Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Donald Trump 0 11537 55401 51921 2026-08-08T00:07:48Z ~2026-43742-32 8722 55401 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Donald Trump official portrait.jpg|thumb|Donald Trump (2017)]] '''Donald John Trump''' (o belegetšwe ka [[Phupu 14|14 Phupu]] [[1946]]) ke mopolitiki wa [[United States of America|Amerika]], sebui sa media, le rakgwebo yo a bilego Mopresidente wa bo45, gape wa bo47 wa United States. O thomile borulelo bja gagwe la mathomo ka Pherekgong [[2017]], gomme ka morago ga go lahlegelwa ke kgetho ya [[2020]], o ile a fenya gape ka [[2024]], a thoma nako ya gagwe ya bobedi ka Pherekgong [[2025]]. ==Bophelo bja Mathomo le Thuto== Trump o belegetšwe Queens, New York, e bile ke ngwana wa bone mo baneng ba bahlano ba Frederick Christ Trump le Mary Anne MacLeod Trump. O ithutile Kew-Forest School pele a fetela New York Military Academy ge a be a na le mengwaga ye 13. Ka morago, o ile a ithuta Fordham University mengwaga ye mebedi gomme a fetela Wharton School ya University of Pennsylvania, moo a ilego a aloga ka 1968 ka degree ya Bachelor of Science ka ekonomi. ==Mošomo wa Kgwebo== Ka morago ga go fetša yunibesithi, Trump o ile a tsenela kgwebo ya lapa la gabo, The Trump Organization. O ile a e fetola leina gomme a e godiša ya ba kgwebo e kgolo ya meago, boikhutšo le boithabišo. Dintlo tše di tumilego tše a agilego di akaretša Trump Tower ka New York City le mafelo a mangwe a boithabišo. O ile a tuma gape ka lenaneo la reality TV, "The Apprentice", leo le ilego la godiša leina la gagwe mo setšhabeng. ==Borulelo bja Mopresidente== Trump o ile a tsebiša boikgafo bja gagwe bja mopresidente ka Phupu [[2015]], a tšea karolo ka mo Republikaneng. O ile a fenya kgetho ya 2016 kgahlanong le Hillary Clinton, gomme a tsena borulelong ka Pherekgong 2017. Nakong ya pušo ya gagwe, o ile a dira diphetogo tše dintši mo mmušo wa Amerika, go akaretša phokolo ya mekgwa ya kgwebo, phetošo ya melao ya go tsena naga, le go thwala baahlodi ba bahlano ba kgoro ya godimo ya tsheko. Pušo ya gagwe e bile le kgaogano e kgolo mo maikutlong a setšhaba, gomme e feleleditše ka kgetho ya 2020 moo a ilego a fenywa ke Joe Biden. Le ge a be a lahlegelwa ke boetapele, Trump o ile a tšwela pele ka dipolitiki. O phatlaladitše boikgafo bja gagwe bja 2024, gomme a fenya gape, a ba Mopresidente wa bo47 wa U.S. ka Pherekgong 2025. == Bophelo bja Botho == Trump o nyetše ka makga a mararo, gomme o na le bana ba bahlano. Bophelo bja gagwe bja praebete bo dula bo le gare ga tlhokomelo ya boraditaba le dikgang. ==Tshusumetso le Bohwa== Pušo ya Trump e be e le nngwe ya tše di ganetšwago kudu mo histori ya Amerika. O be a na le balatedi ba matla bao ba mo tšehetšago le bao ba dumelago gore o fetotše ekonomi ya U.S. le mmušo wa lefase ka bophara, eupša gape o bile le batheetši bao ba ganago mekgwa ya gagwe ya taolo. Go fihla ga gagwe borulelong la bobedi ka 2025 go tšwetše pele go dira histori, ka ge e le e nngwe ya dinako tše di sa tlwaelegago mo dipolitiking tša Amerika. [[Setensele:United States of America]] 4uiayzqd9kjhzi2qbtz370sa3kw0ww3 Mošomi:International baddie/Draft 5 2 13915 55398 55337 2026-08-07T18:15:13Z International baddie 8382 I wrote the body and conclusion 55398 wikitext text/x-wiki Tšhilafalo ya moya Tšhilafalo ya moya ke e nngwe ya ditlhohlo tše šoro kudu tša tikologo tšeo lefase le lebeletšanego le tšona lehono. E