Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.11 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Zebediela 0 3343 55189 52297 2026-07-16T12:24:47Z Tinikwe 8674 55189 wikitext text/x-wiki Zebediela ke legae la [[Zebediela Citrus Estate|Zebediela la dienywa tsa dinamune]]( 13,785 hectares (34,060 acres) ), e nngwe ya mafelo a magolo a dienywa tša ka nageng, ya Afrika-Borwa. Bontši bja ditšweletšwa tša citrus tše di tšweleditšwego mo lefelong le di romelwa mmarakeng wa boditšhabatšhaba; tše dingwe ka moka di fiwa mebarakeng ya lefelong leo. <ref>{{Cite web |title=Home |url=http://www.cdm.org.za/index.php?page=agriculture |access-date=2025-05-06 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306025318/http://www.cdm.org.za/index.php?page=agriculture |url-status=dead }}</ref> [[Setensele:Coordinates on Wikidata]] ix3u6a7qjzacnimg6cb47gqxsw378v4 Esther Mahlangu 0 13054 55198 52038 2026-07-17T00:34:06Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55198 wikitext text/x-wiki   Esther Mahlangu (yo a belegwego ka 11 November 1935) ke moafrika Borwa. O tsebja ka diswantšho tša gagwe tše kgolo tša mehleng ya lehono tšeo di šupago bohwa bja gagwe bja SiNdebele. Ke yo mongwe wa bataki ba ba tumilego kudu ba Afrika Borwa. == Bophelo bja mathomo == Esther Nikwambi Mahlangu o belegilwe ka la 11 Manthole 1935 polaseng yeo e lego ka ntle ga Middelburg, Mpumalanga, Afrika Borwa. Mme Mahlangu o belegiwa ke ba Ndebele bja Borwa. Mme Mahlangu o thomile go penta ka mengwaga ye 10, gomme a rutwa bokgoni bja bokgabo bja go penta ke mmagwe le makgolo, ka morago ga setšo sa batho ba Ka Borwa bja Ndebele go penta ka ntle ga dintlo. Ke setlwaeding se sa setšo moo Mahlangu a thomilego leeto la gagwe la bokgabo. Be a na le bana babo babotlana ba seswai, gomme a be a na le bašemane ba ba selelago le basetsana ba ba nago le barwedi ba bararo. Yena le monna wa gagwe ba be ba na le barwa ba bararo. Ka morago ga moo o ile a lahlegelwa ke monna wa gagwe le barwa ba gagwe ba bararo. E be e le mošomedi yo a bego a le gona pele ga ge a be a le mošomedi. == Mošomo wa bokgabo == Ditšhupetšo tša bokgabo tša Mahlangu di hwetšwa ka diaparo le dišaka tša batho ba Ndebele. (1) Mekgwa yeo a e dirišago ka tlwaelo e na le mmala o motelele ebile o na le sebopego se setelele. Diswantšho tša gagwe di kgolo kudu ka bogolo. [2] Esther Mahlangu o be a šomiša di-brushes tše di dirilwego ke tšie ya dikgogo. O tsebja ka go fetolela le go fokotša bokagodimo bja setšo bja bokgabo bja Ndebele mural, adobe cow-dung wall wall, ka seile, gomme mafelelong, metswako ya tshipi. Sebopego sa go saena sa Mahlangu sa methaladi ye mešweu ye e beilego diagonally goba e bopegile bjalo ka chevrons. O ile a thoma go ba le difahlego ka moka tšeo di lego ka gare ga 'M'. [3] As a lego artist... Go na le dilo tše dintši, tše di raraganego le tše di raraganego go feta tša mehleng ya gagwe, naga ye e raraganego. O be a na le maikemišetšo a go tšweletša dikgopolo tša gagwe." Mahlangu o thomile go hwetša šedi ya boditšhabatšhaba ka 1989 pontšhong ya bokgabo ya Sefora yeo e bitšwago Magiciens de la terre (Baloi ba Lefase). <ref name="RVA2014">{{Cite web |last=Cushing |first=Nathan |date=17 September 2014 |title=South African artist painting commissioned murals at VMFA |url=http://rvanews.com/entertainment/south-african-artist-painting-commissioned-murals-at-vmfa/116911 |access-date=1 April 2015 |website=RVA News}}</ref> Ka morago ka 1991, o ile a laelwa ke BMW go bopa koloi ya bokgabo, bjalo ka ge bahlami ba bangwe ba BMW Art Car ba dirile pele (go akaretša Andy Warhol, David Hockney le Frank Stella ). Koloi, BMW 525i, e bile "African Art Car" ya mathomo gomme e be e pentilwe ka ditšhupetšo tše di tlwaelegilego tša Ndebele. <ref name="WP2014" /> <ref name="RVA2014" /> <ref>{{Cite web |date=13 May 2011 |title=12 - Esther Mahlangu |url=http://www.bmwartcarcollection.com/2011/05/12-esther-mahlangu-bmw-art-car/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220322213914/https://www.bmwartcarcollection.com/12-esther-mahlangu-bmw-art-car/ |archive-date=March 22, 2022 |access-date=April 5, 2022 |website=BMW Art Cars |publisher=}}</ref> Koloi ye ka morago e ile ya bontšhwa Musiamong wa Setšhaba wa Basadi ba Bokgabo kua [[Washington, D.C.|Washington, DC]] ka 1994. Koloi e ile ya hlahlwa ka 1994 ka Musiamong wa Basadi ba Basadi ka Washington, DC ka 1994. E ile ya bulwa gape kua London ka 2017. <ref name="Artsy">{{Cite web |last=Cashdan |first=Marina |date=23 September 2016 |title=Esther Mahlangu Is Keeping Africa's Ndebele Painting Alive |url=https://www.artsy.net/article/artsy-editorial-esther-mahlangu-is-keeping-africa-s-ndebele-painting-alive |access-date=30 December 2019 |website=Artsy |language=en}}</ref> == E bontšha == * 1989 ** Magiciens de la terre (Centre Georges Pompidou) in Paris (1989): * 1992 ** Carav Cultural Center of Contemporary Art ** Comme des Garcons (Tokyo, Japan; New York, USA; Paris, France) ** Documenta 9 ** Civic Theatre * 1991 ** Caravan Auto Show (Lavante) ** BMW Art Cars and Painting Exhibition (Johannesburg, Durban, Cape Town) * 1993 ** Geneva International Exhibition (Geneva) ** Nantes Fine Arts Museum * 1994 ** Musee des Beauz- Arts de Nantes (1994) * 1995 ** BMW Art Cars and Painting Exhibition ** Market Theatre * 1996 ** World Bank ** Armour J. Blackburn Centre, Howard University ** Parish Gallery ** Congressional Black Caucus * 1997 ** Het Afrika Museum ** National Arts Club ** African Immigrant Folklife Festival ** Spoleto Festival ** York College Galleries * 1998 ** Tobu Museum of Art * 1999 ** Van Reekum Museum * 2000 ** 5th Biennal of Contemporary Art * 2001 ** The Helsinki Fair Center * 2002 ** Centro Culturale Trevi * 2003 ** The Irma Stern Museum * 2005 ** Museum of Fine Arts ** Grimaldi Forum ** Pretoria Art Museum ** Smithsonian Institution * 2006 ** The Jean Pigozzi Contemporary African Art Collection ** Tacoma Museum of Art ** Roppongi Hills Art Museum ** Scuderie Aldobrandini Frascati * 2007 &nbsp; &nbsp; ** Art in Public Spaces ** The Walters Art Museum ** Durban Art Gallery ** Pinacoteca Giovanni e Marella Agnelli<ref>{{Cite web |last= |first= |date=2007 |title=Why Africa? Pinacoteca Giovanni e Marella Agnelli, Turin, Italy |url=https://www.caacart.com/exposition/why-africa-pinacoteca-giovanni-e-marella-agnelli-turin-italy |access-date=23 November 2024 |website=caacart.com |archive-date=5 December 