumb|[[Гусева, Наталия Евгеньевна|Наташа Гусева]] в роли Алисы (1984)]]--> V televizijnyh filmah «Gostica iz budučnosti» i «[[LIlova kilja (film)|Lilova kulja]]» [[Pavel Arsenov|Pavla Arsenova]] rolju Alisy jest igrala [[Natalja Guseva|Nataša Guseva]]. Oblik herojiny v tutyh ekranizacijah jest ješče daljej od knožnogo, než migunovov i kačanovskov — kako vněšno, tako i po harakteru. Alisa v tutyh filmah jest «mimozemna» devčinka-koričnovlaska s ostrigom na tip «{{-|carré}}», velikimi očami i teplym pogledom, legkověrna, iskrena i otvorjena. V filmu «Gostica iz budučnosti» onaa nosi kratku črvenu suknju s bělym vratom bez rukavov i s otvorjenym hrebtom. Ako se prěměstila do XX věka, ona olačaje se v sovětsku Školnu uniformu (koričnova suknja s črnym fartuhom) i [[Juni pioneri (komunističny mladežny ruh)|pionerskoju]] simbolikoju. V filmu «[[:ru:Остров_ржавого_генерала|Ostrov rdžavogo generala]]» rolju alisy jest igrala [[:ru:Прижбиляк,_Екатерина_Юрьевна|Katja Prižbiljak]]. Jejna Alisa — huda subtilna děvčinka s sěrymi očami i dolgymi temno-rusymi vlasami, sobranymi v «hvostik», — jest najvyše daleky od migunovovyh ilustracij variant. V koncu 2000-h lět se planovalo snimanje filma «Prigody Alisy Seleznjovoj. Vezniky treh planet», vo ktorom rolju Alisy iměla by sigrati [[:ru:Мельникова,_Дарья_Алексеевна|Darja Meljnikova]],<ref name="newalisa">http://sb.by/post/69360/ {{Wayback|url=http://sb.by/post/69360/ |date=20090915205440 }}, http://www.aif.ru/article/index/article_id/18227 {{Wayback|url=http://www.aif.ru/article/index/article_id/18227 |date=20090916182359 }}</ref> ale tutz projek byl zamraženy. Darja Meljnikova nakonec ozvučila Alisu v animovanom serialu «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]». V aprilju 2024<ref>''Дмитрий Кинский''. [https://www.mirf.ru/news/konstantin-habenskij-sygraet-v-filme-po-povesti-sto-let-tomu-vpered/ Константин Хабенский сыграет в фильме по повести «Сто лет тому вперёд»] {{Wayback|url=https://www.mirf.ru/news/konstantin-habenskij-sygraet-v-filme-po-povesti-sto-let-tomu-vpered/ |date=20221103051557 }} // [[Мир фантастики]]. — 2022. — 2 ноября.</ref> v kinah bzl izpuščen film «[[:ru:Сто_лет_тому_вперёд_(фильм)|Sto lět tomu voprěd]]» — svobodna adaptacija jednoimennoj pověsti.<ref>{{Cite web|lang=ru|url=https://www.kinopoisk.ru/media/news/4004579/|title=Кракен от Михалкова и Ходжа Насреддин от Бекмамбетова: кинокомпании представили Фонду кино 14 проектов — Новости на КиноПоиске|website=КиноПоиск|access-date=2021-05-26|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526174621/https://www.kinopoisk.ru/media/news/4004579/|url-status=live}}</ref> Alisa v tutoj versije uči se v 11-toj klasě, jejnu rolju igraje [[:ru:Верещагина,_Дарья_Викторовна|Darja Vereščagina]].<ref>{{Cite web |url=https://kino.mail.ru/news/57458_petrov_snyalsya_v_obraze_zlodeya_v_novom_filme_pro_alisu_seleznevu_pervie_foto/ |title=Петров снялся в образе злодея в новом фильме про Алису Селезневу: первые фото - Кино Mail.ru |access-date=2023-11-09 |archive-date=2023-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231109181125/https://kino.mail.ru/news/57458_petrov_snyalsya_v_obraze_zlodeya_v_novom_filme_pro_alisu_seleznevu_pervie_foto/ |url-status=live }}</ref> Vo filmu Alisa jest směla děvčina-podrastok, ktora redno se trenuje s pomočju Vertera zaradi bojev s piratami, i hče najdti svoju mati, ktora se zatykala, kako mněvaje Alisa, v minulosti, v lětu 2024. Tuta versija Alisy takože imaje kratke vlasy, alo rozovoj barvy. Na koncu filma alisa pojavjaje se v suknji kako v «Gostici iz budučnosti», ale sinjej barvy, ne črvenoj. == Naslědstvo == * V čest Alisy Seleznjovoj jest založena každogodna literaturna premija «Alisa».<ref>[https://books.google.com/books?id=efZ44dFS1eAC&lpg=PA305&dq=Кир%20Булычев%20рецензия&lr=&as_brr=0&hl=ru&pg=PA306#v=onepage&q=премия%20«Алиса»&f=false ''Галина М. С.'' Русская литература XX века. Кир Булычёв.]</ref> Prěd 2003 godom Bulyčov ju vručal lično. * V Moskvě jestvuje [[Аллея имени Алисы Селезнёвой|Aleja Alisy Seleznjovoj]], posadžena skupinoju ljubiteljev Alisy od filma «[[Gostica iz budučnosti]]». == Filmografija == * «[[Tajna tretjej panety]]» (1981) — rysovany animacijny film (glas Alisy — Oljga Gromova) * «[[Gostica iz budučnosti]]» (1984) (v rolji Alisy  — [[:ru:Гусева,_Наталия_Евгеньевна|Nataša Guseva]]) * «[[:ru:Лиловый_шар_(фильм)|Lilova kulja]]» (1987) (v rolji Alisy — Nataša Guseva) * «[[:ru:Остров_ржавого_генерала|Ostrov rdžavogo generala]]» (1988) (v rolji Alisy — [[:ru:Прижбиляк,_Екатерина_Юрьевна|Katja Prižbiljak]]) * «[[:ru:Узники_«Ямагири-мару»_(мультфильм)|Vezniki „Jamagiri Maru“]]» (1988) — kuklovy animacijny film (glas Alisy — [[:ru:Аксюта,_Татьяна_Владимировна|Tatjana Aksjuta]]) * «{{-|Záhada tří kapitánů}}» («Tajna treh kapitanov») (1990) — Češskoslovačsky televizijny serial (v rolji Alisy — {{-|Klára Jandová|Клара Jандова}})<ref>{{Cite web |url=http://www.imdb.com/title/tt0416443/ |title=IMDb |access-date=2011-04-12 |archive-date=2017-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170208025001/http://www.imdb.com/title/tt0416443/ |url-status=live }}</ref> * «{{-|Dziewczynka, której nigdy nie zdarzy się nic złego}}» («Děvčinka, ktoroj ničto ne stane») (1994) — poljsky televizijny spektakl (v rolji Alisy — {{-|Jagoda Stach|Jагода Стах}})<ref>{{Cite web |url=https://filmpolski.pl/fp/index.php/521354 |title=Dziewczynka, której nigdy nie zdarzy się nic złego |access-date=2015-10-10 |archive-date=2012-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121013055717/http://www.filmpolski.pl/fp/index.php/521354 |url-status=live }}</ref> * «[[:ru:День_рождения_Алисы_(мультфильм)|Denj rodženja Alisy]]» (2009) — polnometražny animacijny film (glas Alisy — Jaroslava Nikolajeva) * «[[:ru:Алиса_знает,_что_делать!|Alisa vědaje, čto dělati!]]» (2013) — animacijny serial (glas Alisy — [[:ru:Мельникова,_Дарья_Алексеевна|Darja Měljnikova]])<ref>{{Cite web |url=http://www.alisamovie.com/about/show/ |title=Алиса Селезнева — Девочка, с которой ничего не случится. О сериале |access-date=2015-10-10 |archive-date=2015-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151116062323/http://www.alisamovie.com/about/show/ |url-status=live }}</ref> * «[[:ru:Сто_лет_тому_вперёд_(фильм)|Sto lět tomu voprěd]]» (2024), v rolji Alisy — [[:ru:Верещагина,_Дарья_Викторовна|Darja Vereščagina]] == Kompjuterne igry == * «Tajna tretjej planety» (2003) — [[platformer]] * «Putovanje Alisy» ({{-|Step Creative Group}}, 2005) — [[kvest]] * «Alisa i kosmičny drakon» (2006) — [[kvest]] * «Tajna tretjej planety. Alisa i lilova kulja» (2009) — [[kvest]] == Bibliografija == * {{Cite journal|author=Сергей Лобов|title=Сказка о будущем. Алиса Селезнёва|journal=[[Мир фантастики]]|year=2009|issue=7|pages=115—119|url=http://www.mirf.ru/Articles/art3615.htm}} <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * ''[[Роман Подольный|Подольный Р.]]'' В стране чудес: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Лит. обозрение. — 1975. — № 1 — С. 47-48. * ''Поликовская Л.'' Миллион приключений: [Рец. на кн.: Миллион приключений] // Дет. лит. — 1983. — № 7. — С. 56-57. * ''[[Всеволод Ревич|Ревич В.]]'' Дети как дети: [Послесл. к кн.: Девочка из будущего] // Булычёв К. Девочка из будущего … и другие повести. — Кишинёв: Лумина, 1984. — С. 613—620. * ''Ревич В.'' Сегодня — с высоты будущего: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Лит. газ. — 1975. — 4 июня (№). — С. 4. * ''Ревич В.'' Третья Алиса и третья планета: [Предисл. к кн.: Тайна третьей планеты] // Булычёв К. Тайна третьей планеты. — М.: Всесоюз. бюро пропаганды киноискусства, 1983. — С. 2. * ''Ревич В.'' Третья Алиса и третья планета: [Предисл. к кн.: Тайна третьей планеты] // Булычёв К. Тайна третьей планеты. — М.: Всесоюз. бюро пропаганды киноискусства, 1984. — С. 2. * ''Семибратова И''. Давайте помечтаем!: [Рец. на кн.: Девочка с Земли] // Дет. лит. — 1983. — № 11. — С. 19-22. </div> == Vnješnje linky == * {{Cite web | url= http://www.rusf.ru/kb/stories/fantast_alisa.htm | title= Vse knigy ob Alisě Seleznjovoj] | access-date=2026-08-28}} === Fan-sajty === * [https://romantiki.ru/ Romantiki.ru] * [https://web.archive.org/web/20071121010951/http://romantiki.ru/ Fan-klub «Gostici iz budučnosti» — razgovor s Natašeju Muraškevič i drugimi aktorami] * [http://www.mielofon.ru/ Oficialny sajt seriala «Gostica iz budučnosti»] * [https://alisa.romantiki.ru/ Alisa Seleznjova. Enciklopedija — knigy, filmy, personaži, svět Alisy Seleznjovoj i mnogo drugo] * [https://alisaselezneva.narod.ru/books.htm Pisma iz budučnosti. Stranica Alisy Seleznjovoj] * [https://kosmonet.info/ Tekst Alisy v filmu «Gostica iz budučnosti»] * [https://alisa-planet.narod.ru/ Planeta imenom Alisa — fan-portal] === Članky i podkasty === * [http://tvroscosmos.ru/frm/vestidata/2009/vesti14_02_9_3.php «Zvězda imenom Alisa». Televizijny sužet.] [[:ru:Телестудия Роскосмоса|Telestudija Roskosmosa]]. == Referencije == {{Iztočniky}} {{Prěvod|ru|Алиса Селезнёва}} [[Kategorija:Dětska literatura]] [[Kategorija:Fiktivne personaže]] {{DEFAULTSORT:Seleznjova, Alisa}} 6pi43xav1lcplq1jwmnqk35qtazscvr 0 6360 48710 48674 2026-10-14T19:36:03Z LiMr 20 +kategorija 48710 wikitext text/x-wiki {{Kartka sobytje | title = Tungussky izbuh | AKA = Tungussky meteorit | image = [[Fajl:Tunguska Ereignis-1.jpg|thumb|300px|center|Drěva, povaljene i opaljene izbuhom. Fotografovano v maju 1929 [[Jevgenij Krinov|J. L. Krinovym]] pri tretjej ekspediciji [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]] v epicentr.{{sfn|Krinov|1966|p=226}}]] | map = [[Fajl:Russia-CIA WFB Map--Tunguska.png|thumb|300px|center|Město izbuha na kartě]] | date = {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17&nbsp;junija}} | time = 07:14 ([[UTC+07:00|{{-|UTC+7}}]]) | location = [[Rěka Podkamenna Tunguska]], [[Jenisejska gubernija]], [[Rosijska imperija]] (dnes [[Evenkijsky rajon]] [[Krasnojarsky kraj|Krasnojarskogo kraja]]) | coordinates = {{Coord|60|54|11|N|101|54|35|E|region:RU-KYA_type:event_scale:300000|display=inline,title}} | cause = Nejasna, najvyše věrogodno [[meteoritny izbuh]] malogo [[asteroid|asteroida]] ili [[kometa|komety]] | outcome = Povaljeno 2150 km² lěsa<br />Izniščenje městnyh rastlin i životin | property_damage = Několiko izniščenyh budynkov | deaths = Prinajmenje tri }} '''Tungussky izbuh''' (takože '''Tungussky meteorit''') byl ogromnym [[izbuhom]], ktory se stal utrom {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17 junija}}, okolo 7:14 Krasnojarskogo časa (0:14 [[Časova zona|{{-|UTC}}]]) v Centralnoj [[Siberija|Siberiji]] v [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]]. Tutoj kataklizm slučil se v oddaljenoj i malonaseljennoj oblasti v [[Tajga|tajgě]], blizko rěky [[Podkamenna Tunguska|Podkamennoj Tungusky]], i zato imaje tako nazvanje. [[Udarna volna]] povalila s nog na zemju několiko očevidcev, ubila prinajmenje tri ljudi, i takože bezsčetno množstvo životin, i razbila okna v radiusu 200 km. Tresěnje zemje bylo zaregistrovano mnogymi rosijskymi i němečskymi [[Sejsmologija|sejsmologičnymi]] stancijami s [[Sejsmična magnituda|magnitudoju]] okolo 5 po [[Škala Rihtera|škalě Rihtera]], podčas togo, kako po cělomu světu byli odměčene [[Atmosferna volna|atmosferne volny]], stvorjene udarnoju volnoju. Od 30 junija do 3 julija, intensivne [[běle noči]] byli observovane v zapadnoj česti Evrazije na plošině vyše než 10,000,000 km². Bez ogleda na to, že Rosijska presa i različni korespondenti soobčali o izbuhu v naslědnyh dnjah, do lěta 1921 ne bylo organizovano nikakyh ekspedicij, i to až do časa, kogda prva naučna ekspedicija byla organizovana [[Akademija nauk SSSR|Akademijeju nauk SSSR]] pod voditeljstvom [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]], ktory odkryl město nahodženja [[epicenter|epicentra]] toliko v lětu 1927. Priroda tutogo sobytja i jego pričina kako prědže ne sut jednoznačno oprěděljene. == Opis sobytja == Utrom 30 junija 1908 lěta nad Centralnoju [[Siberija|Siberijeju]] proletaje ognjeno tělo. Okolo 7:15 městnogo časa tuto tělo eksploduje v vozduhu i padaje v [[Tajga|tajgu]] na južno blato na kraju rěky [[Podkamenna Tunguska|Podkamennoj Tungusky]], priblizno 60 kilometrov od Kežmy. Mogutnost eksplozije ocenjajut na od 10 do 50 megaton v [[Trotilovy ekvivalent|trotilovom ekvivalentu]]. Izbuh slučil se vo vyšině 7 – 10 km nad povrhnostju zemje nad nezaseljennoju tajgoju.<ref name="БРЭ">{{Cite encyclopedia | author = Корочанцев, А. В. | title = Velika russka encyklopedija | url = https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | publisher = Rosijska akademija nauk | date = 2020-05-11 | lang = ru | chapter = Тунгусский метеорит | archive-url = https://web.archive.org/web/20210227132213/https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | archive-date = 2021-02-27 }}</ref> Prolet objekta atmosferoju byl pozorovan mnogymi svědkami, i jest obyčno opisyvajemy kako jasna žolta kulja ili cilindr, leteči nebesem. Soglasno něktoryh avtorov, byl prolet tutogo objekta atmosferoju pozorovan i na češskoj teritoriji v času okolo polnoči, a leteči žarivo těleso vo velikoj vyšině ako by směrovalo na iztok.<ref>{{Cite web | title = Záhada Tunguzského výbuchu, obrovská explózia na Sibíri v roku 1908 - Záhady.eu | url = https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | date = 2024-03-03 | access-date = 2024-03-03 | lang = sk-SK | archive-url = https://web.archive.org/web/20240303082344/https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | archive-date = 2024-03-03 }}</ref> [[Fajl:Tunguska-Map-fr.svg|thumb|left|300px|Dotykane izbuhom zony: <br>1. (R = 20 km): izniščeny lěs (črvena); <br>2. (R = 100 km): škody, požary, zagubene životiny (oranžova); <br>3. (R = 1500 km): zvukova volna (něbeska).]] Izbuh (podlě česti svědkov, tri po sobě iduče explozije) byl natoliko silny, že byl slyšny do udaljenosti okolo 1000&nbsp;km, vyvratil ili prělamal okolo 60&nbsp;000&nbsp;000 drěv na ploščě vyše než 2000&nbsp;km²; razbil okna domov, razkydyval ljudij i zapaloval na njih odědžu ješče v seljenju [[Vanavara]], udaljenom od epicentra na 70&nbsp;km. Izsbuh se čul na razstojanju do 800 km od epicentra, izbušna volna se registrovala v [[Observatorija|observatorijah]] mnogyh gradov světa. Sejsmična volna slěd izbuha jest registrovana sejsmičnami stancijami v [[Irkutsk|Irkutsku]], Taškentu, [[Tbilisi]] i dalje v [[Jena (grad)|Jeně]] v [[Němcija|Němciji]],<ref name="Rubtsov">{{cite book|last=Rubtsov|first=V.