direga ge dilo tše kotsi tše bjalo ka dikgase, muši, lerole le diralolwana tše dinyenyane di šilafatša moya. Ditšhilafatšo tše di tšwa methopong e fapafapanego, go akaretša dikoloi, difeme, diteišene tša mohlagase, mediro ya temo le go fišwa ga dibešwa tša mešaletša le ditlakala. Ge palo ya baagi e dutše e gola gommae go gola ga diintaseteri go oketšega, tšhilafalo ya moya e tšwela pele e bea bobedi bophelo bjo bobotse bja batho le tikologo kotsing. E nngwe ya ditlamorago tše dikgolo tša ditšhilafalo ya moya ke mafelelo a yona bophelong bjo bobotse bja batho. Moya wo o šilafetšego o ka baka malwetši a go hema a bjalo ka asthma, brochitis le bolwetši bjo bo sa folego bja go šitiša maswafo(COPD). Dikarolwana tše dibotse moyeng di ka tsena maswafong le mading, tša oketša kotsi ya bolwetši bja pelo, go hwa lehlakore le kankere ya maswafo. Bana, batho ba bagolo ba ba tšofetšeng le batho bao ba nago le maemo ao a lego gona a maphelo ba kotsing kudu ka gobane mebele ya bona ga e kgone go lebeletšana le moya o šilafetšego. Go pepentšhwa ga nako ye telele boleng bjo bo fokolang bja moya le gona go ka fokotša kholofelo ya bophelo le go theoša boleng bja bophelo ka kakaretšo ya batho. Tšhilafatšo ya moya gape e kgoma maphelo a batho a letšatši ka letšatši le bophelo. Boleng bjo bo fokolago bja moya bo ka baka go hlohlona ga mahlo go opša ke hlogo , go lapa le go hema ka thata, e lego seo se dirago gore go be thata go batho go šoma, go ithuta goba go tšea karolo medirong ya ka ntle. Mafelong ao a šilafaditšwego kudu, dikolo le dikgwebo di ka itemogela go fokotšega ga tšweletšo ge batho ba bantšhi ba thoma go babja. Morwalo wa ditšhelete wa ditshenyagalelo tša tlhokomelo ya maphelo le letseno leo le lahlegilego o bea kgateletšo e oketšegilego malapeng le mebušong. Ka ntle le ditlamorago tša yona bophelong, tšhilafalo ya moya e senya tikologo ya tlhago, e tlaleletša phetogong ya boso ka go oketša go tšweletšwa ga dikgase tša go hlola boso le go gobatša ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona ka pula ya esiti le muši. Moya wo o šilafetšego o ka senya dibjalo, dithokgwa, dinoka, le diphoofolo tša lešoka, wa fokotša mehuta ya diphedi le go bea tšhireletšego ya dijo kotsing. Diphetogo tše tša tikologo mafelelong di kgoma batho ka go lekanyetša phihlelelo ya meetse a hlwekilego, dijo tše di phetšego gabotse le maemo a šireletšegilego a bophelo. Go rarolla tšhilafatšo ya moya go nyaka kgato ya kopanelo go tšwa go mebušo, diintaseteri le batho ka o tee ka o tee,. Mebušo e ka gapeletša melao e tiilego ya tikologo, ya kgothaletša matla a hlwekilego le go kaonafatša ditshepedišo tva dinamelwa tša bohle. Diintaseteri di swanetše go amogela mekgwa ya tšweletšo ye e hlwekilego le go fokotša go tšweletša go dikhemikale tše kotsi. Batho ka o tee ka o tee le bona ba ka tsenya letsogo ka go diriša dinamelwa tša bohle, go fokotša tšhomišo ya matla, go bjala dihlare, go diriša ditlakala gape le go phema go fišwa ga ditlakala. Tšhilafalo ya moya ke bothata bja lefase ka bophara bjo bo nago le ditlamorago tše di fihlago kgole bophelong bja batho, setšhaba le tikologo. Go šireletša boleng bja moya go bohlokwa go netefatša ditšhaba tše di phetšeng gabotse le bokamoso bjo bo swarelelago kudu. Ka go šoma mmogo le go amogela mekgwa yeo e nago le maikarabelo a tikologo, setšhaba se ka fokotša tšhilafatšo ya moya gomme sa hlola lefase le le hlwekilego, le le bolokegilego bakeng