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241205113735/https://www.caacart.com/exposition/why-africa-pinacoteca-giovanni-e-marella-agnelli-turin-italy/ |url-status=dead }}</ref> * 2008 ** Denver Museum of Art * 2009 ** Complesso Monumentale del Vittoriano\ * 2011 ** Museum of Arts and Design * 2013 ** 34 Fine Art * 2014 ** Museum of African Art (2014) * &nbsp;2015 &nbsp; &nbsp; ** The Irma Stern Museum ** Amref Health Africa Artball * 2016 ** Frieze Art Fair * 2017 ** Cape Town Art Fair (2017) * 2019 ** National Museum Oliewenhuis ** Cape Town Art Fair * 2020 ** Melrose Gallery ** Investec Cape Town Art Fair * 2021 ** Almine Rech * 2022 ** Alpha 137 Online Gallery ** Melrose Gallery * THEN I KNEW I WAS GOOD AT PAINTING: ESTHERMAHLANGU, A RETROSPECTIVE 2024. <ref>{{Cite web |title=THEN I KNEW I WAS GOOD AT PAINTING: ESTHERMAHLANGU, A RETROSPECTIVE |url=https://www.iziko.org.za/exhibitions/then-i-knew-i-was-good-at-painting-esthermahlangu-a-retrospective/ |access-date=2024-05-28 |website=Iziko Museums |language=en-ZA}}</ref> == Dipontšho tše dingwe == [[Seswantšho:BMW_525i_Art_Car_-_Esther_Mahlangu_(1991).jpg|thumb| Koloi ya Bokgabo ya BMW ya Mahlangu]] Magareng ga 1980 go fihla ka 1991 e be e le modudi wa lefelo la musiamo wa lefelo la dihotele tša Histori ya Botshabelo, yeo e tšweletšago le go ruta baeti ka ga setšo sa Ndebele. <ref name="Esther Mahlangu CV">{{Cite web |title=Esther Mahlangu CV |url=http://www.esthermahlanguart.com/wp-content/uploads/2018/06/Esther-Mahlangu-CV.pdf |access-date=30 December 2019 |website=Esther Mahlangu}}</ref> Merero ya Ndebele gape e ile ya tšweletšwa gape ka 1997 ka melala ya difofane tša British Airways [1] gomme mo nakong ye e fetilego thekniki ya go swana e ile ya šomišwa ke modiriši go penta ka sehla se seswa sa Fiat 500 ka nako ya pontšho "Ke ka lebaka la eng Afrika?" (2007) Go Go Tales (2007) (2007, T u r i n ) . Mahlangu ke yo mongwe wa bataki ba Afrika bao gantši bokgabo bja bona bo bontšhitšwego dinageng tša boditšhabatšhaba. Mošomo wa gagwe o mo dikgoboketšong tše kgolo tša poraebete go akaretšwa tša African Art Collection (CAAC) tša Jean Pigozzi le ka dimusiamong tše ntši tša Bodikela. Le ge e le gore e be e le modiriši wa boditšhabatšhaba yo a tsebegago ka boditšhabatšhaba, Ester Mahlangu o dula mo motseng wa gagwe ka gare ga kgauswi le go dula a kopana le setšo sa gagwe. == Dihlogotaba == Mahlangu o latela setšo sa selegae seo ka sona mohuta wo o itšego wa thekniki ya go penta o neelwa ka lapeng, o tsebišitšwe, wa go ithuta le go fetišetšwa ke basadi fela (nakong e fetilego). Diswantšho tše di amana kudu le setšo sa go aga dintlo ka nako ya ge go na le tsela ya go ya go ba bašemane. Magareng ga mengwaga ye 18 go ya go ye 20, bafsa ba kgoro ba ya go "sekolo sa lebollo" seo se netefatšago go feta ga bona go fihla bogolong. Go keteka tiragalo ye basadi ba tsošološa ka go tlala ka gare le ka ntle ga dintlo tša bona ka go lokišetša legopo la kgomo le di-pigment tša tlhago. Le ge go le bjalo, go na le dipitša tše di šweu tša go swana le tše di šweu tše di šumilwego. Le ge e le gore go bonala go le bonolo, sebopego sa sebopego seo se utolotšwego ke diswantšho tše di a hwetšagalago ke poeletšo ya go se fetoge le go šadiša ga dibopego tše bonolo tšeo di dirago gore mošomo ka moka o raragane. Bokgabo bja Esther Mahlangu bo laetša kgatelelo magareng ga selegae le lefase ka bophara, magareng ga ankere le go arogana. Le ge a tšwela pele go šomiša "tlotlontšu ya bokgabo" ye e swanago yeo e tlemilwego kgauswi le ditšo tša gagwe, Mahlangu o dirišitše meralo yeo go dilo tša go fapafapana go akaretšwa lešela, diswantšho tše di betlilwego, dilo tša ceramic le dikoloi. O bile o dirišana le ditšweletšwa tše di fapafapanego tša go swana le BMW, Fiat, EYTYS, Melissa's, Beleverde, Musiamo wa Brithania le Rolls-Royce . == Letšatši la bjale == BMW Artcar ya Esther Mahlangu ya 1991 e be e bonwa ka Musiamong wa Brithania bjalo ka karolo ya 'Afrika Borwa: bokgabo bja setšhaba', go tloga ka la 27 Diphalane 2016 - 27 Hlakola 2017. Letoto le lefsa la BMW Individual 7 leo le nago le di-trim tša ka gare tša kota tše di kgethegilego tšeo di pentilwego ke yena di bontšhitšwe go Frieze Art Fair ka 2016 ka pontšho yeo e sepelago le yona ya mošomo yeo e hlokometšwego mmogo ke BMW le 34FineArt. O sa tšwa go fetša tlhamo ya lebotlelo la Belvedere Vodka ya maemo a godimo ya kgatišo ye e kgethegilego (50% ya dipoelo ka moka go thuša go lwantšha HIV/AIDS ka Afrika). Bjalo ka motaki yo a dulago, Mahlangu o laetšwe ka 2014 ke Musiamo wa Bokgabo bjo Botse wa Virginia go hlama mediro ye mebedi ye megolo ya bokgabo. Mahlangu o laola sekolo seo se rutago banenyana ba bannyane go penta fela eupša gape le thekniki ya go penta meralo godimo ga ditlhamo tše itšego tša dipheta. <ref>{{Cite web |first= |title=Esther Mahlangu Ndebele Art School - Participant - Open Africa - Do Travel Differently |url=http://www.openafrica.org/experiences/participant/930-esther-mahlangu-ndebele-art-school |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309023721/http://www.openafrica.org/experiences/participant/930-esther-mahlangu-ndebele-art-school |archive-date=2016-03-09 |access-date=2015-04-02 |publisher=Code Like Clockwork}}</ref> <ref name="South African History Online">{{Cite web |title=Esther Mahlangu |url=https://www.sahistory.org.za/people/esther-mahlangu |access-date=30 December 2019 |website=South African History Online}}</ref> Setšo ga se selo seo se sa fetogego. Bjalo ka ge mošomo wa yona Mahlangu o šišinya, "setšo" ke tšhemo ya sellathekeng, yeo e lebanego le bokamoso ebile e ikemišeditše go akaretša dihlohleletši tša go fapafapana. Go bolela nnete, le ge e le gore Afrika Borwa bjale ke ye nngwe ya Dinaga tša Afrika tšeo di kgonago go nolofatša le go tšwetša pele mošomo wa boradibokgabo ba bona bosetšhaba le boditšhabatšhabeng ka tše di swanago le tiragalo ya ngwaga ka ngwaga ka Johannesburg, mošomo wa Esther Mahlangu o na le sebete le go feta ka gobane o o belegwe le go golela ka gare ga khuduego ya dipolitiki le ya tša leago. Esther Mahlangu o šomile ka go se lape go pepentšha le go hlabolla talente ya gagwe ya go sepela lefaseng ka bophara, gomme o fišegela kudu go abelana tsebo ya gagwe le moloko wo moswa gore a tlogele bohwa bjo bo phelago melokong ye e tlago. <ref name="Forbes">{{Cite web |last=Mun-Delsalle |first=Y.