Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Noka ya Mogalakwena 0 13948 55406 55397 2026-08-10T00:22:18Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55406 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mogalakwena''' Noka ya Mogalakwena ke ye nngwe ya dinoka tše dikgolo tšeo di lego ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Ke lekala la Noka ya Limpopo gomme ke karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya meetse ya noka ya Limpopo. Noka ye e elela ka dikarolong tša ka leboa la Limpopo pele e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0">{{cite web |title=Limpopo Water Management Area |url=https://www.dws.gov.za/ |publisher=Department of Water and Sanitation}}</ref> '''Leina''' Leina Mogalakwena le tšwa go polelo ya Setswana. Lentšu Mogale le ra gore motho yo maatla goba yo bogale, mola kwena e le leina la phoofolo ya meetseng yeo e bitšwago kwena. Ka fao, leina Mogalakwena le ka hlalošwa e le “kwena ye bogale” goba “kwena ya maatla.”<ref><nowiki>https://www.dws.gov.za/</nowiki> </ref> '''Tsela ya go elela ga yona''' Noka ya Mogalakwena e thoma tikologong ya Waterberg kua Limpopo. Karolo ya yona ya mathomo e tsebja bjalo ka Noka ya Nyl, yeo e elelago ka lefelong la meetse a mantši la Nyl pele e fetoga Noka ya Mogalakwena.<ref name=":1">{{cite web |title=Nylsvley Nature Reserve |url=https://www.sanbi.org/ |publisher=South African National Biodiversity Institute |access-date=2026-08-07 |archive-date=2026-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260301110434/https://www.sanbi.org/ |url-status=dead }}</ref> Go tloga moo, noka e tšwela pele go elela ka leboa la Profense ya Limpopo gomme mafelelong e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0" /> Sebaka sa noka ya Mogalakwena se akaretša lefelo la go lekana le dikilometara tše dikwere tše ka bago 19 000 km², gomme ke ye nngwe ya ditshepedišo tše bohlokwa tša meetse ka gare ga Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo.<ref name=":2">{{cite web |title=Ramsar Sites Information Service: Nylsvley Nature Reserve |url=https://rsis.ramsar.org/}}</ref> '''Makala a noka''' Dinoka tše mmalwa le melapo ya meetse di tšhela meetse a tšona ka Nokeng ya Mogalakwena. Tše dingwe tša tšona ke:<ref name=":0" /> Noka ya Nyl Noka ya Sterk Noka ya Dorps Noka ya Mothlakole Noka ya Matlalane Noka ya Seepabana Noka ya Klein Mogalakwena Noka ya Pholotsi '''Matamo''' Go na le matamo a mmalwa ao a lego ka gare ga tshepedišo ya noka ya Mogalakwena. Matamo a bohlokwa a akaretša:<ref name=":1" /> Letamo la Glen Alpine Letamo la Doorndraai Letamo la Combrink Letamo la Donkerpoort Matamo a thuša ka kabo ya meetse, temo le taolo ya methopo ya meetse tikologong ye.<ref name=":0" /> '''Tikologo le diphoofolo tša naga''' Noka ya Mogalakwena e thekga mehuta ye mentši ya diphedi le tikologo ya tlhago. Lefelo la meetse a mantši la Nyl, leo e lego karolo ya karolo ya godimo ya noka, le tsebja ka bohlokwa bja lona bja go šireletša dinonyana tše dintši tša meetse.<ref name=":1" /> Noka ye gape e na le bohlokwa go diphoofolo tša naga, go akaretša le dikubu tšeo di hwetšwago dikarolong tša tshepedišo ya Noka ya Limpopo.<ref name=":0" /> '''Bohlokwa bja setšo le histori''' Noka ya Mogalakwena e na le bohlokwa bja setšo go ditšhaba tšeo di dulago tikologong ya yona. Lefelo la Mogalakwena e bile legae la ditšhaba tša Afrika tše di fapanego, go akaretša le Bapedi le ditšhaba tše dingwe tšeo di bego di ithekgile ka naga le methopo ya meetse bakeng sa bophelo bja tšona.<ref name=":2" /> '''Ditlhohlo tša meetse''' Noka ya Mogalakwena e lebeletšana le diphetogo tša palo ya meetse ka lebaka la maemo a boso bja go oma ao a hwetšwago Limpopo. Nakong ya komelelo, dikarolo tše dingwe tša noka di ka ba le meetse a mannyane, e lego seo se ka amago batho, temo le diruiwa tšeo di ithekgilego ka noka ye.