sa meloko ya bjale le ya ka moso. oiyd29orkcsprys0jr66kptxcc47lsv 55399 55398 2026-08-07T20:01:01Z International baddie 8382 I added categories 55399 wikitext text/x-wiki Tšhilafalo ya moya '''Tšhilafalo ya moya''' ke e nngwe ya ditlhohlo tše šoro kudu tša tikologo tšeo [[lefase]] le lebeletšanego le tšona lehono. E direga ge dilo tše kotsi tše bjalo ka dikgase, muši, lerole le diralolwana tše dinyenyane di šilafatša moya. Ditšhilafatšo tše di tšwa methopong e fapafapanego, go akaretša dikoloi, difeme, diteišene tša [[Mohlakase|mohlagase,]] mediro ya temo le go fišwa ga dibešwa tša mešaletša le ditlakala. Ge palo ya baagi e dutše e gola gommae go gola ga diintaseteri go oketšega, tšhilafalo ya moya e tšwela pele e bea bobedi bophelo bjo bobotse bja batho le tikologo kotsing.<ref>{{Cite journal |last=Rajurkar |first=Prashant |date=2026 |title=Review of Strategies to Control Air Pollution due to PFAS |url=https://www.e3s-conferences.org/10.1051/e3sconf/202669001003 |journal=E3S Web of Conferences |volume=690 |pages=01003 |doi=10.1051/e3sconf/202669001003 |issn=2267-1242}}</ref> [[Seswantšho:Air pollution3.jpg|left|thumb|350x350px|Tšhilafalo ya moya ga e gobatše lefase fela, e gobatša batho bao ba le bitšago le gae]] E nngwe ya ditlamorago tše dikgolo tša ditšhilafalo ya moya ke mafelelo a yona bophelong bjo bobotse bja batho. Moya wo o šilafetšego o ka baka malwetši a go hema a bjalo ka asthma, [[brochitis]] le bolwetši bjo bo sa folego bja go šitiša maswafo(COPD). Dikarolwana tše dibotse moyeng di ka tsena maswafong le mading, tša oketša kotsi ya bolwetši bja pelo, go hwa lehlakore le kankere ya maswafo<ref>{{Cite web |title=Health impacts |url=https://www.who.int/teams/environment-climate-change-and-health/air-quality-energy-and-health/health-impacts |access-date=2026-08-07 |website=www.who.int |language=en}}</ref>. Bana, batho ba bagolo ba ba tšofetšeng le batho bao ba nago le maemo ao a lego gona a maphelo ba kotsing kudu ka gobane mebele ya bona ga e kgone go lebeletšana le moya o šilafetšego. Go pepentšhwa ga nako ye telele boleng bjo bo fokolang bja moya le gona go ka fokotša kholofelo ya bophelo le go theoša boleng bja bophelo ka kakaretšo ya batho.<ref>{{Cite web |title=Effects of Air Pollution {{!}} Center for Science Education |url=https://scied.ucar.edu/learning-zone/air-quality/effects-air-pollution |access-date=2026-08-07 |website=scied.ucar.edu}}</ref> Tšhilafatšo ya moya gape e kgoma maphelo a batho a letšatši ka letšatši le [[Bophelo|bophelo.]] Boleng bjo bo fokolago bja moya bo ka baka go hlohlona ga mahlo go opša ke hlogo , go lapa le go hema ka thata, e lego seo se dirago gore go be thata go batho go šoma, go ithuta goba go tšea karolo medirong ya ka ntle. Mafelong ao a šilafaditšwego kudu, dikolo le dikgwebo di ka itemogela go fokotšega ga tšweletšo ge batho ba bantšhi ba thoma go babja. Morwalo wa ditšhelete wa ditshenyagalelo tša tlhokomelo ya maphelo le letseno leo le lahlegilego o bea kgateletšo e oketšegilego malapeng le mebušong.