-Jean |title=Esther Mahlangu, One Of South Africa's Most Famous Artists, Perpetuates Traditional Ndebele Painting |url=https://www.forbes.com/sites/yjeanmundelsalle/2019/06/07/esther-mahlangu-one-of-south-africas-most-famous-artists-perpetuates-traditional-ndebele-painting/#753fd4231501 |access-date=30 December 2019 |website=Forbes |language=en}}</ref> == Go thubja == Ka la 19 Mopitlo 2022 Mahlangu o ile a hlaselwa le go thukhuthwa ka lapeng la gagwe, tšhelete le sethunya sa motho ka noši. Maphodisa a thomile go tsoma batho go swara mogononelwa – go thwe ke lesogana leo rakgolokhukhu wa lona a adimilego tatago Mohumagadi Mahlangu tšhelete ye nngwe ka bo-1920 - mengwaga ye e ka bago ye lekgolo pele ga moo. <ref>{{Cite web |title=Manhunt launched for Esther Mahlangu's attacker &#124; eNCA |url=https://www.enca.com/news/manhunt-launched-esther-mahlangus-attacker |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411230719/https://www.enca.com/news/manhunt-launched-esther-mahlangus-attacker |archive-date=11 April 2022 |access-date=22 March 2022}}</ref> <ref>{{Cite web |title=Ndebele artist Esther Mahlangu assaulted, robbed of gun and money in her home |url=https://www.iol.co.za/news/ndebele-artist-esther-mahlangu-assaulted-robbed-of-gun-and-money-in-her-home-88f7d408-2217-45d0-9a4b-318ee43ca6ad}}</ref> Mogononelwa o ile a golegwa, mola modirišani a lokollwa ka peile. == Difoka le ditlhompho == * E filwe Taelo ya Ikhamanga ka silifera ka 2006. <ref>{{Cite web |title=Esther Mahlangu (1935 - ) {{!}} The Presidency |url=https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/esther-mahlangu-1935 |access-date=2022-08-24 |website=www.thepresidency.gov.za |archive-date=2022-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221201164311/https://www.thepresidency.gov.za/national-orders/recipient/esther-mahlangu-1935 |url-status=dead }}</ref> * O amogetše Sefoka sa mathomo sa Mokhomišenare yo Mogolo wa Ditšhabakopano wa Bafaladi (UNHCR) sa Afrika Borwa ye e sego ya mmušo le ya Bakgathatema ba Bantši ka 2019. <ref>{{Cite web |title=Dr. Esther Mahlangu receives the first United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR) Southern Africa NGO & Multi-Stakeholder Award in recognition of inclusivity & empowerment |url=https://venturesafrica.com/apostories/dr-esther-mahlangu-receives-the-first-united-nations-high-commissioner-for-refugees-unhcr-southern-africa-ngo-multi-stakeholder-award-in-recognition-of-inclusivity-empowerment/ |access-date=2022-06-03 |website=Ventures Africa |language=en-US}}</ref> * E filwe lengwalo la bongaka la tlhompho ( <nowiki><i id="mwAQw">Philosophiae Doctor honoris causa</i></nowiki> ) ke Yunibesithi ya Johannesburg, 9 Moranang 2018. * Ka 2024, o ile a hlompšha ke Yunibesithi ya Afrika Borwa == Ditšhupetšo == Bona Letlakala la Seisimane{{Reflist|30em}} [[Setensele:Bataki ba Basadi ba Afrika Borwa]] lb50zyr5gtd5b47mj63ultxiqpziofg Thuto 0 13406 55194 53098 2026-07-16T21:33:16Z Kakamas14 8370 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1357034345|Education]]" 55194 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:1887 Bettannier Der Schwarze Fleck anagoria.jpg|thumb|340x340px|Thuto e bohlokwa maphelong a rena.]]   '''Thuto''' ke phetišetšo ya tsebo le mabokgoni le tlhabollo ya mekgwa ya semelo. Thuto ya semmušo e direga ka gare ga tlhako ye e raraganego ya setheo, bjalo ka dikolo tša mmušo. Thuto yeo e sego ya semmušo le yona e rulagantšwe eupša e direga ka ntle ga tshepedišo ya sekolo ya semmušo, mola thuto ye e sego ya semmušo e le thuto ye e sa rulaganywago ka maitemogelo a letšatši le letšatši. Thuto ya semmušo le yeo e sego ya semmušo e arogantšwe ka maemo ao a akaretšago thuto ya bana ba banyenyane, thuto ya fase, thuto ya magareng, le thuto ya maemo a godimo. Dihlopha tše dingwe di lebišitše tlhokomelo mokgweng wa go ruta, bjalo ka thuto yeo e lebišitšwego go barutiši le yeo e lebišitšwego go barutwana, le ka taba ye go swana le thuto ya mahlale, thuto ya polelo le thuto ya go itšhidulla. Lereo le "thuto" le ka šupa gape go maemo a monagano le dika tša batho bao ba rutegilego le tšhemo ya thuto yeo e ithutago ditiragalo tša thuto. Tlhaloso ya maleba ya thuto e a ngangišanwa, gomme go na le go se dumelelane mabapi le gore maikemišetšo a thuto ke afe le gore thuto e fapana go fihla kae le thuto ya go ruta ka go godiša go nagana gabotse. Go se kwane mo go ama kamoo go ka hlaolwago ka gona go ela le go kaonefatša dibopego tša thuto. Motheong, thuto e kopanya bana setšhabeng ka go ruta ditekanyetšo le ditlwaelo tša setšo. E ba hlomela bokgoni bjo bo nyakegago gore e be maloko a tšweletšago a setšhaba. Ka tsela ye, e hlohleletša kgolo ya ekonomi le go godiša temošo ya mathata a lefelong leo le mafelo a lefase ka bophara . Dihlongwa tše di rulagantšwego di ama dikarolo tše dintšhi tša thuto. Go swana le mebušo e bea melawana ya thuto bakeng sa go bona gore diklase tša sekolo di direga neng, seo se rutwago, le gore ke bomang bao ba ka bago gona goba bao ba swanetšego go ba gona. Mekgatlo ya boditšhabatšhaba, bjalo ka UNESCO, e bile le khuetšo go tšwetša pele thuto ya fasana go bana kamoka . Mabaka a mantšhi a khuetša ge e ba thuto ya atlega. Mabaka a monagano a akaretša tlhohleletšo, bohlale le semelo. Mabaka a tša leago, bjalo ka maemo a ekonomi ya leago, morabe wa morafe le bong, gantšhi a tswalanywa le kgethollo. Mabaka a mangwe a akaretša phihlelelo ya thekinolotši ya thuto, boleng bja barutiši le go kagtha tema ga batswadi. Lefapha le legolo la thuto leo le nyakišišago thuto le bitšwa dithuto tša thuto. E hlahloba seo thuto e lego sona, le gore e na le maikemišetšo afe le ditlamorago dife le gore e ka kaonafatšwa ka tsela yefe. Dithuto tša thuto di na le mafapha a mantšhi a mabala a ka fasana, go swana le filosofi, thuto ya monagano, thuto ya leago, thuto ya batho le ekonomi ya thuto. E ahlaahla gape thuto ya go bapetša, thuto ya thuto le histori ya thuto. e2tsylz9ith7scyey73e1mlhplkwn9l 55195 55194 2026-07-16T21:36:52Z Kakamas14 8370 link 55195 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:1887 Bettannier Der Schwarze Fleck anagoria.jpg|thumb|340x340px|Thuto e bohlokwa maphelong a rena.]]   '''Thuto''' ke phetišetšo ya tsebo le mabokgoni le tlhabollo ya mekgwa ya semelo. Thuto ya semmušo e direga ka gare ga tlhako ye e raraganego ya setheo, bjalo ka dikolo tša mmušo. Thuto yeo e sego ya semmušo le yona e rulagantšwe eupša e direga ka ntle ga tshepedišo ya sekolo ya semmušo, mola thuto ye e sego ya semmušo e le thuto ye e sa rulaganywago ka maitemogelo a letšatši le letšatši. Thuto ya semmušo le yeo e sego ya semmušo e arogantšwe ka maemo ao a akaretšago thuto ya bana ba banyenyane, thuto ya fase, thuto ya magareng, le thuto ya maemo a godimo. Dihlopha tše dingwe di lebišitše tlhokomelo mokgweng wa go ruta, bjalo ka thuto yeo e lebišitšwego go barutiši le yeo e lebišitšwego go barutwana, le ka taba ye go swana le thuto ya mahlale, thuto ya polelo le thuto ya go itšhidulla. Lereo le "thuto" le ka šupa gape go maemo a monagano le dika tša batho bao ba rutegilego le tšhemo ya thuto yeo e ithutago ditiragalo tša thuto. Tlhaloso ya maleba ya thuto e a ngangišanwa, gomme go na le go se dumelelane mabapi le gore maikemišetšo a thuto ke afe le gore thuto e fapana go fihla kae le thuto ya go ruta ka go godiša go nagana gabotse. Go se kwane mo go ama kamoo go ka hlaolwago ka gona go ela le go kaonefatša dibopego tša thuto. Motheong, thuto e kopanya bana setšhabeng ka go ruta ditekanyetšo le ditlwaelo tša setšo. E ba hlomela bokgoni bjo bo nyakegago gore e be maloko a tšweletšago a setšhaba. Ka tsela ye, e hlohleletša kgolo ya ekonomi le go godiša temošo ya mathata a lefelong leo le mafelo a lefase ka bophara . Dihlongwa tše di rulagantšwego di ama dikarolo tše dintšhi tša thuto. Go swana le mebušo e bea melawana ya thuto bakeng sa go bona gore diklase tša sekolo di direga neng, seo se rutwago, le gore ke bomang bao ba ka bago gona goba bao ba swanetšego go ba gona. Mekgatlo ya boditšhabatšhaba, bjalo ka UNESCO, e bile le khuetšo go tšwetša pele thuto ya fasana go bana kamoka . Mabaka a mantšhi a khuetša ge e ba thuto ya atlega. Mabaka a monagano a akaretša tlhohleletšo, bohlale le semelo. Mabaka a tša leago, bjalo ka maemo a ekonomi ya leago, morabe wa morafe le bong, gantšhi a tswalanywa le kgethollo. Mabaka a mangwe a akaretša phihlelelo ya thekinolotši ya thuto, boleng bja barutiši le go kagtha tema ga batswadi. Lefapha le legolo la thuto leo le nyakišišago thuto le bitšwa dithuto tša thuto. E hlahloba seo thuto e lego sona, le gore e na le maikemišetšo afe le ditlamorago dife le gore e ka kaonafatšwa ka tsela yefe. Dithuto tša thuto di na le mafapha a mantšhi a mabala a ka fasana, go swana le filosofi, thuto ya monagano, thuto ya leago, thuto ya batho le ekonomi ya thuto. E ahlaahla gape thuto ya go bapetša, thuto ya thuto le histori ya thuto. https://en.wikipedia.org/wiki/Education d7167ilhco0utw1j2gdm08o06d5fsen 55196 55195 2026-07-16T21:38:46Z Kakamas14 8370 link 55196 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:1887 Bettannier Der Schwarze Fleck anagoria.jpg|thumb|340x340px|Thuto e bohlokwa maphelong a rena.]]   '''Thuto''' ke phetišetšo ya tsebo le mabokgoni le tlhabollo ya mekgwa ya semelo. Thuto ya semmušo e direga ka gare ga tlhako ye e raraganego ya setheo, bjalo ka dikolo tša mmušo. Thuto yeo e sego ya semmušo le yona e rulagantšwe eupša e direga ka ntle ga tshepedišo ya sekolo ya semmušo, mola thuto ye e sego ya semmušo e le thuto ye e sa rulaganywago ka maitemogelo a letšatši le letšatši. Thuto ya semmušo le yeo e sego ya semmušo e arogantšwe ka maemo ao a akaretšago thuto ya bana ba banyenyane, thuto ya fase, thuto ya magareng, le thuto ya maemo a godimo. Dihlopha tše dingwe di lebišitše tlhokomelo mokgweng wa go ruta, bjalo ka thuto yeo e lebišitšwego go barutiši le yeo e lebišitšwego go barutwana, le ka taba ye go swana le thuto ya mahlale, thuto ya polelo le thuto ya go itšhidulla. Lereo le "thuto" le ka šupa gape go maemo a monagano le dika tša batho bao ba rutegilego le tšhemo ya thuto yeo e ithutago ditiragalo tša thuto. Tlhaloso ya maleba ya thuto e a ngangišanwa, gomme go na le go se dumelelane mabapi le gore maikemišetšo a thuto ke afe le gore thuto e fapana go fihla kae le thuto ya go ruta ka go godiša go nagana gabotse. Go se kwane mo go ama kamoo go ka hlaolwago ka gona go ela le go kaonefatša dibopego tša thuto. Motheong, thuto e kopanya bana setšhabeng ka go ruta ditekanyetšo le ditlwaelo tša setšo. E ba hlomela bokgoni bjo bo nyakegago gore e be maloko a tšweletšago a setšhaba. Ka tsela ye, e hlohleletša kgolo ya ekonomi le go godiša temošo ya mathata a lefelong leo le mafelo a lefase ka bophara . Dihlongwa tše di rulagantšwego di ama dikarolo tše dintšhi tša thuto. Go swana le mebušo e bea melawana ya thuto bakeng sa go bona gore diklase tša sekolo di direga neng, seo se rutwago, le gore ke bomang bao ba ka bago gona goba bao ba swanetšego go ba gona. Mekgatlo ya boditšhabatšhaba, bjalo ka UNESCO, e bile le khuetšo go tšwetša pele thuto ya fasana go bana kamoka . Mabaka a mantšhi a khuetša ge e ba thuto ya atlega. Mabaka a monagano a akaretša tlhohleletšo, bohlale le semelo. Mabaka a tša leago, bjalo ka maemo a ekonomi ya leago, morabe wa morafe le bong, gantšhi a tswalanywa le kgethollo. Mabaka a mangwe a akaretša phihlelelo ya thekinolotši ya thuto, boleng bja barutiši le go kagtha tema ga batswadi. Lefapha le legolo la thuto leo le nyakišišago thuto le bitšwa dithuto tša thuto. E hlahloba seo thuto e lego sona, le gore e na le maikemišetšo afe le ditlamorago dife le gore e ka kaonafatšwa ka tsela yefe. Dithuto tša thuto di na le mafapha a mantšhi a mabala a ka fasana, go swana le filosofi, thuto ya monagano, thuto ya leago, thuto ya batho le ekonomi ya thuto. E ahlaahla gape thuto ya go bapetša, thuto ya thuto le histori ya thuto. https://en.wikipedia.org/wiki/Education https://www.unesco.org/en/articles/what-you-need-know-about-education-and-why-it-matters<ref>https://www.unesco.org/en/articles/what-you-need-know-about-education-and-why-it-matters</ref> 5gkrxdsowhjv38pyqcthdfqw4q6uh59 55197 55196 2026-07-16T21:43:03Z Kakamas14 8370 added links 55197 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:1887 Bettannier Der Schwarze Fleck anagoria.jpg|thumb|340x340px|Thuto e bohlokwa maphelong a rena.]]   '''Thuto''' ke phetišetšo ya tsebo le mabokgoni le tlhabollo ya mekgwa ya semelo. Thuto ya semmušo e direga ka gare ga tlhako ye e raraganego ya setheo, bjalo ka dikolo tša mmušo. Thuto yeo e sego ya semmušo le yona e rulagantšwe eupša e direga ka ntle ga tshepedišo ya sekolo ya semmušo, mola thuto ye e sego ya semmušo e le thuto ye e sa rulaganywago ka maitemogelo a letšatši le letšatši. Thuto ya semmušo le yeo e sego ya semmušo e arogantšwe ka maemo ao a akaretšago thuto ya bana ba banyenyane, thuto ya fase, thuto ya magareng, le thuto ya maemo a godimo. Dihlopha tše dingwe di lebišitše tlhokomelo mokgweng wa go ruta, bjalo ka thuto yeo e lebišitšwego go barutiši le yeo e lebišitšwego go barutwana, le ka taba ye go swana le thuto ya mahlale, thuto ya polelo le thuto ya go itšhidulla. Lereo le "thuto" le ka šupa gape go maemo a monagano le dika tša batho bao ba rutegilego le tšhemo ya thuto yeo e ithutago ditiragalo tša thuto. Tlhaloso ya maleba ya thuto e a ngangišanwa, gomme go na le go se dumelelane mabapi le gore maikemišetšo a thuto ke afe le gore thuto e fapana go fihla kae le thuto ya go ruta ka go godiša go nagana gabotse. Go se kwane mo go ama kamoo go ka hlaolwago ka gona go ela le go kaonefatša dibopego tša thuto. Motheong, thuto e kopanya bana setšhabeng ka go ruta ditekanyetšo le ditlwaelo tša setšo. E ba hlomela bokgoni bjo bo nyakegago gore e be maloko a tšweletšago a setšhaba. Ka tsela ye, e hlohleletša kgolo ya ekonomi le go godiša temošo ya mathata a lefelong leo le mafelo a lefase ka bophara . Dihlongwa tše di rulagantšwego di ama dikarolo tše dintšhi tša thuto. Go swana le mebušo e bea melawana ya thuto bakeng sa go bona gore diklase tša sekolo di direga neng, seo se rutwago, le gore ke bomang bao ba ka bago gona goba bao ba swanetšego go ba gona. Mekgatlo ya boditšhabatšhaba, bjalo ka UNESCO, e bile le khuetšo go tšwetša pele thuto ya fasana go bana kamoka . Mabaka a mantšhi a khuetša ge e ba thuto ya atlega. Mabaka a monagano a akaretša tlhohleletšo, bohlale le semelo. Mabaka a tša leago, bjalo ka maemo a ekonomi ya leago, morabe wa morafe le bong, gantšhi a tswalanywa le kgethollo. Mabaka a mangwe a akaretša phihlelelo ya thekinolotši ya thuto, boleng bja barutiši le go kagtha tema ga batswadi. Lefapha le legolo la thuto leo le nyakišišago thuto le bitšwa dithuto tša thuto. E hlahloba seo thuto e lego sona, le gore e na le maikemišetšo afe le ditlamorago dife le gore e ka kaonafatšwa ka tsela yefe. Dithuto tša thuto di na le mafapha a mantšhi a mabala a ka fasana, go swana le filosofi, thuto ya monagano, thuto ya leago, thuto ya batho le ekonomi ya thuto. E ahlaahla gape thuto ya go bapetša, thuto ya thuto le histori ya thuto. https://en.wikipedia.org/wiki/Education https://www.unesco.org/en/articles/what-you-need-know-about-education-and-why-it-matters<ref>https://www.unesco.org/en/articles/what-you-need-know-about-education-and-why-it-matters</ref> https://completeera.com/what-does-education-mean-a-simple-definition-its-importance/<ref>https://completeera.com/what-does-education-mean-a-simple-definition-its-importance/</ref> crn8l1sqk5n3tpkzy8al13pucsao52i Tshomišo ya dillathekeng ka dikolong 0 13409 55201 53147 2026-07-17T02:53:24Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55201 wikitext text/x-wiki '''Dillathekeng''' ke didirišwa tše bohlokwa tšeo barutwana ba bantšhi ba ba di ratago go feta. Bafsa ba seswai go ba lesome mo lefaseng ba phela maphelo a bona ka go hlwa ba lebeletše dillathekeng. Dikgang, dikgokagano tša leago, meaparo, go reka ka ''online,'' go ithuta ka ''online''. Tše kamoka di dirwa fela ka go thobetsa monwana godimo ga sellathekeng gomme bophelo ba tšwela pele. Efela tšhomišo ya tšona dillathekeng tše ka dikolong e sale selo seo se sa dumelelwago ka bontšhi, kudu dikolong tša mmušo. Se ke ka gore dikolo tše ga di tša tlabakelwa ka ''WiFi'' yeo e ka thušago barutwana go ka šomiša dillathekeng go ka ithuta. Barutwana ba boa gape ba šomiše tšona dillathekeng tše bošaedi ka go tšea dibidio ka nako tša dithuto, ba raloka dipapadi go tšona dillathekeng le gore gape ba tlhoriše barutwana ba bangwe dikgokaganong tša leago. Efela ge re lebelela ka lehlakoreng le lengwe re bona bobotse bja tšhomišo ya dillathekeng dikolong. Re ka lebelela gore dillathekeng di dira gore kgokagano le barutiši gammogo le barutwana ba bangwe e be bonolo kudu re lebeletše dilo tša go swana le dihlopha tša ''WhatsApp'' tšeo di šomišwago kudu matšatšing a lehono. Re boa gape re bona dillathekeng di thuša barutwana ka go mabokgoni a marentši ao re bonago diswantšho, re bonago di bidio, moo re kwago mantšu le tše dingwe tšeo di tlhohleletšago mahlale ka bontšhi. == Melao ya dikolo == Dikolo ka bontšhi ga di kwane le tšhomišo ya dillathekeng ka barutwana dikolong ka mabaka a taolo ya diphapoši le taolo ya barutwana. Ye mengwe ya mehola ya makgotlataolo a dikolo ke go netefatša polokego ya batho kamoka dikolong gammogo le tshipidišo ye botse ya mananeo a dikolo.<ref>{{Cite web |url=https://www.kzneducation.gov.za/images/documents/Resources/SNES/CyberSafety/KZN_PROVINCIAL_GUIDELINES_ON_THE_USE_OF_ELECTRONIC_DEVICES_IN_PUBLIC_SCHOOLS.pdf |title=Archive copy |access-date=2025-09-30 |archive-date=2025-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250602220230/https://www.kzneducation.gov.za/images/documents/Resources/SNES/CyberSafety/KZN_PROVINCIAL_GUIDELINES_ON_THE_USE_OF_ELECTRONIC_DEVICES_IN_PUBLIC_SCHOOLS.pdf |url-status=dead }}</ref> Ke ka fao dikolo di ikhwetšago di eba le melao ya go laola tšhomišo ye ya dillathekeng. Kgoro ya thuto ka profenseng ya Western Cape e bolela gore dillathekeng di swantšwe go laolwa ka tsela yeo e lego gore e tšweletša thuto pele gomme di šomišwe fela ka nako ya dithutwana.<ref>https://wcedonline.westerncape.gov.za/documents/eLearning/eLearningCircMins/minutes/edel5_18.pdf</ref> Go netefatša se, barutabana ba swanetše go boledišana le barutwana ka melawana ya tšhomišo ya dillathekeng gomme ba tiiše letsogo go melao yeo. Melaowana ya go swana le [[South African School's Act No 84 of 1996]]<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/act84of1996.pdf</ref>, [[Children's Act No 38 of 2005]]<ref>https://www.justice.gov.za/legislation/acts/2005-038%20childrensact.pdf</ref>, [[Sexual Offences Act No 32 of 2007]]<ref>https://www.justice.gov.za/legislation/acts/2007-032.pdf</ref>, [[POPIA Act No 4 of 2013]]<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/3706726-11act4of2013protectionofpersonalinforcorrect.pdf</ref>, ke melao ye bohlokwa yeo e swanetšego go lebelelwa ge go dirwa melawana ya dikolo. Ka go dira bjalo, makgotlataolo a dikolo a swantše go lebelela dilo tša go swana le tšhireletšo ya bana, tshireletšo ya tshedimošo ya ka sephiring, le tshireletšo ya ditokelo tša botho. == Mehola ya tšhomišo ya dillathekeng ka dikolong == [[Seswantšho:Kid cellphone kiwix reading wikipedia.jpg|thumb|Kids using cellphones in schools ]] Mehola ya tšhomišo ya dillathekeng ke ye mentšhi kudu go barutabana le barutwana kamoka. Barutabana ka bontšhi matšatšing a bolehono ba šomiša thekinolotši go