<ref name=":0" /> Bona gape Noka ya Limpopo Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo Noka ya Nyl Mmasepala wa Selete wa Mogalakwena Lenaneo la dinoka tša Afrika Borwa == Methopo == {{Reflist}} == References == <references><ref name=":0" /> <ref name=":1" /> <ref name=":2" /></references> pn6j3w26u64h73ny1ns6xmng2jfgnyb Mogala 0 13952 55404 2026-08-09T13:16:21Z International baddie 8382 I have done writing the article 55404 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Palm Pre.jpg|left|thumb|407x407px|Sellathekeng]] '''Mogala''' o fetogile karolo e bohlokwa bophelong bja [[letšatši]] le letšatši. Nakong e fetilego, megala e be e dirišetšwa kudu go letša megala le go romela melaetša ya mogalathekeng. Lehono, diselefouno di dirišetšwa poledišano, thuto, boithabišo, go panka, go reka le mediro e mengwe e mentši. Ge theknolotši e dutše e tšwela pele go gola, diselefouno di fetogile tše matla kudu le tšeo di fihlelelwago ke batho lefaseng ka bophara. E nngwe ya mehola e megolo ya mogala ke poledišano. Batho ba ka boledišana gabonolo le ba lapa, bagwera, [[Barutiši ba lehono|barutiši]] le bašomi mmogo ka megala, melaetva ya go ngwalwa le diforamo tša ditaba tša leago. Diselefouno gape di dumelela batho go boledišana le ba bangwe bao ba dulago kgole ka megala ya bidio le melaetša ya ka pela. Se se dirile gore go be bonolo go batho go boloka ditswalano go sa šetšwe go arogana ka bokgole.<ref>{{Cite web |date=2026-08-07 |title=Cell phone {{!}} Smartphone, Mobile Apps, & Networking {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/technology/cell-phone |access-date=2026-08-09 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Mogala o na le mohola thutong. Baithuti ba ka šomiša megala ya bona go nyaka tshedimošo , go fihlelela diforamo tša go ithuta tša inthaneteng, go bala didirišwa tša thuto le go boledišana le bao ba tsenago le bona ka phapošing. Ditirišo tša thuto di ka thuša [[Baithuti ba go dula madulong a yunibesithi|baithuti]] go kaonafatša tsebo le mabokgoni a bona. Le ge go le bjalo, baithuti ba swanetše go šomiša megala ya bona ka maikarabelo ka gobane ditaba tša leago, [[dipapadi]] le ditšhitišo tše dingwe di ka ama go tsepamiša kgopolo ga bona le go šoma gabotse thutong tša bona. Mohola o mongwe o bohlokwa wa diselefouno ke go hwetša tsebišo. Ka kgokagano ya inthanete, batho ba ka hwetša ditaba ka pela,tsebo ya boemo bja leratadima, ditaelo le tshedimošo ye nngwe ye e nago le mohola. Diselefouno di ka šomišwa gape bakeng sa maemo a tšhoganetšo ka gobane batho ba ka ikgokaganya le ditirelo tša tšhoganetšo, maloko a lapa goba batho ba bangwe bakeng sa thušo ge go nyakega.<ref>{{Cite web |date=2010-07-20 |title=The Importance of Mobile Phones in Education |url=https://www.ictineducation.org/home-page/2010/7/20/the-importance-of-mobile-phones-in-education.html |access-date=2026-08-09 |website=ICT & Computing in Education |language=en-GB}}</ref> Go sa šetšwe mehola ya tšona, megala le yona e na le ditlamorago tše mpe. Go diriša mogala ka mo go feteletšego go ka fokotša poledišano ya go lebana le sefahlego gomme gwa dira gore batho ba fetše nako e nyenyane ba dirišana le bao ba ba dikologilego. Tšhomišo ya ka mehla ya mekero ya ditaba ya leago le yona e ka ba yeo e šitišago gomme e ka kgoma tšweletšo. Go oketša moo, go diriša sellathekeng ge o otlela go ka ba kotsi ka gobane go ka šitiša mootledi gomme gwa oketša kotsi ya dikotsi. Diselefouno di fetotše tsela yeo batho ba boledišanago, ba ithutago le go hwetša tshedimošo. Di nea mehola e mehola e mentši ge di dirišwa ka boikarabelo, eupša go dirišwa ka mo go feteletšego goba ka mo. Ka gona, batho ba swanetše go ithuta go diriša diselefouno ka [[Bohlale bja Maitirelo|bohlale]] le go boloka tekatekano e phetšego gabotse magar go sa swanelago go ka baka mathataeng ga thekinolotši le mediro ya kgonthe ya bophelo.