|title=The Tunguska Mystery|url=http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|year=2009|publisher=Springer|location=New York|lang=en|isbn=978-0-387-76573-0|pages=318}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061256/http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|date=2016-03-04}}</ref> a naslědny ogromny [[lesny požar]] byl pozorovatelny s udaljenosti mnogyh sot kilometrov. Do atmosfery se dostalo ogromno množstvo malyh čestic, prěd vsem popela od lesnyh požarov, a v oblasti pobliz izbuha padal černy dožd. Několiko naslědujučih nočij bylo nočno nebo v Evropě udiviteljno světlo, i javjenja, podobne [[Sěverno sijanje|sěvernomu sijanju]] byly observovane i v srědnoj Evropě. Ljudi v blizkyh oblasteh utrpěli popaljeniny kože, ktore se veliko težko i dolgo izcěljali. Izčezlo jest věčinstvo jelenjih stad, zajedno so stražnymi psami.<ref name="#1">{{-|100+1 zahraničních zajímavostí, 7/2014; Vendula Hrnčířová: Stoletá záhada tunguzské katastrofy}}</ref> Zatože se na městu explozije ne našel krater, je pravdopodobno, že izbuh slučil se v atmosferě. Kalkulacije sily izbuha se značitelno različajut. Jedni avtori uvodet veličiny 10–25 megaton trotila (čto odpovědaje energije srědnoj velikosti [[Vodorod|vodorodnoj]] [[Termojedrno oružje|termojedrnoj bomby]]), v drugyh zdrojah jest uveděno až 50&nbsp;[[Trotilovy ekvivalent|Mt TNT]]. V juniju 2007 lěta italijansky naučnik [[Luca Gasperini|Luka Gasperini]] jest soobčil, že odkryl jezero, ktoro moglo vozniknuti iz kratera, stvorjenogo padom meteorita ili jego česti, hipoteza ale dopoka ne byla podtvrdžena, i red naučnikov se k něj odnosi skeptično.<ref name="vypátrán">{{Cite magazine | title = Tunguzský kráter vypátrán | url = http://www.astro.cz/clanek/2831 | date = 2007-06-29 | access-date = 2008-10-11 | publisher = Česká astronomická společnost }} – na osnově infromacije iz časopisa {{-|[[Nature]]}}.</ref><ref name="digiweb">{{Cite magazine | last = Tejzr | first = Ludvík | title = Tunguzský meteorit: záhada stará sto let | magazine = Hospodářské noviny (iHNed.cz) | url = https://tech.ihned.cz/c1-25712160-sibirska-exploze-pred-sto-lety | date = 2008-06-28 | access-date = 2021-07-11 }}</ref><ref>{{Cite magazine | title = Záhada Tunguzského meteoritu: objeveno místo dopadu? | magazine = Aktuálně.cz | publisher = Economia | url = https://zpravy.aktualne.cz/zahada-tunguzskeho-meteoritu-objeveno-misto-dopadu/r~i:article:458909/ | date = 2007-07-02 | access-date = 2021-07-11 }}</ref> == Hipotezy za objasnjenje == Jestvuje red izvestnyh hipotez za objasnjenje Tungusskogo izbuha i jego pričin. === Izbuh meteorita/komety === Najvyše razprostranjena v světu jest hipoteza, že pričiniteljem izbuha jest [[meteorno tělo]] ili ostatočno tělo od [[Kometa|komety]] (vključno jejnogo jedra).<ref name="In">[http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere {{-|In Siberia in 1908 a huge explosion came out of nowhere}}] {{Wayback|url=http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere|date=20180920160850}}</ref> === Druge hipotezy === * Vladimir Epifanov i Volfgang Kundt sud prěpoložili, že Tungussko sobytje moglo byti učinjeno izbuhom oblaka [[Metan|metana]], stvorjenogo [[Vulkan|vulkaničnoj aktivnostju]]<ref>{{cite web |url=http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |title=The 1908 Tunguska catastrophe: An alternative explanation |access-date=2006-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304075707/http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead }}</ref> (něčto podobno, ale v měnšem razměru, se stalo v lětu 1994 v [[Španija|Španiji]]). Hipoteza emisije gaza ne objasnjaje observacije bolida i zlo suglasi s odsutstvom v epicentru kanalov gazovoj emisije. * Hipotezu indukovanogo [[Zemjetresenje|zemjetresenja]] sut prědložili A. D. Bělkin i S. M. Kuznecov. Suglasno tutoj hipotezy, jedin od fragmentov Tungusskogo meteorita («[http://towiki.ru/view/Джон_Фёдорович_Анфиногенов Džonov kamenj]») jest spadnul na goru Stojkoviča (v zonu razloma) i sposobil zemjetresenje. Voznikavša v sloju permafrosta povrhna [[sejsmična volna]] jest povalila drěva v zoně pada meteorita. Byla jest sdělana povtorna petrologična analiza fragmenta Džonova kamena i bylo stanovjeno, že dany topjeny gravelitopěsočnik jest dvukratno prěžival svrhvysoke pritisky, vprvo ako byl iztrgnuty velikym meteoritom iz zemnoj povrhnosti (prědpokladno, iz sěvernoj stěny [[Poligaj (krater)|Poligajskogo kratera]]) i povtorno pri padu v 1908 lětu.<ref>{{Cite news|author=Белкин А., Кузнецов С.|title=Тунгусский метеорит имеет… земное происхождение|url=http://vn.ru/index.php?id=9702|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2001|issue=02.03.2001|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914130936/http://vn.ru/index.php?id=9702}}</ref><ref>{{Cite news |author=Белкин А., Кузнецов С., Родин Р.|title=Тайна происхождения Тунгусского метеорита, наконец-то, будет разгадана?|url=http://vn.ru/index.php?id=21199|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2002|issue=14.09.2002|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914142654/http://vn.ru/index.php?id=21199}}</ref> * V lětu 1965 amerikanske naučniki {{-|Cowan|Кован}} i {{-|Libby|Либи}} sut izrazili hipotezu, že Tungussky meteorit se skladal iz [[Antitvorivo|antimaterije]], i pri kontaktu s materijeju zemnoj atmosfery se slučila [[anihilacija]], ako materija i antimaterija po sjedinjenju se prevratili v energiju, ne ostavjajuči nikakyh odlomkov.<ref>{{-|Cowan, C., Alturi, C.R., and Libby, W.F. 1965. Possible anti-matter content of the Tunguska meteor of 1908. Nature 206:861-865.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://eko-info.ru/archives/9|url-status=dead|title=Тунгусское Чудо|access-date=2010-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100425002259/http://eko-info.ru/archives/9|archive-date=2010-04-25|lang=ru}}</ref> * V lětu 1994 skupina italijanskyh geologov od Bolonjskogo universiteta pod voditeljstvom Luky Gasperini jest prědstavila hipotezu o tom, že kraterom Tungusskogo meteorita može byti jezero [[Čeko (jezero)|Čeko]] na rěkě [[Kimču (rěka)|Kimču]], razloženo 8 kilometrov na sěvero-zapad od epicentra izbuha.<ref>{{-|L. Gasperini, F. Alvisi, G. Biasini, E. Bonatti, G. Longo, M. Pipan, M. Ravaioli, R. Serra, (2007) A possible impact crater for the 1908 Tunguska Event. Terra Nova, Vol 19 (4), pp. 245—251}}</ref><ref>{{-|L.Gasperini, E.Bonatti, G.Longo, (2008) Lake Cheko and the Tunguska Event: impact or non-impact? Terra Nova, Vol 20 (2), pp.169—172}}</ref> V 2008 lětu naučniky sut provedli probno vrtěnje dna jezera. Vsi dane sut ukazali na to, že vozrast jezera Čeko ne može byti staršim, než 100 lět, čto suglasi s hipotezoju jego stvorjenja v lětu 1908 vslěd pada nebesnogo těla<ref>[http://www.kommersant.ru/doc/1961267 {{-|Итальянские учёные утверждают, что нашли Тунгусский метеорит}}] {{Wayback|url=http://www.kommersant.ru/doc/1961267 |date=20121025184126 }} // «{{-|[[Ogonjok (časopis)|Огонёк]]}}», № 25 (5234), 25.06.2012</ref>. V maju lěta 2012 jest pojevila se informacija, že naučnikam udavalo se najdti odlomok legendarnogo meteorita ako ogromny kus skaly razměrom do 20 metrov, na dnu jezera Čeko. Jednakože, dane ne sut podtvrdžene, i jestvujut izslědovanja, principialno oprovrgajuče teoriju italijancev (prisutnost na brěgu jezera drěv, starših 100 lět).<ref>{{cite web|url=http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|url-status=dead|title=Итальянская утка — Тунгуски…|access-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508191321/http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|archive-date=2013-05-08}} // "Лаборатория Нектона, 2012</ref> * Vulkanolog V. E. Bykasov jest prědložil versiju,<ref>{{Cite journal|title=Тунгусский феномен|url = http://www.kscnet.ru/ivs/publication/volc_day/2008/art6.pdf|access-date = 2026-10-13|lang=ru| last = Быкасов| first = В.