ka kaonafatša thuto le mekgwa ya go ruta. Tšhomišo ye ya dillathekeng e thuša go kgokaganya barutwana le barutiši le letamo la tshedimošo mabapi le diteng tša thuto. Go thuto ya polelo, tšhomišo ya didrišwa tša go fetola, dipukuntšu, auto-correct le tše dingwe di thuša barutwana go ka kgona go bopa mantšu le mafoko ga bonolo. == Methopo == [[Setensele:Dillathekeng]] [[Setensele:Sekolo]] [[Setensele:Go ithuta ga online]] cy1hzbd3x5r3oialro8k725vv8hp8zw Tlhokego 0 13602 55200 54677 2026-07-17T02:49:54Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55200 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Tlhokego ya mešomo}} Go tlhokega ga mešomo setšhabeng '''Tlhokego ya mešomo setšhabeng''' ke seemo seo se ama batho ba bantšhi ke ge ba bangwe ba feditše le sekolo ebile ba na le mangwalo, efela a ba humane mešomo. Gape re a tseba gore mošomo ke mothopo wa letseno seriti le bophelo bjo bokaone. Gantšhi mabaka a go tlhoka mešomo a hlola ke go hloka [[thuto]] le bokgoni bjo lekanego le ekonomi ye e sa goleng gabotse, go tlala ga baagi, kgwebo ya go tloša bašomi le go se lekane ga menyetla ya [[mešomo]].<ref>{{Cite web |date=2024-09-23 |title=Unemployment in South Africa: Challenges, Causes, and Potential Solutions – South African Worker and Student Portal |url=https://joub.co.za/unemployment-in-south-africa-challenges-causes-and-potential-solutions/ |access-date=2026-02-26 |language=en-US |archive-date=2026-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260315232610/https://joub.co.za/unemployment-in-south-africa-challenges-causes-and-potential-solutions/ |url-status=dead }}</ref>[[Seswantšho:Service-pnp-cph-3a30000-3a30000-3a30400-3a30490r.jpg|thumb|217x217px|Tlhokego ya mešomo setšhabeng]] Bothata bo bongwe ka tlhokego ya mešomo ke gore, go oketšega bosenyi setshabeng ka ge tlala e tla be e tseari karolo malapeng. Ke mo batho ba kopanang le kgatelelo ya monagano le go fela pelo. Bontšhi bja batho ba ithekga ka dithušo tsa mmušo. <ref>{{Cite web |date=2023-01-16 |title=World Employment and Social Outlook: Trends 2023 {{!}} International Labour Organization |url=https://www.ilo.org/publications/flagship-reports/world-employment-and-social-outlook-trends-2023 |access-date=2026-02-26 |website=www.ilo.org |language=en}}</ref> Motho goba batho ba go se šome gantšhi ba itemoga ba se na [[boitshepo]] le seriti, gomme se se ka ama bophelo bja gagwe ba monagano le dikamano tša gagwe le ba bangwe. Ditsela tša go e fokotša [[tlhokego ya mešomo,]] ke thuto le koledišo, go thekga dikgwebo tše nnyane, tlhabollo ya bokgoni le maano a [[mmušo]] a go kwagalela mešomo le go hlohloletša batho gore ba itirele mešomo gore ba kgone go dira mešomo e mengwe.<ref>{{Cite web |last=Galindo |first=John |date=2026-02-17 |title=Unemployment Rate in South Africa Explained Clearly |url=https://thesouthernafricantimes.com/economy/unemployment-rate-in-south-africa/ |access-date=2026-02-26 |website=The Southern African Times |language=en-US}}</ref> Ka bokopana, tlhokego ya mešomo ke bothata bjo bogolo kudu ebile taba ye ama maphelo a batho le [[ekonomi]] ya naga ka moka. Go nyakega tshomišano ya mmušo, dikgwebo le setšhaba go hwetša tharollo ya go ya pele.<ref>{{Cite web |title=World Bank Open Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=2026-02-26 |website=World Bank Open Data}}</ref> Ge batho kamoka ba ka kopana ba bolela gore ba ka dirang eng gore taba ya tlhokego ya mešomo fokotšege, [[naga]] ye ya rena e tlo hlabologa ele ruri.<ref>{{Cite web |title=National Development Plan 2030 {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/NationalDevelopmentPlan2030 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250316004601/https://www.gov.za/NationalDevelopmentPlan2030 |archive-date=2025-03-16 |access-date=2026-02-26 |website=www.gov.za |language=en |url-status=live }}</ref> == Ditšhupetšo == <references />{{DEFAULTSORT:Tlhokego ya mešomo}} [[Setensele:Bosenyi]] [[Setensele:Tlala]] rzopfj5n4fw7a64je1k6t588y7l3u4q Go tlhokega ga mešomo setšhabeng 0 13787 55199 54687 2026-07-17T00:38:14Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55199 wikitext text/x-wiki Go tlhokega ga mešomo setšhabeng '''Tlhokego''' ya mešomo ke seemo seo se akaretšago batho ba bantšhi ke ge ba bangwe ba feditše le sekolo ebile ba na le mangwalo, efela a ba humane mešomo. Gape re a tseba gore mošomo ke mothopo wa letseno seriti le bophelo bjo bokaone. Gantšhi mabaka a go tlhoka mešomo a hlola ke go hloka [[thuto]] le bokgoni bjo lekanego le ekonomi ye e sa goleng gabotse, go tlala ga baagi, kgwebo ya go tloša bašomi le go se lekane ga menyetla ya [[mešomo]].<ref>{{Cite web |date=2024-09-23 |title=Unemployment in South Africa: Challenges, Causes, and Potential Solutions – South African Worker and Student Portal |url=https://joub.co.za/unemployment-in-south-africa-challenges-causes-and-potential-solutions/ |access-date=2026-02-26 |language=en-US |archive-date=2026-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260315232610/https://joub.co.za/unemployment-in-south-africa-challenges-causes-and-potential-solutions/ |url-status=dead }}</ref> [[Seswantšho:Service-pnp-cph-3a30000-3a30000-3a30400-3a30490r.jpg|thumb|217x217px|Tlhokego ya mešomo setšhabeng]] Bothata bo bongwe ka tlhokego ya mešomo ke gore, go oketšega bosenyi setshabeng ka ge tlala e tla be e tseari karolo malapeng. Ke mo batho ba kopanang le kgatelelo ya monagano le go fela pelo. Bontšhi bja batho ba ithekga ka dithušo tsa mmušo. <ref>{{Cite web |date=2023-01-16 |title=World Employment and Social Outlook: Trends 2023 {{!}} International Labour Organization |url=https://www.ilo.org/publications/flagship-reports/world-employment-and-social-outlook-trends-2023 |access-date=2026-02-26 |website=www.ilo.org |language=en}}</ref> Motho goba batho ba go se šome gantšhi ba itemoga ba se na [[boitshepo]] le seriti, gomme se se ka ama bophelo bja gagwe ba monagano le dikamano tša gagwe le ba bangwe. Ditsela tša go e fokotša [[tlhokego ya mešomo,]] ke thuto le koledišo, go thekga dikgwebo tše nnyane, tlhabollo ya bokgoni le maano a [[mmušo]] a go kwagalela mešomo le go hlohloletša batho gore ba itirele mešomo gore ba kgone go dira mešomo e mengwe.<ref>{{Cite web |last=Galindo |first=John |date=2026-02-17 |title=Unemployment Rate in South Africa Explained Clearly |url=https://thesouthernafricantimes.com/economy/unemployment-rate-in-south-africa/ |access-date=2026-02-26 |website=The Southern African Times |language=en-US}}</ref> Ka bokopana, tlhokego ya mešomo ke bothata bjo bogolo kudu ebile taba ye ama maphelo a batho le [[ekonomi]] ya naga ka moka. Go nyakega tshomišano ya mmušo, dikgwebo le setšhaba go hwetša tharollo ya go ya pele.