<ref>{{Cite web |date=2023-10-17 |title=Smartphones, Social Media, and Their Impact on Mental Health |url=https://www.columbiapsychiatry.org/research/research-areas/child-and-adolescent-psychiatry/sultan-lab-mental-health-informatics/research-areas/smartphones-social-media-and-their-impact-mental-health |access-date=2026-08-09 |website=Columbia University Department of Psychiatry |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Sellathekeng]] [[Setensele:Theknolotši]] 1mg7nwcm4vuk32128o2np84pysj30am Mphiwafela 0 13953 55405 2026-08-09T15:46:47Z International baddie 8382 I have added a article's body 55405 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Atm drawing money (2).png|left|thumb|309x309px|Dithušo tša leago]] '''Dithušo tša leago''' di kgatha tema ye bohlokwa go thekga batho bao ba hlokago ditšhelete. Mo [[Afrika Borwa]], dithušo tša leago di fiwa ke mmušo go thuša batho ka bomong le malapa ao a se nago letseno le le lekanego go fihlelela dinyakwa tša bona tša motheo. Dithušo tše di fa thekgo ya ditšhelete go dimilione tša batho, go akaretšwa bana, batšofadi le batho bao ba phelago ka bogoloadi. E nngwe ya mehola ye megolo ya dithušo tša leago ke gore di thuša go fokotša bodiidi. Malapa a mantši a katana le go kgona go lefelela dinyakwa tša go swana le dijo, diaparo, dinamelwa le [[thuto]].<ref>{{Cite web |title=Social development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/social-development |access-date=2026-08-09 |website=www.gov.za}}</ref> Thušo ya leago e ka fa mothopo wa letseno wo o thušago malapa go fihlelela tše dingwe tša dinyakwa tše tša motheo. Go bana, dithušo le tšona di ka tsenya letsogo go phihlelelo ye kaone ya [[dijo]], ditlabakelo tša sekolo le dinyakwa tše dingwe. Dithušo tša leago le tšona di tlaleletša bophelong bjo bobotse bja batho ba bagolo. Batšofadi bao ba sa hlwego ba šoma ba ka ithekga ka dithušo tša ditšhelete go iphediša gomme maemong a mangwe, ditho tše dingwe tša [[lapa]]. Thušo ye ya tša ditšhelete e ka ba thuša go boloka bophelo bjo bo tsepamego kudu le bjo bo hlomphegago. Le ga go le bjalo, dithušo tša leago le tšona di ka lebeletšana le ditlhohlo. [[Batho]] ba bangwe ba ka thoma go ithekga kudu ka dithušo tša ditšhelete ka gobane ba na le dibaka tše di lekanyeditšwego tša mošomo.<ref>{{Cite web |last=Africa |first=Contact us People's Assembly Tel:465 8885 Fax:465 8887 2nd Floor 9 Church Square Parliament Street Cape Town 8001 South |date=2017-02-16 |title=Why social grants matter in SA: they support 33% of the nation |url=https://pa.org.za/blog/why-social-grants-matter-sa-they-support-33-nation |access-date=2026-08-09 |website=People's Assembly |language=en}}</ref> Mathata a go swana le go diega ga ditefelo, ditshepedišo tše di raraganego tša kgopelo le bomenetša di ka ama go šoma gabotse ga tshepedišo ya dithušo. Ka fao, go bohlokwa gore dihlongwa tša mmušo di netefatše gore dithušo di fihlelela batho bao ba di hlokago e le ka kgonthe. Dithušo tša leago ga se tša swanela go lebelelwa fela bjalo ka thušo ya ditšhelete eupša gape le bjalo ka tsela ya go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho. Ge di kopantšhwe le thuto, tlhabollo ya mabokgoni le dibaka tša mešomo, dithušo di ka thuša batho ka bomong le malapa go ikemela kudu ka ditšhelete.