Е.|journal = Материалы конференции, посвященной Дню вулканолога, 27–29 марта 2008 г. Сборник. Oтв. ред. академик РАН Е. И. Гордеев|editor=|location=Петропавловск-Камчатский|publisher=ИВиС ДВО РАН|year=2008|page=34-41}}</ref> suglasno ktoroj meteorit prědstavjal blok porovitogo materiala vulkani|čnogo pohodženja— [[Pemza|pemzy]]. === Psevdonaučne versije === * Natolčenje Zemje s miniaturnoju črnoju diroju, so slědami v [[Patomsky krater|Patomskom krateru]]. * Avarija [[Život izvon Zemje|inoplanetnogo]] [[Kosmičny korab|kosmičnogo aparata]] (prědložena izvěstnym sovětskym pisateljem fantastiky [[Aleksandr Kazancev (pisatelj)|Aleksandrom Kazancevym]] i parodijno razvia [[Strugacke (pisatelje)|Arkadijem i Borisom Strugackymi]] v povědkě «[[Ponedělnik načinaje se v subotu (kniga)|Ponedělnik načinaje se v subotu]]»). * Hipoteza N. A. Saveljevoj -Novoselovoj i A. V. Saveljeva ob antropogennom vozdušnom [[Jedrno oružje|jedrnom izbuhu]]<ref>{{Cite web |url=http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |title=Применение антропного принципа к кардинальному решению Тунгусской проблемы |access-date=2009-05-30 |archive-date=2013-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603094005/http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |url-status=live |lang=ru}}</ref>. * Naučny eksperiment [[Nikola Tesla|Nikoly Tesly]] po prědavanju elektromagnetičnoj energije na veliko udaljenje črěz [[Věža Wardenclyffe|věžu {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}}]].<ref>{{Cite web| url = https://www.168chasa.bg/article/6306394 | title = Измамата „Тунгуски метеорит“: Великият Тесла признава, че е взривил Сибир | access-date = 2024-03-15 | last = Каменов | first = Огнян | date = 2022-06-30 | publisher = 168chasa.bg|lang=bg}}</ref><ref>Članok [http://kosmopoisk.ru/e107_plugins/content/content.php?content.80.3 {{-|«Тунгусский метеорит и время: 101-Я ГИПОТЕЗА ТАЙНЫ ВЕКА»}}]</ref><ref>[http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 Dokumentalny film {{-|«Властелин мира. Никола Тесла»}}] {{Wayback|url=http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 |date=20090206165502 }}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |title = Властелин мира. Никола Тесла (текст фильма)|archive-url = https://web.archive.org/web/20100410135032/http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |archive-date = 2010-04-10|lang=ru }}</ref> Jednakože, jedinym dokazom sut nepodtvrdžene ako by najdene dnevniky Tesly, kde on o tom pisal. Věža {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}} v lětu 1908 uže davno byla v nefunkcionalnom stanju i ne mogla byti izkoristana v podobnyh eksperimentah. * Gigantska [[kuljevidna blěskavica|kuljevidna blěskavica]]. * Eksplozija gigantskogo oblaka nasěkomyh, * i druge. == Bibliografija == * {{cite book|last=Krinov|first=E. L.|translator-last=Romankiewicz|translator-first=J. S.|chapter=The Tunguska Meteorite|title=Giant Meteorites|year=1966|publisher=[[Pergamon Press]]|location=Oxford|pages=125-265|oclc=490032018|url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/n6/mode/1up|chapter-url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/125/mode/1up|url-access=registration}} == Gledajte takože == * {{-|[http://www.tunguska.ru/obzor/tm_90_ll.htm Тунгусcкий метеорит – загадка 20 века]}} * [http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 {{-|100 лет Тунгуссукой катастрофе}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130730234448/http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 |date=2013-07-30}} * {{-|[http://www.tunguska.ru/history/stobz.htm Исследование проблем, связанных с Тунгусским метеоритом]}} * {{-|[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1994Obs...114..227T/0000228.000.html Perplexities of the Tunguska meteorite]}} * [http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 {{-|Подкаменная Тунгуска, 1908 г. „Тунгусский метеорит“. „Климат, лёд, вода, ландшафты“}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120613230528/http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 |date=2012-06-13 }} * {{-|[http://web.snauka.ru/en/issues/2013/12/30018 Импактные события типа Тунгусского и происхождение жизни]}}, {{-|ст.н.с. А. Е. Злобин}}, {{-|snauka.ru}}, 14.09.2020. * {{-|[http://arxiv.org/abs/1304.8070 Discovery of probably Tunguska meteorites at the bottom of Khushmo river's shoal]}}, {{-|Andrei E. Zlobin}}, {{-|arxiv.org}}, 29.04.2013. * {{-|[https://web.archive.org/web/20080407110721/http://www.aero.org/conferences/planetarydefense/2007papers/P4-1--Zlobin_Paper.pdf Quasi Three-dimensional Modeling of Tunguska Comet Impact (1908)]}}, {{-|Andrei E. Zlobin}}, {{-|aero.org}} == Zdroje na drugyh viki == {{Prěvod|ru|Тунгусский метеорит}} {{Prěvod|cs|Tunguská událost}} {{Prěvod|bg|Тунгуски метеорит}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Katastrofy]] [[Kategorija:20. věk]] 621aoftamaw68nvnqm7n2mziamsq8o5 48711 48710 2026-10-14T19:38:40Z LiMr 20 +kategorija 48711 wikitext text/x-wiki {{Kartka sobytje | title = Tungussky izbuh | AKA = Tungussky meteorit | image = [[Fajl:Tunguska Ereignis-1.jpg|thumb|300px|center|Drěva, povaljene i opaljene izbuhom. Fotografovano v maju 1929 [[Jevgenij Krinov|J. L. Krinovym]] pri tretjej ekspediciji [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]] v epicentr.{{sfn|Krinov|1966|p=226}}]] | map = [[Fajl:Russia-CIA WFB Map--Tunguska.png|thumb|300px|center|Město izbuha na kartě]] | date = {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17&nbsp;junija}} | time = 07:14 ([[UTC+07:00|{{-|UTC+7}}]]) | location = [[Rěka Podkamenna Tunguska]], [[Jenisejska gubernija]], [[Rosijska imperija]] (dnes [[Evenkijsky rajon]] [[Krasnojarsky kraj|Krasnojarskogo kraja]]) | coordinates = {{Coord|60|54|11|N|101|54|35|E|region:RU-KYA_type:event_scale:300000|display=inline,title}} | cause = Nejasna, najvyše věrogodno [[meteoritny izbuh]] malogo [[asteroid|asteroida]] ili [[kometa|komety]] | outcome = Povaljeno 2150 km² lěsa<br />Izniščenje městnyh rastlin i životin | property_damage = Několiko izniščenyh budynkov | deaths = Prinajmenje tri }} '''Tungussky izbuh''' (takože '''Tungussky meteorit''') byl ogromnym [[izbuhom]], ktory se stal utrom {{Po staromu stilju|30 junija|1908|17 junija}}, okolo 7:14 Krasnojarskogo časa (0:14 [[Časova zona|{{-|UTC}}]]) v Centralnoj [[Siberija|Siberiji]] v [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]]. Tutoj kataklizm slučil se v oddaljenoj i malonaseljennoj oblasti v [[Tajga|tajgě]], blizko rěky [[Podkamenna Tunguska|Podkamennoj Tungusky]], i zato imaje tako nazvanje. [[Udarna volna]] povalila s nog na zemju několiko očevidcev, ubila prinajmenje tri ljudi, i takože bezsčetno množstvo životin, i razbila okna v radiusu 200 km. Tresěnje zemje bylo zaregistrovano mnogymi rosijskymi i němečskymi [[Sejsmologija|sejsmologičnymi]] stancijami s [[Sejsmična magnituda|magnitudoju]] okolo 5 po [[Škala Rihtera|škalě Rihtera]], podčas togo, kako po cělomu světu byli odměčene [[Atmosferna volna|atmosferne volny]], stvorjene udarnoju volnoju. Od 30 junija do 3 julija, intensivne [[běle noči]] byli observovane v zapadnoj česti Evrazije na plošině vyše než 10,000,000 km². Bez ogleda na to, že Rosijska presa i različni korespondenti soobčali o izbuhu v naslědnyh dnjah, do lěta 1921 ne bylo organizovano nikakyh ekspedicij, i to až do časa, kogda prva naučna ekspedicija byla organizovana [[Akademija nauk SSSR|Akademijeju nauk SSSR]] pod voditeljstvom [[Leonid Kulik|Leonida Kulika]], ktory odkryl město nahodženja [[epicenter|epicentra]] toliko v lětu 1927. Priroda tutogo sobytja i jego pričina kako prědže ne sut jednoznačno oprěděljene. == Opis sobytja == Utrom 30 junija 1908 lěta nad Centralnoju [[Siberija|Siberijeju]] proletaje ognjeno tělo. Okolo 7:15 městnogo časa tuto tělo eksploduje v vozduhu i padaje v [[Tajga|tajgu]] na južno blato na kraju rěky [[Podkamenna Tunguska|Podkamennoj Tungusky]], priblizno 60 kilometrov od Kežmy. Mogutnost eksplozije ocenjajut na od 10 do 50 megaton v [[Trotilovy ekvivalent|trotilovom ekvivalentu]]. Izbuh slučil se vo vyšině 7 – 10 km nad povrhnostju zemje nad nezaseljennoju tajgoju.