<ref>{{Cite web |title=Facts and stats on air pollution |url=https://www.cleanairfund.org/theme/facts-and-stats/ |access-date=2026-08-07 |website=Clean Air Fund |language=en-GB}}</ref> Ka ntle le ditlamorago tša yona bophelong, tšhilafalo ya moya e senya tikologo ya tlhago, e tlaleletša phetogong ya boso ka go oketša go tšweletšwa ga dikgase tša go hlola boso le go gobatša ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona ka pula ya esiti le muši. [[Moya wo Mokgethwa|Moya]] wo o šilafetšego o ka senya dibjalo, dithokgwa, dinoka, le diphoofolo tša lešoka, wa fokotša mehuta ya diphedi le go bea tšhireletšego ya dijo kotsing. Diphetogo tše tša tikologo mafelelong di kgoma batho ka go lekanyetša phihlelelo ya meetse a hlwekilego, dijo tše di phetšego gabotse le maemo a šireletšegilego a bophelo.<ref>{{Cite web |last=Marvi |first=Munira |date=2022-03-25 |title=The Most Common Causes Of Air Pollution And Solutions |url=https://www.machengineering.com/blog/major-causes-of-air-pollution/ |access-date=2026-08-07 |website=Mach Engineering |language=en-US}}</ref> Go rarolla tšhilafatšo ya moya go nyaka kgato ya kopanelo go tšwa go mebušo, diintaseteri le batho ka o tee ka o tee. Mebušo e ka gapeletša melao e tiilego ya tikologo, ya kgothaletša matla a hlwekilego le go kaonafatša ditshepedišo tša dinamelwa tša bohle. Diintaseteri di swanetše go amogela mekgwa ya tšweletšo ye e hlwekilego le go fokotša go tšweletša go dikhemikale tše kotsi. Batho ka o tee ka o tee le bona ba ka tsenya letsogo ka go diriša dinamelwa tša bohle, go fokotša tšhomišo ya matla, go bjala dihlare, go diriša ditlakala gape le go phema go fišwa ga ditlakala.<ref>{{Cite web |date=2026-07-23 |title=Government calls for action to reduce air pollution {{!}} SAnews |url=https://www.sanews.gov.za/south-africa/government-calls-action-reduce-air-pollution |access-date=2026-08-07 |website=www.sanews.gov.za |language=en}}</ref> Tšhilafalo ya moya ke bothata bja lefase ka bophara bjo bo nago le ditlamorago tše di fihlago kgole bophelong bja batho, setšhaba le tikologo. Go šireletša boleng bja moya go bohlokwa go netefatša ditšhaba tše di phetšeng gabotse le bokamoso bjo bo swarelelago kudu. Ka go šoma mmogo le go amogela mekgwa yeo e nago le maikarabelo a tikologo, [[setšhaba]] se ka fokotša tšhilafatšo ya moya gomme sa hlola lefase le le hlwekilego, le le bolokegilego bakeng sa meloko ya bjale le ya ka moso.<ref>{{Cite journal|last=Atuyambe|first=Lynn M.|last2=Arku|first2=Raphael E.|last3=Naidoo|first3=Natasha|last4=Kapwata|first4=Thandi|last5=Asante|first5=Kwaku Poku|last6=Cissé|first6=Guéladio|last7=Simane|first7=Belay|last8=Wright|first8=Caradee Y.|last9=Berhane|first9=Kiros|date=2024-12-05|title=The Health Impacts of Air Pollution in the Context of Changing Climate in Africa: A Narrative Review with Recommendations for Action|url=https://annalsofglobalhealth.org/articles/10.5334/aogh.4527|journal=Annals of Global Health|language=en|volume=90|issue=1|doi=10.5334/aogh.4527|issn=2214-9996|pmc=11629755|pmid=39659482}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Tšhilafatšo ya moya]] [[Setensele:Asthma]] [[Setensele:Malwetši a mafahla]] 93n73ce9k9bww6n2tigr4pl5n6mffss Diphoofolo 0 13949 55400 2026-08-07T21:14:08Z International baddie 8382 I have added reference 55400 wikitext text/x-wiki Diphoofolo [[Seswantšho:2015-07-27 20-51-30 Macroglossum-stellatarum.jpg|thumb|280x280px|Serurubela ]] '''Diphoofolo''' ke karolo ya bohlokwa ya bophelo lefaseng. Di phela tikologong ye e fapanego go swana le dithokgwa, mawatle, maganata, mafelong a bjang, gaešita le ka magaeng a rena. Go tloga go dikhunkhwane tše dinyenyane go ya go diamusi tše dikgolo, phoofolo e nngwe le e nngwe e kgatha tema ya moswananoši go bolokeng teka tekano ya tlhago. Ka ntle le diphoofolo, ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona di be di ka se šome gabotse, gomme bophelo bja batho bo be bo tla kgongwa kudu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-05 |title=Animal {{!