<ref>{{Cite web |title=What the South African State Does For the Poor : I – Social Grants |url=https://hsf.org.za/publications/hsf-briefs/what-the-south-african-state-does-for-the-poor-i-social-grants |access-date=2026-08-09 |website=Helen Suzman Foundation |language=en-us}}</ref> Dithušo tša leago ke karalo ye bohlokwa ya tshepedišo ya thekgo ya leago ya Afrika Borwa. Di thuša batho ba dimilione go fihlelela dinyakwa tša bona tša motheo le go fokotša ditlamorago tša bodiidi. Le ge e le gore ditlhohlo di gona, go kaonafatša tshepedišo ya dithušo le go hlola dibaka tše ntši tša mešomo go ka thuša go aga setšhaba seo go sona batho ba nago le dibaka tše kgolo tša go iphediša le malapa a bona. Ka kgoro ya Tlhabollo ya Leago le SASSA, mmušo o na le maikarabelo a go laola tshepedišo ya thušo ya leago, go šupa baholegi bao ba nago le maswanedi le go netefatša gore dithušo di a abja. E šoma gape go thibela bomenetša le go kaonafatša bokgoni bja tshepedišo. [[MMUŠO WA 1976|Mmušo]] o hlalositše dithušo tša leago bjalo ka sedirišwa se bohlokwa sa go fokotša [[bodiidi]] le go se lekalekane le go šireletša maloko a setšhaba ao a lego kotsing.<ref>{{Cite web |title=Grants Information |url=https://services.sassa.gov.za/portal/r/sassa/sassa/grants-information |access-date=2026-08-09 |website=services.sassa.gov.za}}</ref> Go ya Tekanyetšo ya Bosetšhaba ya 2026/27, go letetšwe gore batho ba ka bago dimilione tše 26.5 ba holege go tšwa go dithušo tša leago, go laetša tema ye bohlokwa yeo tšhireletšo ya leago e e kgathago mo ekonoming le setšhabeng sa naga. Dipalopalo tše di laetša gore dithušo tša leago di nale khuetšo ye kgolo setšhabeng sa [[Afrika Borwa]]. Ga malapa a dimilione, dithušo di thuša go lefela dijo, diaparo, thuto, dinamelwa le dinyakwa tše dingwe tša [[Motheo wa bophelo lefaseng le bohlokwa bja tikologo, ikonomi le setšo|motheo]]. Le ge go le bjalo, palo e phagamego ya baholegi e laetša gape bohlokwa bja go hloka mešomo ye mentši le dibaka gore batho ba kgone go ikemela ka ditšhelete go e na le go ithekga ka thušo ya leago sa ruri.<ref>{{Cite web |last=Africa |first=Contact us People's Assembly Tel:465 8885 Fax:465 8887 2nd Floor 9 Church Square Parliament Street Cape Town 8001 South |date=2017-02-16 |title=Why social grants matter in SA: they support 33% of the nation |url=https://pa.org.za/blog/why-social-grants-matter-sa-they-support-33-nation |access-date=2026-08-09 |website=People's Assembly |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Tekanyetšo ya Bosetšhaba]] [[Setensele:SASSA]] [[Setensele:Tlhabollo ya Leago]] a1yay9f1sbutf6ut7x3vmg2aduwp12p Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara 0 13954 55407 2026-08-10T00:41:12Z Patience02 8394 Tlhodile letlakala ka '= Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara = '''Phetogo e Kgolo go Ikonomi le Setšhaba''' [[Seswantšho:Artificial-Intelligence.jpg|thumb|Mohlala wa seswatšho sa AI]] '''Bohlale bja Maitirelo-AI''' ke mahlale a khomphutha ao a kgonthišago gore metšhene goba ditshepedišo tša digithale di kopele goba  bohlale bja maikemišetšo bja batho. Se se ra gore AI ke lenaneo leo le rutilwego go bala dintlha , go ithuta go tšwa go tšeo le di bonang, go ngwala,...' 55407 wikitext text/x-wiki = Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara = '''Phetogo e Kgolo go Ikonomi le Setšhaba''' [[Seswantšho:Artificial-Intelligence.jpg|thumb|Mohlala wa seswatšho sa AI]] '''Bohlale bja Maitirelo-AI''' ke mahlale a khomphutha ao a kgonthišago gore metšhene goba ditshepedišo tša digithale di kopele goba  bohlale bja maikemišetšo bja batho. Se se ra gore AI ke lenaneo leo le rutilwego go bala dintlha , go ithuta go tšwa go tšeo le di bonang, go ngwala, le go tšea diphetho tšeo tlhago di hlokang monagano wa motho, ntle le go laolwa magato ka magato ka nako e mpsha.