<ref>{{Cite web |title=World Bank Open Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=2026-02-26 |website=World Bank Open Data}}</ref> Ge batho kamoka ba ka kopana ba bolela gore ba ka dirang eng gore taba ya tlhokego ya mešomo fokotšege, [[naga]] ye ya rena e tlo hlabologa ele ruri.<ref>{{Cite web |title=National Development Plan 2030 {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/NationalDevelopmentPlan2030 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250316004601/https://www.gov.za/NationalDevelopmentPlan2030 |archive-date=2025-03-16 |access-date=2026-02-26 |website=www.gov.za |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == 458f4w49wav50dj602xophhsl2uh2kl Mandla msibi 0 13897 55188 2026-07-16T12:19:49Z Jjoe84273 8666 Tlhodile letlakala ka ''''Mandla Jeffery Msibi''' ke radipolotiki wa Afrika Borwa yo a tsebegago ka mošomo wa gagwe wa profenseng ya Mpumalanga. O belegwe ka la 14 Manthole 1975 kua Daantjie, Mpumalanga. Pele a tsena dipolotiking, o šomile bjalo ka morutiši gomme ka morago a šoma bjalo ka mokomišenara wa bafsa ka ofising ya tonakgolo ya Mpumalanga.<ref>[https://www.bing.com/search?q=mandla+msibi+bibliography&qs=NWU&pq=mandla+msibi+bibliogra&sc=8-22&cvid=D5515981132547E39D7CF3750189299...' 55188 wikitext text/x-wiki '''Mandla Jeffery Msibi''' ke radipolotiki wa Afrika Borwa yo a tsebegago ka mošomo wa gagwe wa profenseng ya Mpumalanga. O belegwe ka la 14 Manthole 1975 kua Daantjie, Mpumalanga. Pele a tsena dipolotiking, o šomile bjalo ka morutiši gomme ka morago a šoma bjalo ka mokomišenara wa bafsa ka ofising ya tonakgolo ya Mpumalanga.<ref>[https://www.bing.com/search?q=mandla+msibi+bibliography&qs=NWU&pq=mandla+msibi+bibliogra&sc=8-22&cvid=D5515981132547E39D7CF3750189299A&FORM=QBRE&sp=1&ghc=1&lq=0 mandla msibi bibliography - Search]</ref> Ka ngwaga wa 2006, Mandla Masibi o ile a kgethwa go ba lekgotla la mmasepala wa Mbombela. Ka 2016 o ile a ba seboledi sa mmasepala. ka 2019 o ile a leloko la lekgotla la kgotlelelo la profense ya Mpumalanga gomme a kgethwa bjalo '''MEC wa Tirisano ya Mmušo le Ditaba tša Setšo.'''<ref>[https://sahistory.org.za/people/mandla-msibi-0 Mandla Msibi | South African History Online]</ref> Ka 2021 o ile a fetišetšwa go ba ,MEC wa Temo, Tlhabollo ya Dinagamagae, Mobu le Merero ya Tikologo.<ref>[https://www.bing.com/search?q=mandla+msibi+2021&cvid=34a7e83d19914d489b92ed9b53f1f431&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOdIBCTEzNjMwajBqNKgCALACAA&FORM=ANAB01&PC=U531 mandla msibi 2021 - Search]</ref> Bophelo bja gagwe bja dipolitiki bo ile bja lebana le ditlhohlo ge a be a latofatšwa ka melato ya polao le maiteko a polao ka 2021. Ka morago ga dinyakišišo, melato yeo ile ya tlogelwa ka nakwana ka 2022, gomme a boela mošomong wa gagwe wa MEC.<ref>[https://peopleseye.co.za/Post/OnGetPostPublic?title=former-mpumalanga-anc-treasurer,-mandla-msibi,-sues-the-state-following-collapse-of-multiple-charges-20260618 The People's Eye]</ref> Ka morago ga dikgetho tša 2024 ga se a busetšwa ka khabineteng ya profense ya Mpumalanga. Mandla Msibi o tšwela pele go tsebega mo dipolotiking tša Afrika Borwa ka lebaka la maitemogelo a gagwe a boetapele le seabe sa gagwe mo tlhabollong ya profense ya Mpumalanga.<ref>[https://www.facebook.com/centralnewsza/posts/mandla-msibi-reinstated-as-anc-mpumalanga-treasurer-after-yearlong-suspensionman/1239560518181918/ Central News - 🔴Mandla Msibi Reinstated as ANC Mpumalanga... | Facebook]</ref> == Ditšhupetšo == <references /> omfwaqtjd61nf0btd6k36id4wbvz60o Kgošigadi modjadji 0 13898 55190 2026-07-16T12:30:53Z Kgohli 8667 Tlhodile letlakala ka ''''Kgošigadi Modjadji''' ke mmuši wa setšo wa batho ba Balobedu, baoe ba hwetšagalago profenseng ya Lompopo, Afrika Borwa.Balobedu ba tumile ka setšo sa bona le histori ya bona ya go hlomopha kgošigadi.<ref>[https://ditsong.org.za/en/queen-modjadji-of-the-balobedu-tribe-rain-queen/ QUEEN MODJADJI OF THE BALOBEDU TRIBE (Rain Queen) | Ditsong Museums of South Africa]</ref>Modjadjai o tsebja kudu ka leina la " kgošigadi ya pula", ka gobane go demelwa gore o nale...' 55190 wikitext text/x-wiki '''Kgošigadi Modjadji''' ke mmuši wa setšo wa batho ba Balobedu, baoe ba hwetšagalago profenseng ya Lompopo, Afrika Borwa.Balobedu ba tumile ka setšo sa bona le histori ya bona ya go hlomopha kgošigadi.<ref>[https://ditsong.org.za/en/queen-modjadji-of-the-balobedu-tribe-rain-queen/ QUEEN MODJADJI OF THE BALOBEDU TRIBE (Rain Queen) | Ditsong Museums of South Africa]</ref>Modjadjai o tsebja kudu ka leina la " kgošigadi ya pula", ka gobane go demelwa gore o nale bokgoni bja go kgopela pula ka ditsela tša tša setšo. Se se dirile gore batho ba bantši ba tšebe bagoši bja gagwe bo le bohlokwa historing ya afrika Borwa. Mo mehleng ya lehono,kgošigadi Modjadji VII o tšwela pepe go etela pele setšhaba sa Balobedu.<ref>[https://www.atlasobscura.com/articles/south-africa-rain-queen The Restoration of South Africa's Rain Queen]</ref> O šoma go boloka meetlo lw setšo sa bona, mola gape a hlohleletša tlhabollo ya setšhaba, thuto le kopano ya batho. [[Seswantšho:Rain Queen Makobo Constance Modjadji VI.jpg|thumb|Kgošigadi Modjadji]] Histori ya Kgošigadi Modjadji e bontšha bohlokwa bja boetapele, tlhompho ya setšo lego hlokomela bohwa bja setšhaba.Keyomingwe wa baetapele ba basadi bao ba tumišitšego Afrika Borwa<ref>http://www.vanhunks.com/lowveld1/modjadji1.html</ref>. == Ditšhupetšo == <references /> 52mz0zrk0g1mbshi9k45ut8vsouv7hc Mafula 0 13899 55191 2026-07-16T15:40:17Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1363954693|Flood]]" 55191 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Urban_flood_cropped.jpg|thumb|Mafula a ditoropong mmileng wa Morpeth, England ka 2008]] Mafula ke go tlala ga meetse ao a nwelelago naga yeo gantši e omilego. Ka kgopolo ya meetse a go elela, lentšu le le ka dirišwa gape go tsena ga lephoto. Mafula a tshwenya kudu ka temong, boentšeneare le maphelo a setšhaba. Diphetogo tša batho tikologong gantši di oketša matla le mafula a kgafetšakgafetša. Mehlala ya diphetogo tša batho ke diphetogo tša tšhomišo ya naga go swana le go rengwa ga dithokgwa le go tlošwa ga mafelo a monola, diphetogo tša tsela ya meetse goba taolo