<ref name="БРЭ">{{Cite encyclopedia | author = Корочанцев, А. В. | title = Velika russka encyklopedija | url = https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | publisher = Rosijska akademija nauk | date = 2020-05-11 | lang = ru | chapter = Тунгусский метеорит | archive-url = https://web.archive.org/web/20210227132213/https://bigenc.ru/physics/text/4220728 | archive-date = 2021-02-27 }}</ref> Prolet objekta atmosferoju byl pozorovan mnogymi svědkami, i jest obyčno opisyvajemy kako jasna žolta kulja ili cilindr, leteči nebesem. Soglasno něktoryh avtorov, byl prolet tutogo objekta atmosferoju pozorovan i na češskoj teritoriji v času okolo polnoči, a leteči žarivo těleso vo velikoj vyšině ako by směrovalo na iztok.<ref>{{Cite web | title = Záhada Tunguzského výbuchu, obrovská explózia na Sibíri v roku 1908 - Záhady.eu | url = https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | date = 2024-03-03 | access-date = 2024-03-03 | lang = sk-SK | archive-url = https://web.archive.org/web/20240303082344/https://www.zahady.eu/zahada-tunguzskeho-vybuchu/ | archive-date = 2024-03-03 }}</ref> [[Fajl:Tunguska-Map-fr.svg|thumb|left|300px|Dotykane izbuhom zony: <br>1. (R = 20 km): izniščeny lěs (črvena); <br>2. (R = 100 km): škody, požary, zagubene životiny (oranžova); <br>3. (R = 1500 km): zvukova volna (něbeska).]] Izbuh (podlě česti svědkov, tri po sobě iduče explozije) byl natoliko silny, že byl slyšny do udaljenosti okolo 1000&nbsp;km, vyvratil ili prělamal okolo 60&nbsp;000&nbsp;000 drěv na ploščě vyše než 2000&nbsp;km²; razbil okna domov, razkydyval ljudij i zapaloval na njih odědžu ješče v seljenju [[Vanavara]], udaljenom od epicentra na 70&nbsp;km. Izsbuh se čul na razstojanju do 800 km od epicentra, izbušna volna se registrovala v [[Observatorija|observatorijah]] mnogyh gradov světa. Sejsmična volna slěd izbuha jest registrovana sejsmičnami stancijami v [[Irkutsk|Irkutsku]], Taškentu, [[Tbilisi]] i dalje v [[Jena (grad)|Jeně]] v [[Němcija|Němciji]],<ref name="Rubtsov">{{cite book|last=Rubtsov|first=V.|title=The Tunguska Mystery|url=http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|year=2009|publisher=Springer|location=New York|lang=en|isbn=978-0-387-76573-0|pages=318}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061256/http://xa.yimg.com/kq/groups/4625512/1351152081/name/The_Tunguska_Mystery_.pdf|date=2016-03-04}}</ref> a naslědny ogromny [[lesny požar]] byl pozorovatelny s udaljenosti mnogyh sot kilometrov. Do atmosfery se dostalo ogromno množstvo malyh čestic, prěd vsem popela od lesnyh požarov, a v oblasti pobliz izbuha padal černy dožd. Několiko naslědujučih nočij bylo nočno nebo v Evropě udiviteljno světlo, i javjenja, podobne [[Sěverno sijanje|sěvernomu sijanju]] byly observovane i v srědnoj Evropě. Ljudi v blizkyh oblasteh utrpěli popaljeniny kože, ktore se veliko težko i dolgo izcěljali. Izčezlo jest věčinstvo jelenjih stad, zajedno so stražnymi psami.<ref name="#1">{{-|100+1 zahraničních zajímavostí, 7/2014; Vendula Hrnčířová: Stoletá záhada tunguzské katastrofy}}</ref> Zatože se na městu explozije ne našel krater, je pravdopodobno, že izbuh slučil se v atmosferě. Kalkulacije sily izbuha se značitelno različajut. Jedni avtori uvodet veličiny 10–25 megaton trotila (čto odpovědaje energije srědnoj velikosti [[Vodorod|vodorodnoj]] [[Termojedrno oružje|termojedrnoj bomby]]), v drugyh zdrojah jest uveděno až 50&nbsp;[[Trotilovy ekvivalent|Mt TNT]]. V juniju 2007 lěta italijansky naučnik [[Luca Gasperini|Luka Gasperini]] jest soobčil, že odkryl jezero, ktoro moglo vozniknuti iz kratera, stvorjenogo padom meteorita ili jego česti, hipoteza ale dopoka ne byla podtvrdžena, i red naučnikov se k něj odnosi skeptično.<ref name="vypátrán">{{Cite magazine | title = Tunguzský kráter vypátrán | url = http://www.astro.cz/clanek/2831 | date = 2007-06-29 | access-date = 2008-10-11 | publisher = Česká astronomická společnost }} – na osnově infromacije iz časopisa {{-|[[Nature]]}}.</ref><ref name="digiweb">{{Cite magazine | last = Tejzr | first = Ludvík | title = Tunguzský meteorit: záhada stará sto let | magazine = Hospodářské noviny (iHNed.cz) | url = https://tech.ihned.cz/c1-25712160-sibirska-exploze-pred-sto-lety | date = 2008-06-28 | access-date = 2021-07-11 }}</ref><ref>{{Cite magazine | title = Záhada Tunguzského meteoritu: objeveno místo dopadu? | magazine = Aktuálně.cz | publisher = Economia | url = https://zpravy.aktualne.cz/zahada-tunguzskeho-meteoritu-objeveno-misto-dopadu/r~i:article:458909/ | date = 2007-07-02 | access-date = 2021-07-11 }}</ref> == Hipotezy za objasnjenje == Jestvuje red izvestnyh hipotez za objasnjenje Tungusskogo izbuha i jego pričin. === Izbuh meteorita/komety === Najvyše razprostranjena v světu jest hipoteza, že pričiniteljem izbuha jest [[meteorno tělo]] ili ostatočno tělo od [[Kometa|komety]] (vključno jejnogo jedra).<ref name="In">[http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere {{-|In Siberia in 1908 a huge explosion came out of nowhere}}] {{Wayback|url=http://www.bbc.com/earth/story/20160706-in-siberia-in-1908-a-huge-explosion-came-out-of-nowhere|date=20180920160850}}</ref> === Druge hipotezy === * Vladimir Epifanov i Volfgang Kundt sud prěpoložili, že Tungussko sobytje moglo byti učinjeno izbuhom oblaka [[Metan|metana]], stvorjenogo [[Vulkan|vulkaničnoj aktivnostju]]<ref>{{cite web |url=http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |title=The 1908 Tunguska catastrophe: An alternative explanation |access-date=2006-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304075707/http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/aug252001/399.pdf |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead }}</ref> (něčto podobno, ale v měnšem razměru, se stalo v lětu 1994 v [[Španija|Španiji]]). Hipoteza emisije gaza ne objasnjaje observacije bolida i zlo suglasi s odsutstvom v epicentru kanalov gazovoj emisije. * Hipotezu indukovanogo [[Zemjetresenje|zemjetresenja]] sut prědložili A. D. Bělkin i S. M. Kuznecov. Suglasno tutoj hipotezy, jedin od fragmentov Tungusskogo meteorita («[http://towiki.ru/view/Джон_Фёдорович_Анфиногенов Džonov kamenj]») jest spadnul na goru Stojkoviča (v zonu razloma) i sposobil zemjetresenje. Voznikavša v sloju permafrosta povrhna [[sejsmična volna]] jest povalila drěva v zoně pada meteorita. Byla jest sdělana povtorna petrologična analiza fragmenta Džonova kamena i bylo stanovjeno, že dany topjeny gravelitopěsočnik jest dvukratno prěžival svrhvysoke pritisky, vprvo ako byl iztrgnuty velikym meteoritom iz zemnoj povrhnosti (prědpokladno, iz sěvernoj stěny [[Poligaj (krater)|Poligajskogo kratera]]) i povtorno pri padu v 1908 lětu.