<ref>NASA (2024) What is artificial intelligence?. https://www.nasa.gov/what-is-artificial-intelligence/ </ref> Tšhomišo ya bohlale bja maitirelo e tliša phetogo ye kgolo go ralala le naga ya [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]]. Hlabollo ye ya mahlale e na le dika tše pedi , e tliša menyetla ye mefsa ya go akgofiša tšweletšo ebile e tliša dintlha tšeo di hlobodišago marokgo thutong, mešomong, le maphelong a batho ka kakaretšo. Go bohlokwa gore naga e sekaseke dintlha tše ka botlalo go thibela go gola ga bodiidi.<ref>ResearchGate (2025) 'The impact of artificial intelligence on modern society', ResearchGate Preprint Archive. https://www.researchgate.net/publication/394542195_The_Impact_of_Artificial_Intelligence_on_Modern_Society </ref> '''Ditlamorago tše Botse: Tšwelopele le Bokgoni''' Mahlale a AI a go kaonafatšago maphelo a baagi le go godisa naga ya [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] '''• Kaonafatšo ya tša maphelo:''' Dingaka di šomiša AI go sekaseka malwetši a go swana le kankere le TB ka lebelo le le phagamego. Ditliliniking tša magaeng tšeo di hlokang dingaka tša profesionale, AI e thuša baoki go hlaola balwetši kapejana le go ba fa ditlemo pele ba fetišetšwa dipetleleng tše dikgolo.<ref>SAMDP (2024) AI is transforming healthcare in South Africa. https://samdp.co.za/ai-is-transforming-healthcare-in-south-africa/ </ref> [[Seswantšho:ITU WHO FG AI4H AI4health AI for Health.png|thumb|AI ya tša maphelo]] '''• Kenyetso ya lesedi dithutong :''' Baithuti ba ka kgona go ithuta ba šomiša dithulusi tša digithale tšeo di fetolang dithuto go ya ka bokgoni le lebelo la moithuti ka bowena. Se se thuša barutwana bao ba nago le mathata a go ithuta go hwetša thuto e kgethegilego ka ntle le ditshenyagalelo tše ntši.<ref>SAJIM (2025) 'Integrating artificial intelligence within South African higher learning institutions', South African Journal of Information Management (SAJIM), 27(1), pp. 1-10. https://sajim.co.za/index.php/sajim/article/view/1939/3169 </ref> '''• Go hlohleletša ikonomi le tšweletšo:''' Dikhamphani tša ditšhelete (FinTech) le meepo di kgona go tšweletša le go laola ditshepedišo kapejana. Se se fokotša nako ya go dira megato ya mathomo, sa oketša letseno la naga, sa ba sa hlama menyetla e mefsa ya dikgwebo tša digithale.<ref>iAfrica (2024) PwC: Two-thirds of South African mining CEOs have not deployed AI with skills and data gaps the main brake. https://iafrica.com/pwc-two-thirds-of-south-african-mining-ceos-have-not-deployed-ai-with-skills-and-data-gaps-the-main-brake/ </ref> '''• Taolo ya didirišwa le mafaratlhatlha:''' AI e thuša masepala le dikhamphani tša kabo ya mohlagase le meetse go hlokomela mafaratlhatlha. E kgona go lelemela ge go na le tshenyo goba go phatloga ga dipeipi ka lebelo, e lego se se thibelang tšenyo ya methopo ya tlhago pele mathata a gola.<ref>WISA (2025) How AI can help solve South Africa's water crisis. https://wisa.org.za/2025/07/29/how-ai-can-help-solve-south-africas-water-crisis/ </ref> '''Ditlamorago tše Mpe: Ditlhohlo le Matshwenyego''' Mathata a magolo a AI ao a oketšegago setšhabeng ka lebaka la dintlha tša ikonomi '''• Tlhokego ya mešomo le go se lekalekane:''' Nageng yeo e šetšeng e na le tlhokego e phagamego ya mešomo, AI e thoma go tšea mešomo ya batho ba go swana le baamogedi ba megala, bangwaledi, le bašomi ba difektheri. Se se ka oketša palo ya batho ba ba hlokang mešomo ge ba sa rutelwe ditiro tše mfsa tša digithale.