ya mafula go swana le ka di-leeve. Ditaba tša tikologo ya lefase ka bophara gape di nale khuetšo go hlola mafula, e lego phetogo ya klaemete yeo e hlolago kgodišo ya modikologo wa meetse le go hlatloga ga maemo a lewatle. Ka mohlala, phetogo ya boemo bja leratadima e dira gore ditiragalo tše di feteletšego tša boemo bja leratadima di be gantši le tše matla. Se se lebiša go mafula a magolo kudu le kotsi ye e oketšegilego ya mafula. Mehuta ya tlhago ya mafula e akaretša mafula a dinoka, mafula a meetse a ka tlase ga lefase, mafula a lebopong, le mafula a ditoropong, ao ka dinako tše dingwe a tsebjago e le mafula a go phatsima. Mafula a maphoto a ka akaretša dielemente tša bobedi ditshepedišo tša mafula a noka le a lebopong ka mafelong a estuary. Gape go na le mafula a ka boomo a naga yeo ka tsela ye nngwe e bego e tla dula e omile. Se se ka direga ka merero ya temo, ya tša bohlabani goba ya go laola dinoka . Go fa mohlala, mafula a temo a ka direga ka go lokišetša mašemo a mabele bakeng sa go bjala reisi ya seripa-gare sa meetse dinageng tše dintši. pd2hsbpwzz4t72wx4p7koceuztq1dum 55192 55191 2026-07-16T15:40:41Z Quinlan83 5401 Fix 55192 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Urban_flood_cropped.jpg|thumb|Mafula a ditoropong mmileng wa Morpeth, England ka 2008]] Mafula ke go tlala ga meetse ao a nwelelago naga yeo gantši e omilego. Ka kgopolo ya meetse a go elela, lentšu le le ka dirišwa gape go tsena ga lephoto. Mafula a tshwenya kudu ka temong, boentšeneare le maphelo a setšhaba. Diphetogo tša batho tikologong gantši di oketša matla le mafula a kgafetšakgafetša. Mehlala ya diphetogo tša batho ke diphetogo tša tšhomišo ya naga go swana le go rengwa ga dithokgwa le go tlošwa ga mafelo a monola, diphetogo tša tsela ya meetse goba taolo ya mafula go swana le ka di-leeve. Ditaba tša tikologo ya lefase ka bophara gape di nale khuetšo go hlola mafula, e lego phetogo ya klaemete yeo e hlolago kgodišo ya modikologo wa meetse le go hlatloga ga maemo a lewatle. Ka mohlala, phetogo ya boemo bja leratadima e dira gore ditiragalo tše di feteletšego tša boemo bja leratadima di be gantši le tše matla. Se se lebiša go mafula a magolo kudu le kotsi ye e oketšegilego ya mafula. Mehuta ya tlhago ya mafula e akaretša mafula a dinoka, mafula a meetse a ka tlase ga lefase, mafula a lebopong, le mafula a ditoropong, ao ka dinako tše dingwe a tsebjago e le mafula a go phatsima. Mafula a maphoto a ka akaretša dielemente tša bobedi ditshepedišo tša mafula a noka le a lebopong ka mafelong a estuary. Gape go na le mafula a ka boomo a naga yeo ka tsela ye nngwe e bego e tla dula e omile. Se se ka direga ka merero ya temo, ya tša bohlabani goba ya go laola dinoka . Go fa mohlala, mafula a temo a ka direga ka go lokišetša mašemo a mabele bakeng sa go bjala reisi ya seripa-gare sa meetse dinageng tše dintši. fwju4kwkhug9bul2fopeor1koux8i61 Khomphutha 0 13900 55193 2026-07-16T16:02:08Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1363725635|Computer]]" 55193 wikitext text/x-wiki Khomphutha ke motšhene wo o ka rulaganywago gore o dire ka go itiragalela tatelano ya ditiro tša dipalo goba tše di kwagalago. Dikhomphutha tša mehleng yeno tša elektroniki tša dijithale di ka dira dihlopha tša ditiro tšeo di tsebjago e le mananeo, ao a kgontšhago dikhomphutha go dira mešomo e fapafapanego. Polelo ya tshepedišo ya khomphutha e ka šupa khomphutha yeo e feleletšego ka leina yeo e akaretšago didirišwa tša go šoma ka thata, tshepedišo ya go šoma le di dirišwa tša ka thoko tšeo di nyakegago le go šomišwa go šoma ka botlalo, goba sehlopha sa dikhomphutha tšeo di kgokagantšwego le go šoma mmogo, go swana le netiweke ya khomphutha goba sehlopha sa khomphutha. deu5l2vtaz18j2i4z2b2yfmdm8szzyw Dikolo tsa Zebediela 0 13901 55202 2026-07-17T11:05:56Z Tinikwe 8674 Tlhodile letlakala ka ''''<big><u>Naga-mabapi ya Zebediela le dikolo tše phagamego</u></big>''' == Bokamorago ka boripana == Zebediela ke legae goba naga-mabapi, yeo e akaretšago dinaga-magae tše mmalwa, ka fase ga Kgoši Kekana III. Gomme yona e wela ka fase ga Provinse ya Limpopo, yeo e bego e tsebjwa bjwalo ka "Northen Province" go fihla ka ngwaga wa 2003, semmušo ka kgwedi ya Phupu, ka letšatši la di 11, lesometee-tee. Leina la Provinse le latelwa leina la noka e kgolo ya Limpop...' 55202 wikitext text/x-wiki '''<big><u>Naga-mabapi ya Zebediela le dikolo tše phagamego</u></big>''' == Bokamorago ka boripana == Zebediela ke legae goba naga-mabapi, yeo e akaretšago dinaga-magae tše mmalwa, ka fase ga Kgoši Kekana III. Gomme yona e wela ka fase ga Provinse ya Limpopo, yeo e bego e tsebjwa bjwalo ka "Northen Province" go fihla ka ngwaga wa 2003, semmušo ka kgwedi ya Phupu, ka letšatši la di 11, lesometee-tee. Leina la Provinse le latelwa leina la noka e kgolo ya Limpopo (Limpopo River), ka fase ga toropokgolo ya Polokwane. Zebediela yona e ka fase ga masepala wa naga wa Lepelle-Nkumpi, wona o filwe leina leo ka ge le latela tše dingwe tša dinoka tše pedi tše kgolo tšeo di kopanago sebakeng ka gare ga mpa ya naga ya Limpopo, elego noka ya Lepelle le noka ya Nkumpi. Matšatsing a pele, mehleng ya motlhamonene, Zebediela e be e wela ka fase ga Tšhušwana yeo e bego e tsega ka leina la 'Lebowa', yeo e be go e na le ye nngwe ya dintlokgolo tša yona go la Lebowakgomo. Zebediela, bjwalo ka naga-mabapi, e na le dikolo tše lebanego tša maemo a phagamilego goba a godimo. Eupša tše dingwe tša dikolo tšeo di ile tša ba le mathata a go fapana fapana (bjwalo ka: go hloka baithuti bao bao ba ngwadišwago ba lebagengo barutiši go sekolo ka sekolo), go fihleng ga ge Mmušo wa tša Thuto wa Limpopo le wa Afrika-Borwa, o gapeletšega ka maswabi go di tswalela. Ye dingwe ya go diragatša ditlholego tšeo ke go kgoduga ga baithuti goba malapa a itšeng ka bontšhi go ya go phela Borwa goba Gauteng ka lebaka la mešomo le tše dingwe tša go swana le tšeo == Dikolo tše phagamego tša Zebediela (ga mmogo le dikgang tšeo di gogilego šhedi ka tšona setšhabeng, mengwageng e mmalwa yeo e fetilego) == # Mack Semeka # Chita Kekana # Setuka # Reholegile # Sechichi # Mahlopeng # Moremotse # Piet N Aphane # Tubake # Sebitja # Mankhole # Makgwading # Matladi # Jubana # Serutle # Mpotla # Mokgohlwe Makopo # Sebitja # Mampotjane == Dinaga, goba, mafelo a tšona (dikolo tšeo) == == Tšeo (dikolo) di phumutšwego bjalo ka dikolo mengwageng eo e fetilego (ngwaga wa kgatišo: 2026) == # Mpotla # Mokgohlwe Makopo mo001xbe1d8qj710wp2w6nifvnpsse9