<ref>{{Cite news|author=Белкин А., Кузнецов С.|title=Тунгусский метеорит имеет… земное происхождение|url=http://vn.ru/index.php?id=9702|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2001|issue=02.03.2001|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914130936/http://vn.ru/index.php?id=9702}}</ref><ref>{{Cite news |author=Белкин А., Кузнецов С., Родин Р.|title=Тайна происхождения Тунгусского метеорита, наконец-то, будет разгадана?|url=http://vn.ru/index.php?id=21199|journal=«Вечерний Новосибирск»|type=članok v novinah|year=2002|issue=14.09.2002|lang=ru|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914142654/http://vn.ru/index.php?id=21199}}</ref> * V lětu 1965 amerikanske naučniki {{-|Cowan|Кован}} i {{-|Libby|Либи}} sut izrazili hipotezu, že Tungussky meteorit se skladal iz [[Antitvorivo|antimaterije]], i pri kontaktu s materijeju zemnoj atmosfery se slučila [[anihilacija]], ako materija i antimaterija po sjedinjenju se prevratili v energiju, ne ostavjajuči nikakyh odlomkov.<ref>{{-|Cowan, C., Alturi, C.R., and Libby, W.F. 1965. Possible anti-matter content of the Tunguska meteor of 1908. Nature 206:861-865.}}</ref><ref>{{cite web|url=http://eko-info.ru/archives/9|url-status=dead|title=Тунгусское Чудо|access-date=2010-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100425002259/http://eko-info.ru/archives/9|archive-date=2010-04-25|lang=ru}}</ref> * V lětu 1994 skupina italijanskyh geologov od Bolonjskogo universiteta pod voditeljstvom Luky Gasperini jest prědstavila hipotezu o tom, že kraterom Tungusskogo meteorita može byti jezero [[Čeko (jezero)|Čeko]] na rěkě [[Kimču (rěka)|Kimču]], razloženo 8 kilometrov na sěvero-zapad od epicentra izbuha.<ref>{{-|L. Gasperini, F. Alvisi, G. Biasini, E. Bonatti, G. Longo, M. Pipan, M. Ravaioli, R. Serra, (2007) A possible impact crater for the 1908 Tunguska Event. Terra Nova, Vol 19 (4), pp. 245—251}}</ref><ref>{{-|L.Gasperini, E.Bonatti, G.Longo, (2008) Lake Cheko and the Tunguska Event: impact or non-impact? Terra Nova, Vol 20 (2), pp.169—172}}</ref> V 2008 lětu naučniky sut provedli probno vrtěnje dna jezera. Vsi dane sut ukazali na to, že vozrast jezera Čeko ne može byti staršim, než 100 lět, čto suglasi s hipotezoju jego stvorjenja v lětu 1908 vslěd pada nebesnogo těla<ref>[http://www.kommersant.ru/doc/1961267 {{-|Итальянские учёные утверждают, что нашли Тунгусский метеорит}}] {{Wayback|url=http://www.kommersant.ru/doc/1961267 |date=20121025184126 }} // «{{-|[[Ogonjok (časopis)|Огонёк]]}}», № 25 (5234), 25.06.2012</ref>. V maju lěta 2012 jest pojevila se informacija, že naučnikam udavalo se najdti odlomok legendarnogo meteorita ako ogromny kus skaly razměrom do 20 metrov, na dnu jezera Čeko. Jednakože, dane ne sut podtvrdžene, i jestvujut izslědovanja, principialno oprovrgajuče teoriju italijancev (prisutnost na brěgu jezera drěv, starših 100 lět).<ref>{{cite web|url=http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|url-status=dead|title=Итальянская утка — Тунгуски…|access-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508191321/http://www.necton.lv/crop-circles/348-tunguska.html|archive-date=2013-05-08}} // "Лаборатория Нектона, 2012</ref> * Vulkanolog V. E. Bykasov jest prědložil versiju,<ref>{{Cite journal|title=Тунгусский феномен|url = http://www.kscnet.ru/ivs/publication/volc_day/2008/art6.pdf|access-date = 2026-10-13|lang=ru| last = Быкасов| first = В.Е.|journal = Материалы конференции, посвященной Дню вулканолога, 27–29 марта 2008 г. Сборник. Oтв. ред. академик РАН Е. И. Гордеев|editor=|location=Петропавловск-Камчатский|publisher=ИВиС ДВО РАН|year=2008|page=34-41}}</ref> suglasno ktoroj meteorit prědstavjal blok porovitogo materiala vulkani|čnogo pohodženja— [[Pemza|pemzy]]. === Psevdonaučne versije === * Natolčenje Zemje s miniaturnoju črnoju diroju, so slědami v [[Patomsky krater|Patomskom krateru]]. * Avarija [[Život izvon Zemje|inoplanetnogo]] [[Kosmičny korab|kosmičnogo aparata]] (prědložena izvěstnym sovětskym pisateljem fantastiky [[Aleksandr Kazancev (pisatelj)|Aleksandrom Kazancevym]] i parodijno razvia [[Strugacke (pisatelje)|Arkadijem i Borisom Strugackymi]] v povědkě «[[Ponedělnik načinaje se v subotu (kniga)|Ponedělnik načinaje se v subotu]]»). * Hipoteza N. A. Saveljevoj -Novoselovoj i A. V. Saveljeva ob antropogennom vozdušnom [[Jedrno oružje|jedrnom izbuhu]]<ref>{{Cite web |url=http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |title=Применение антропного принципа к кардинальному решению Тунгусской проблемы |access-date=2009-05-30 |archive-date=2013-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603094005/http://sciteclibrary.ru/rus/catalog/pages/9385.html |url-status=live |lang=ru}}</ref>. * Naučny eksperiment [[Nikola Tesla|Nikoly Tesly]] po prědavanju elektromagnetičnoj energije na veliko udaljenje črěz [[Věža Wardenclyffe|věžu {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}}]].<ref>{{Cite web| url = https://www.168chasa.bg/article/6306394 | title = Измамата „Тунгуски метеорит“: Великият Тесла признава, че е взривил Сибир | access-date = 2024-03-15 | last = Каменов | first = Огнян | date = 2022-06-30 | publisher = 168chasa.bg|lang=bg}}</ref><ref>Članok [http://kosmopoisk.ru/e107_plugins/content/content.php?content.80.3 {{-|«Тунгусский метеорит и время: 101-Я ГИПОТЕЗА ТАЙНЫ ВЕКА»}}]</ref><ref>[http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 Dokumentalny film {{-|«Властелин мира. Никола Тесла»}}] {{Wayback|url=http://www.rutv.ru/tvpreg.html?id=111062&cid=5079&d=0 |date=20090206165502 }}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |title = Властелин мира. Никола Тесла (текст фильма)|archive-url = https://web.archive.org/web/20100410135032/http://www.panterra.com.ua/review/4/tesla.htm |archive-date = 2010-04-10|lang=ru }}</ref> Jednakože, jedinym dokazom sut nepodtvrdžene ako by najdene dnevniky Tesly, kde on o tom pisal. Věža {{-|Wardenclyffe|Ворденклиф}} v lětu 1908 uže davno byla v nefunkcionalnom stanju i ne mogla byti izkoristana v podobnyh eksperimentah. * Gigantska [[kuljevidna blěskavica|kuljevidna blěskavica]]. * Eksplozija gigantskogo oblaka nasěkomyh, * i druge. == Bibliografija == * {{cite book|last=Krinov|first=E. L.|translator-last=Romankiewicz|translator-first=J. S.|chapter=The Tunguska Meteorite|title=Giant Meteorites|year=1966|publisher=[[Pergamon Press]]|location=Oxford|pages=125-265|oclc=490032018|url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/n6/mode/1up|chapter-url=https://archive.org/details/giantmeteorites00krin/page/125/mode/1up|url-access=registration}} == Gledajte takože == * {{-|[http://www.tunguska.ru/obzor/tm_90_ll.htm Тунгусcкий метеорит – загадка 20 века]}} * [http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 {{-|100 лет Тунгуссукой катастрофе}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130730234448/http://pogoda.mail.ru/article.html?id=36288 |date=2013-07-30}} * {{-|[http://www.tunguska.ru/history/stobz.htm Исследование проблем, связанных с Тунгусским метеоритом]}} * {{-|[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1994Obs...114..227T/0000228.000.html Perplexities of the Tunguska meteorite]}} * [http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 {{-|Подкаменная Тунгуска, 1908 г. „Тунгусский метеорит“. „Климат, лёд, вода, ландшафты“}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120613230528/http://ice.tsu.ru/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=40&Itemid=84 |date=2012-06-13 }} * {{-|[http://web.snauka.ru/en/issues/2013/12/30018 Импактные события типа Тунгусского и происхождение жизни]}}, {{-|ст.