<ref>European Parliament (2020) What is artificial intelligence and how is it used?. https://www.europarl.europa.eu/topics/en/article/20200827STO85804/what-is-artificial-intelligence-and-how-is-it-used </ref> '''• Go hlokega ga sephiri sa data:''' Tsela yeo AI e kgoboketšago dintlha tša batho e hlola mathata a polokego. Molao wa POPIA o swanetše go matlafatšwa gore o thibele dikhamphani go šomiša data ya sephiri ya baagi ba naga ntle le tumelelo goba go rekiša dintlha tšeo go boramahlale ba bangwe.<ref>Information Regulator South Africa (2023) Guidance note on processing personal information through artificial intelligence systems under POPIA. https://inforegulator.org.za </ref> '''• Ditaba tša maaka :''' Go thoma go ba bonolo go hlama dinepe, mantsu, le dibidiyo tša maaka tšeo di ka tlošang tshepo gare ga setšhaba. Se se kotsi kudu mehleng ya dikgetho le dipolotiki, ka gore batho ba ka šomiša AI go phatlalatša tshedimošo yeo e hlolang mathata le thulano setšhabeng.<ref>SABC News (2024) SA teachers given AI digital skills boost. https://www.sabcnews.com/sabcnews/sa-teachers-given-ai-digital-skills-boost/ </ref> '''• Go gola ka go aroganya ga digithale''' ''':''' Mafelo a bodiidi le a magaeng ao a hlokang inthanete e botse le dikhomphutha a šala morago kudu. Se se hlola gore baithuti le dikgwebo tša ditoropong ba tšwele pele ka lebelo le le phagamego, mola ba magaeng ba tšwela pele go lwa le bodiidi le tlhokego ya methopo. <ref>iAfrica (2024) PwC: Two-thirds of South African mining CEOs have not deployed AI with skills and data gaps the main brake. https://iafrica.com/pwc-two-thirds-of-south-african-mining-ceos-have-not-deployed-ai-with-skills-and-data-gaps-the-main-brake/ </ref> '''Ditlhohlo tša go Tšwela Pele ga Nako''' Go šomišwa ga AI go tlo hlola mathata a mafsa le go feta ao setšhaba se sa kago sa kopana le ona '''• Go hlokega ga bokgoni bja tlhago bja batho :''' Ge nako e ntše e eya, batho ba tlo thoma go tlogelela AI ditiro tšohle tša go akanya le go ngwala. Se se ka hlola gore maloko ao a  tlago a lahlegelwe ke bokgoni bja tlhago bja go rarolla mathata le go itirela dintlha ka bophara ka baka la go ikgantšha ka metšhene.<ref>Sun, T. and Huo, D. (2020) 'The impact of artificial intelligence on human society and bioethics', Tzu Chi Medical Journal, 32(4), pp. 339-343. doi: 10.4103/tcmj.tcmj_71_20. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7605294/ </ref> '''• Kotsi ya go wa ga ditshepedišo :''' Ge naga e ka tshepa AI ka botlalo go laola mohlakase, dipanka, le ditsela, go tlo ba kotsi kudu ge go ka ba le ditlhaaelo tša inthanete goba  ge ditshepedišo tše di ka palelwa. Naga e ka ema ka baka la go hloka mekgwa ya diatla . <ref>Sun, T. and Huo, D. (2020) 'The impact of artificial intelligence on human society and bioethics', Tzu Chi Medical Journal, 32(4), pp. 339-343. doi: 10.4103/tcmj.tcmj_71_20. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7605294/ </ref> [[Seswantšho:AI-assisted CNC machining concept.jpg|thumb|Metšhene ya AI]] • '''Karogano e kgolo ya moruo :''' Ge nako e e-ya, ditiro tša boemo bja fase di tlo fedišwa gotselele. Se se tlo hlola gore go be le thulano e šoro magareng ga ba sego kae ba ba rutilwego tša mahlale a phagamego (ba ba humileng) le ba bantši ba ba hlokang bokgoni bja mahlale (ba ba hlokang). '''• Mathata a tša boitshwaro le melao :''' Ge metšhene ya AI e thoma go tšea diphetho e le yona, go tlo ba thata go tseba gore setho ke mang ge go na le phošo. Mohlala, ge koloi e kgonang go itatela ka AI e ka dira kotsi, go tlo ba thata go šupa gore ba molato ke wa mong wa koloi, goba  moenšenere yo a hlamilego AI yeo. <ref>Centre for AI Research (CAIR) (2025) Ethical AI development models for developing economies. cair.org.za </ref> '''Phethelo''' Phetogo ya AI e fihlile, fela katlego ya yona e tlo laolwa ke tsela yeo mmušo le setšhaba