}} Definition, Types, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/animal/animal |access-date=2026-08-07 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> [[Seswantšho:African elephant (Loxodonta africana) 3.jpg|left|thumb|450x450px|Tlou ya lešoka]] Diphoofolo di ka hlopšha ka magoro a go fapana, go akaretšwa diamusi, dinonyana, digagabi, diphedi tša ka meetseng le dihlapi. Diphoofolo tše dingwe ke tša naga gomme di dula mafelong a tšona a tlhago, mola tše dingwe di ruilweng gomme di thuša batho ka ditsela tše ntši. Ka mohlala, [[dikgomo]] di nea maswi, dikgogo di nea mae gomme gantši dimpša di direšetšwa go ba le bogwera, tšhireletšego le go thuša. Diphoofolo di tsenya letsogo kudu tikolong. Dinose le dirurubele di tšweletša peu ya dibjalo, e lego seo se dirago gore go kgonege gore dienywa, merogo le matšoba di gole. Diphoofolo tše di jago diphoofolo di thuša go laola palo ya diphoofolo tše dingwe, di thibela ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona gore di se ke tša se leka-lekane. Diphoofolo di thuša go phatlalatša dipeu, go dumelela dithokgwa le dibjalo go tsošološa ka tlhago.<ref>{{Cite web |title=Animals |url=https://www.nationalgeographic.com/animals |access-date=2026-08-07 |website=National Geographic |language=en}}</ref> Go tlaleletša bohlokwa bja tšona bja tikologo, diphoofolo di nea mehola ya tša leago, ya tša boiphedišo le ya maikwelo. Batho ba bantši ba ithekgile ka diphoofolo bakeng sa dijo, diaparo, dinamelwa le mešomo. Diphoofolo tša ka gae gape di nea bogwera, di fokotša kgateletšego le go kaonefatša bophelo bjo bobotse bja monagano bja batho. Boeti bja diphoofolo tša lešoka bo hlola mešomo le go tšweletša letseno go ditšhaba tše ntši lefaseng ka bophara. Go sa šetšwe bohlokwa bja tšona, mehuta e mentši ya diphoofolo e kotsing ya go senywa ga mafelo a bodulo, tšhilafalo, phetogo ya boemo bja leratadima, go tsoma ka tsela e sego molaong ya diphoofolo tša lešoka. Mediro ya batho e tšwela pele e bea mehutahuta ya diphedi kotsing, e dira gore mehuta e mengwe ya diphedi e hwelele. Go šireletša diphoofolo, melao e tiilego, go lema ka boikarabelo le go ruta batho la mohola wa diphoofolo tša lešoka.<ref>{{Cite web |title=The Role of Animals in Ecosystems |url=https://arccjournals.com/blogs/industry-news/the-role-of-animals-in-ecosystems |access-date=2026-08-07 |website=arccjournals.com |language=en}}</ref> Ge re phetha diphoofolo di bohlokwa bobedi tlhagong le setšhabeng. Di thekga ditshepedišo tše di phetšego gabotse tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona, di nea methopo e bohlokwa le go humiša maphelo a rena ka ditsela tše di sa balegego. Ke maikarabelo a mang le mang go swara diphoofolo ka botho le go šireletša mafelo a tšona a bodulo gore meloko ya ka moso e kgone go holega go tšwa go mehuta ye e humilego ya bophelo mo lefaseng.<ref>{{Cite web |last=Fahad |date=2021-08-06 |title=Importance of Animals to Humans and Environment |url=https://www.earthreminder.com/importance-of-animals-to-humans-and-environment/ |access-date=2026-08-07 |website=Earth Reminder |language=en-US}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Diphoofolo]] [[Setensele:Tswalano ya diphoofolo]] [[Setensele:Botho]] 22k60h5oz3gq773t4mi8x2vvbg4oo06