н.с. А. Е. Злобин}}, {{-|snauka.ru}}, 14.09.2020. * {{-|[http://arxiv.org/abs/1304.8070 Discovery of probably Tunguska meteorites at the bottom of Khushmo river's shoal]}}, {{-|Andrei E. Zlobin}}, {{-|arxiv.org}}, 29.04.2013. * {{-|[https://web.archive.org/web/20080407110721/http://www.aero.org/conferences/planetarydefense/2007papers/P4-1--Zlobin_Paper.pdf Quasi Three-dimensional Modeling of Tunguska Comet Impact (1908)]}}, {{-|Andrei E. Zlobin}}, {{-|aero.org}} == Zdroje na drugyh viki == {{Prěvod|ru|Тунгусский метеорит}} {{Prěvod|cs|Tunguská událost}} {{Prěvod|bg|Тунгуски метеорит}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Kategorija:Katastrofy]] [[Kategorija:20. věk]] [[Kategorija:Krasnodarsky kraj]] mrx34x54au8jrvvku1zqj0zo3to1jpl 0 6430 48740 48291 2026-10-14T20:50:36Z IJzeren Jan 9 48740 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Highball]] [[Kategorija:Једа и напој]] lw99mlmaplr9rx683wre1ywmjzmv0xi 0 6469 48738 48575 2026-10-14T20:49:17Z IJzeren Jan 9 kat. 48738 wikitext text/x-wiki {{Kartka historičny region|Originalna nazva=[[Hebrejsky jezyk|heb.]] {{lang|he|יְהוּדָה‎‎}}|Obrazok=File:Giv'at Seled, near Tzafririm.jpg|Razměr obrazka=300px|Geografičny region=[[Levant]]|Mapa regiona=File:Judea3.jpg|Status=Historičny region|V sostavu=[[Južny Levant]]<br>[[Palestina]], [[Izrael]]}} '''Judeja''' ([[Hebrejsky jezyk|heb.]] {{Lang|he|יְהוּדָה‎}} ''Jehuda''; {{Lang|he|אֶרֶץ יְהוּדָה‎}} ''Erec-Jehuda'' «Zemja Jehudy») jest gorny region [[Levant|Levanta]]. Tradicijno, glavnym gradom togo regiona jest [[Jerusalim]]. Dnes on jest čestju [[Izrael|Izraela]] i Zapadnogo brěga. Nazva izhodi od hebrejskogo imena ''{{-|Yehudah}}'' i bylo koristano v čas vavilonskogo, persijskogo, helenističnogo i rimskogo periodov. Pod vladanjem hasmonejcev, irodiancev i rimcev, termin odnosil se k teritorije, ktora je byla vyše velika než Judeja v ranějših periodah<ref>{{cite book|last=Crotty|first=Robert Brian|url=https://books.google.com/books?id=6X6hDgAAQBAJ&pg=PA25|title=The Christian Survivor: How Roman Christianity Defeated Its Early Competitors|publisher=Springer|year=2017|isbn=9789811032141|page=25 f.n. 4|quote=Vavilonci prěložili sut hebrejsku nazvu [Judeja] na aramejsky kako Jehud Medinata («provincija Judeja») abo prosto «Jehud» i prěvratili jego v novovavilonsku provinciju. Tuta nazva je byla naslědžena persijcami. V čas grekov slovo Jehud prěkladalo se kako Judeja, a poslě ono je bylo pozajeto rimcami. Poslě hebrejsogo povstanja v 135 godu n. e. rimci sut prěimenovali ju v Siriju Palestinsku, abo prosto v Palestinu. Plošča, ktoru opisujyvajut tymi pravnotvornymi dokumentami na zemju, v različne periody několiko odličala se.|access-date=28 September 2020}}</ref>. Poslě obnovjenja Bar-Kohby (priblizno 132–136 n.&nbsp;e.), rimska provincija Judeja je byla preimenovana v Sirija Palaestinska.<ref>{{Cite book|last=Clouser|first=Gordon|url=https://books.google.com/books?id=pcTSTn82KjYC&dq=judea+galilee+merged+palestina&pg=PT323|title=Jesus, Joshua, Yeshua of Nazareth Revised and Expanded|date=2011|publisher=iUniverse|isbn=978-1-4620-6121-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Spolsky|first=Bernard|url=https://books.google.com/books?id=nl72AgAAQBAJ&pg=PA64|title=The Languages of the Jews: A Sociolinguistic History|date=2014|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-05544-5|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Brand|first1=Chad|url=https://books.google.com/books?id=jgxCDwAAQBAJ&dq=judea+galilee+merged+palestina&pg=PA1208|title=Holman Illustrated Bible Dictionary|last2=Mitchell|first2=Eric|last3=Staff|first3=Holman Reference Editorial|date=2015|publisher=B&H Publishing Group|isbn=978-0-8054-9935-3|language=en}}</ref> Termin Judeja koristaje se v slovjanskyh jezykah za označenje goristogo vnutrnogo dělenja Palestiny. Judeja približno odgovarjaje južnoj česti Zapadnogo brěga ([[Arabsky jezyk|arab.]] {{Lang|ar|الضِفَّة الغَرْبِيَّة}}, latinizovano: ''{{-|aḍ-ḍiffa al-gharbiya}}'')<ref>{{Cite web|title=This Side of the River Jordan|url=http://www.forward.com/articles/131482/|work=[[The Forward]]|author=Philologos|date=2010-09-22|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20100923034704/http://www.forward.com/articles/131482/|archive-date=2010-09-23}}</ref> — teritorije, ktoru Izrael okupuje od 1967 goda i ktora upravjaje se pod imenom «Judeja i Samaria» ({{Lang|he|מחוז יהודה ושומרון}}, ''{{-|Makhoz Yehuda VeShomron}}'').<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/307117/Judaea|title=Judaea|publisher=Britannica|access-date=2012-12-31}}</ref><ref>{{cite book|author=Neil Caplan|url=https://books.google.com/books?id=JyAgn_dD43cC&pg=PT18|title=The Israel-Palestine Conflict: Contested Histories|date=19 September 2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1405175395|page=8}}</ref> Koristanje termina «Judeja i Samaria» jest povezano s konservatizmom v izraelskoj politikě.<ref>{{Cite web|title=What Does the Term 'Judea and Samaria' Mean? {{!}} History, Israel, West Bank, & Map {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/What-Does-the-Term-Judea-and-Samaria-Mean|access-date=2025-10-11|website=www.britannica.com|language=en}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Judea|}} [[Kategorija:Izraelj]] op7z4bqq0th88fgjkyovswo2kx6qkk1 0 6478 48709 48678 2026-10-14T19:34:04Z LiMr 20 +kategorija 48709 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data = 2026-10-14}} {{Kartka osoba | name = Žan-Žozef Sanfurš | native_name = <center>{{Jezyky|fr|Jean-Joseph Sanfourche}}</center> | birth_date = {{birth date|df=yes|1929|6|25}} | birth_place = [[Bordeaux|Bordo]] | death_date = {{death date and age|df=yes|2010|3|13|1929|6|25}} | occupation = Umětnik }} '''Žan-Žozef Sanfurš ({{Jezyky|fr|Jean-Joseph Sanfourche}})''' rodženy 25 červen 1929, umrl 13 mareca 2010, byl [[Francija|francuzsky]] umětnik. == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Prěvod|en|Jean-Joseph Sanfourche}} {{DEFAULTSORT:Sanfourche, Jean-Joseph}} [[Kategorija:Živopisci]] [[Kategorija:Francuzi]] e9d6m8ru9ciyi9p003dzkbpc2oclwz7 48756 48709 2026-10-15T11:43:20Z Ilja isv 10 48756 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data = 2026-10-14}} {{Kartka osoba | name = Žan-Žozef Sanfurš | native_name = <center>{{Jezyky|fr|Jean-Joseph Sanfourche}}</center> | birth_date = {{birth date|df=yes|1929|6|25}} | birth_place = [[Bordeaux|Bordo]] | death_date = {{death date and age|df=yes|2010|3|13|1929|6|25}} | occupation = Umětnik }} '''Žan-Žozef Sanfurš ({{Jezyky|fr|Jean-Joseph Sanfourche}})''' rodženy 25 junija 1929, umrl 13 marca 2010, byl [[Francija|francuzsky]] umětnik. == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Prěvod|en|Jean-Joseph Sanfourche}} {{DEFAULTSORT:Sanfourche, Jean-Joseph}} [[Kategorija:Živopisci]] [[Kategorija:Francuzi]] a1rkxi9h5ept84mkyurrlpf81bb65lx 14 6479 48697 2026-10-14T19:17:57Z LiMr 20 nova kategorija 48697 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Канада}} [[Kategorija:Državy v Sěvernoj Amerikě]] 2zfy2fwwxt9ghv46dbqtufz12qiv5ph 14 6480 48698 2026-10-14T19:18:32Z LiMr 20 nova kategorija 48698 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Kanada}} [[Kategorija:Државы в Сєверној Америкє]] 6dllliejr8jdda3x3qkcu3d0uoc89kd 14 6481 48712 