ba e amogelago ka gona. Naga e swanetše go thoma mananeo a go thonthila baagi mešomo e mefsa ya mahlale, ya ba ya tlhoma melao ye e tiilego yeo e šireletšago bašomi le sephiri sa batho gore AI e be thulusi ya go hlabolla, e sego ya go senya. <ref>SAJIM (2025) 'Integrating artificial intelligence within South African higher learning institutions', South African Journal of Information Management (SAJIM), 27(1), pp. 1-10. https://sajim.co.za/index.php/sajim/article/view/1939/3169 </ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara]] nlzcvf99gz7pvawp5p1gwrq82sba63v Menyetla le Ditlhohlo tša go Šomiša Inthanete Mehleng ya Lehono 0 13955 55408 2026-08-10T01:51:33Z Patience02 8394 Tlhodile letlakala ka '= '''Menyetla le Ditlhohlo tša go Šomiša Inthanete Mehleng ya Lehono''' = '''Matseno''' [[Seswantšho:Internet-problems.svg|thumb|Didirišwa tša Inthanete]] '''Inthanete''' ke marangrang a lefase ka bophara a dikhomphutha le didirišwa tša wele-wele tšeo di kgokaganeng go dumelela batho go abelana tshedimošo le go boledišana ga bonolo. Mehleng ya lehono, inthanete e fetogile sedirišwa se bohlokwa kudu seo se fago batho menyetla e mentši e megolo ya go...' 55408 wikitext text/x-wiki = '''Menyetla le Ditlhohlo tša go Šomiša Inthanete Mehleng ya Lehono''' = '''Matseno''' [[Seswantšho:Internet-problems.svg|thumb|Didirišwa tša Inthanete]] '''Inthanete''' ke marangrang a lefase ka bophara a dikhomphutha le didirišwa tša wele-wele tšeo di kgokaganeng go dumelela batho go abelana tshedimošo le go boledišana ga bonolo. Mehleng ya lehono, inthanete e fetogile sedirišwa se bohlokwa kudu seo se fago batho menyetla e mentši e megolo ya go mpshafatša le go thoma bophelo bjo bofsa. Menyetla ye e akaretša go ithuta, go šoma, go gweba le go kgokagana le batho gohle lefaseng ka bophara. Ka baka la theknolotši ye, batho ba kgona go fihlelela tshedimošo ye ntši ka go kgotla feela sellathekeng, se se nolofatšago bophelo ka ditsela tše tšwago tša go se swane.<ref>OneMarketer, 2025. History and impact of the Internet in the modern world.https://www.onemarketer.net/history-and-impact-of-the-internet/ </ref> '''Menyetla e Megolo ya Inthanete''' Menyetla e megolo e hwetšagala go la thuto le tlhahlo. Inthanete e file baithuti le batho ka moka monyetla wa go ithuta dithuto tša go fapana ba le gae ka go šomiša dikolo tša inthanete le di-website tša thuto. Motho a ka hwetša mangwalo a thuto go tšwa diyunibesithing tša kgole go se gona go tloga ka gae. Go feta moo, e hlotše menyetla e mefsa ya ditiro tša go šomela ka gae le dikgwebo tša inthanete , moo motho a ka bapatšago le go rekiša dithoto go bareki lefaseng ka bophara ntle le go ba le lebenkele la go tura.<ref>Key Opportunities of the InternetReference: American International University, 2025. The Internet and the Modern World. https://www.aiu.edu/blog/introduction-to-computer-networks-and-the-internet/ </ref> '''Dikotsi le Boforodi bja Marangrang''' Le ge go le bjalo, go na le bobe le dintlha tšeo dika tlišago mathata a magolo tšhomišong ya inthanete. Tlhobaboroko e kgolo ke boforodi bja marangrang le go utswiwa ga dintlha tša sephiri tša batho. Dinokwane tša khomphutha di šomiša ditsela tše bofora go tšeela batho tšhelete goba go thopa di-account tša bona tša dibanka. Gape, go na le phatlalatšo e kgolo ya ditaba tša maaka , tšeo di ferekanyago setšhaba le go baka moferefere ka baka la tshedimošo yeo e sego ya nnete. Tše dingwe tša dikotsi tše di hlobaetšang di akaretša go thopša ga di-account tša leago goba go utswiwa ga dinomoro tša boitšhupo (ID), mo go dumelelago bosenyi go reka dithoto goba go tsena dikolotong ka maina a batho ba bangwe ntle le tumelelo.