2026-10-14T20:18:23Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Хисторија Индије}} [[Kategorija:Historija po državah|Indija]] [[Kategorija:Indija]]» 48712 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Хисторија Индије}} [[Kategorija:Historija po državah|Indija]] [[Kategorija:Indija]] qhg2b6rgv0y6dffwfhw2xcbdqfviblv 14 6482 48713 2026-10-14T20:19:13Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Historija Indije}} [[Kategorija:Хисторија по државах]] [[Kategorija:Индија]]» 48713 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Historija Indije}} [[Kategorija:Хисторија по државах]] [[Kategorija:Индија]] py2mliyehlpo4wcoi98frsytj70dpma 14 6483 48721 2026-10-14T20:28:00Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Јапонци}} [[Kategorija:Ljudi po narodnosti]] [[Kategorija:Japonija]]» 48721 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Јапонци}} [[Kategorija:Ljudi po narodnosti]] [[Kategorija:Japonija]] scwhz84r7kjjstypp1zkv3myrcso8g3 14 6484 48722 2026-10-14T20:28:51Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Japonci}} [[Kategorija:Људи по народности]] [[Kategorija:Јапонија]]» 48722 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Japonci}} [[Kategorija:Људи по народности]] [[Kategorija:Јапонија]] st00qirr7n6qbm6ydjiisj6l4uimw6y 14 6485 48726 2026-10-14T20:37:10Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Mrtve jezyky}} [[Kategorija:Језыкы]]» 48726 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Mrtve jezyky}} [[Kategorija:Језыкы]] 0oh20dtlhtbktoioi6pw204itwfph8s 14 6486 48727 2026-10-14T20:37:37Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Мртве језыкы}} [[Kategorija:Jezyky]]» 48727 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Мртве језыкы}} [[Kategorija:Jezyky]] 4mr7iuzbauojk4wxxoytt9cu0cpm0u8 0 6487 48739 2026-10-14T20:49:43Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Judeja]] 48739 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Judeja]] [[Kategorija:Израељ]] km5ow0z0ln273c52m060octyda515at 14 6488 48743 2026-10-14T20:55:59Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Фиктивне персонаже}} [[Kategorija:Fikcija]] [[Kategorija:Ljudi]]» 48743 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Фиктивне персонаже}} [[Kategorija:Fikcija]] [[Kategorija:Ljudi]] 7trp6g1n42mcjmw8eaavz0hz2wju15b 14 6489 48744 2026-10-14T20:57:40Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Фиктивне персонаже}} [[Kategorija:Фикција]] [[Kategorija:Људи]]» 48744 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Фиктивне персонаже}} [[Kategorija:Фикција]] [[Kategorija:Људи]] 0c0rmti5i9umgpjupykyzca5o4k2cz6 48745 48744 2026-10-14T20:57:56Z IJzeren Jan 9 48745 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Fiktivne personaže}} [[Kategorija:Фикција]] [[Kategorija:Људи]] sxbpkx740pp84ya7o51paf558zb1s3w 0 6490 48746 2026-10-14T20:59:05Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Alisa Seleznjova]] 48746 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Alisa Seleznjova]] [[Kategorija:Фиктивне персонаже]] [[Kategorija:Дєтска литература]] chkuzuuuvqbiri2m9lzg36hlhk7fes3 0 6491 48751 2026-10-14T23:49:08Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Jean-Joseph Sanfourche]] 48751 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jean-Joseph Sanfourche]] [[Kategorija:Французи]] [[Kategorija:Живописци]] ixoqlr8p5t3kut1leyazr8x8fpvaffo 48752 48751 2026-10-14T23:49:36Z IJzeren Jan 9 48752 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jean-Joseph Sanfourche]] {{DEFAULTSORT:Санфурш, Жан-Жозеф}} [[Kategorija:Французи]] [[Kategorija:Живописци]] rrqjedoshv5ry628ef90zmum2rix73n 3 6492 48753 2026-10-14T23:50:54Z IJzeren Jan 9 /* Dobrodošli! */ nova sekcija 48753 wikitext text/x-wiki == Dobrodošli! == {{Dobrodošli}} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 01:50, 15 oktobr 2026 (CEST) nebab9fnejik9gsi48qzvkvu8gcgzcc 0 6493 48757 2026-10-15T11:49:32Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona Siemens, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nozkovoltažnyh]] i Te...» 48757 wikitext text/x-wiki {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona Siemens, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nozkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh baterijah vozov, v [[Sistemy akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[laptop]]y i dr. V lětu 2019 [[Michael Stanley Whittingham|{{-|Whittingham|Уитингем}}]], [[John Goodenough|{{-|Goodenough|Гуднаф}}]] i [[Akira Yoshino|{{-|Yoshino|Јошино}}]] sut iziskali [[Nobeleva nagrada v hemiji|Nobelevu nagradu v hemiji]] s formulacijeju "Za razvoj litij-ionovyh akumulatorov". [[Kategorija:Električnost]] [[Kategorija:Električne zdroje]] [[Kategorija:Akumulatory]] 2xuf1do3jsvlmlkk82xh85nngwcjbq9 48758 48757 2026-10-15T11:50:04Z Ilja isv 10 48758 wikitext text/x-wiki {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona Siemens, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nizkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh baterijah vozov, v [[Sistemy akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[laptop]]y i dr. V lětu 2019 [[Michael Stanley Whittingham|{{-|Whittingham|Уитингем}}]], [[John Goodenough|{{-|Goodenough|Гуднаф}}]] i [[Akira Yoshino|{{-|Yoshino|Јошино}}]] sut iziskali [[Nobeleva nagrada v hemiji|Nobelevu nagradu v hemiji]] s formulacijeju "Za razvoj litij-ionovyh akumulatorov". [[Kategorija:Električnost]] [[Kategorija:Električne zdroje]] [[Kategorija:Akumulatory]] ou4cednchdqibz2tgiclolnlwgc8ode 48759 48758 2026-10-15T11:51:09Z Ilja isv 10 48759 wikitext text/x-wiki {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona Siemens, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nizkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh baterijah vozov, v [[Sistemy akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[laptop]]y i dr. V lětu 2019 [[Michael Stanley Whittingham|{{-|Whittingham|Уитингем}}]], [[John Goodenough|{{-|Goodenough|Гудинаф}}]] i [[Akira Yoshino|{{-|Yoshino|Јошино}}]] sut iziskali [[Nobeleva nagrada v hemiji|Nobelevu nagradu v hemiji]] s formulacijeju "Za razvoj litij-ionovyh akumulatorov". [[Kategorija:Električnost]] [[Kategorija:Električne zdroje]] [[Kategorija:Akumulatory]] iabjo9shjggjv4jsjnghn5g5j0or4d1 48760 48759 2026-10-15T11:52:54Z Ilja isv 10 48760 wikitext text/x-wiki {{Ne zaměšivati s|Litijova baterija}} [[Fajl:LiIon-18650-match.jpg|thumb|275px|Litij-ionovy akumulator cilindričny, tiporazměr 18650]] [[Fajl:A battery, 7, ubt.jpeg|thumb|Litij-ionovy akumulator mobilnogo telefona {{-|Siemens}}, prizmatičny]] '''[[Litij]][[ion|-ionovy]] akumulator''' ({{-|Li-ion}}) je tipom [[Električny akumulator|akumulatora]] [[Električnost|električnosti]], ktory priměnjaje se v [[Nizkovoltažny akumulator|nizkovoltažnyh]] i [[Tegovy akumulator|tegovyh]] akumulatornyh baterijah vozov, v [[Sistemy akumulacije energije|sistemah akumulacije energije]], takože i kako zdroj energije v takyh devajsah kako [[Mobilny telefon|mobilne telefony]], [[laptop]]y i dr. V lětu 2019 [[Michael Stanley Whittingham|{{-|Whittingham|Уитингем}}]], [[John Goodenough|{{-|Goodenough|Гудинаф}}]] i [[Akira Yoshino|{{-|Yoshino|Јошино}}]] sut iziskali [[Nobeleva nagrada v hemiji|Nobelevu nagradu v hemiji]] s formulacijeju "Za razvoj litij-ionovyh akumulatorov". [[Kategorija:Električnost]] [[Kategorija:Električne zdroje]] [[Kategorija:Akumulatory]] 50px4iho6tj7kb9dl55jsb4kuyzjrph