<ref>Online Risks and FraudReference: Studocu, 2023. Discuss the opportunities and challenges of internet.https://www.studocu.com/row/messages/question/11684715/discuss-the-opportunities-and-challenges-of-internet </ref> [[Seswantšho:Youth Scroll Lock magazine Cyber Bullying issue 3 by Girl Potential Care Center.pdf|thumb]] '''Ditlhohlo tša Leago le Maphelo a Monagano''' Ntle le ditšhelo tša tšhireletšego, go na le ditlhohlo tša leago tšeo di hlolegang ka baka la di-social media. Mathata a go swana le go kgetholla le go tlhafontšwa ga batho marangrang a tšwela pele go gola, gomme se se ama maphelo a monagano a baswa ba bantši ka go baka kgatelelo ya bophelo le bodutu. Batho ba bantši ba thoma go ba le bokgoba bja marangrang , ba fetša diiri tše ntši ba ipapantša le maphelo a maaka a batho ba bangwe, e le selo seo se fokotšago boitshepo. Gape, tlhohlo e nngwe ke tlhaelo ya didirišwa le inthanete ye e ruregilego dileteng tša magaeng, yeo e tlogelago batho ba bantši morago ka baka la go hloka tšhelete ya go reka data.<ref>Social and Mental Health ChallengesReference: World Health Organization, 2024. One in six school-aged children experiences cyberbullying, finds new WHO/Europe study. https://www.who.int/europe/news/item/27-03-2024-one-in-six-school-aged-children-experiences-cyberbullying--finds-new-who-europe-study </ref> '''Ditsela tša go Dula re Šireletšegile''' [[Seswantšho:Passwort-Feld.png|thumb|Password tše maatla]] Go thibela dikotsi tše, go bohlokwa go latela ditsela tša go iphenyoga le go dula re šireletšegile marangrang. Sa pele, go bohlokwa go šomiša di-password tšeo dika ba go tše matla le go se abelane ka dintlha tša sephiri le batho bao re sa ba tsebego. Sa bobedi, re swanetše go netefatša nnete ya ditaba pele re di dumela goba re di abelana le ba bangwe. Batswadi le bona ba swanetše go beya leihlo ditiro tša bana ba bona marangrang go ba šireletša go batho ba kotsi le go laola nako yeo ba e fetšago ba le inthaneteng.<ref>Social and Mental Health ChallengesReference: World Health Organization, 2024. One in six school-aged children experiences cyberbullying, finds new WHO/Europe study. https://www.who.int/europe/news/item/27-03-2024-one-in-six-school-aged-children-experiences-cyberbullying--finds-new-who-europe-study </ref> '''Thumano''' Ka kakaretšo, inthanete ke sedirišwa se se nago le mahlakore a mabedi; e na le menyetla ye mentši e mebotse, eupša e tletše ka dikotsi le ditlhohlo tšeo di ka senyago bophelo. Go bohlokwa kudu gore re e šomiše ka bohlale, ka maswanedi, le ka go ela hloko tšhireletšego ya rena ya marangrang. Ge re ka thabela menyetla ye re ntše re phenyoga dikotsi tša yona, re ka kgona go ikgafela bokamoso bo bo phadimang le bo bo atlegileng.<ref>Wali, S., 2022. The internet: Opportunities and Challenges. Digital Society, [blog] May 20. https://medium.com/digital-society/the-internet-opportunities-and-challenges-717a9e6a45c8 </ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Menyetla le Ditlhohlo tša go Šomiša Inthanete Mehleng ya Lehono]] gi6lhchsqvndskrgdwxsfx7nsr4dgpe Bohlokwa bja go nwa meetse 0 13956 55409 2026-08-10T02:18:59Z Sma'lpumpkin 8369 Tlhodile letlakala ka '== '''Bohlokwa bja go Nwa Meetse''' == Kakaretšo [[Seswantšho:Two Coracles and Tungabhadra River.jpg|thumb|416x416px|Meetse a noka]] '''[[Meetse]]''' ke motheo wa bophelo bja motho le go phela ga gagwe. A hlokomela tšebetšo ya disele, a laola phišo ya mmele, a thuša ka go šila dijo, le go kgonthišetša gore ditšhila di a ntšhwa. Le ge e le bohlokwa kudu, batho ba dikete tše dintši lefaseng ka bophara ba hloka phihlelelo ya meetse a go nwa ao a hlwekileg...' 55409 wikitext text/x-wiki == '''Bohlokwa bja go Nwa Meetse''' == Kakaretšo [[Seswantšho:Two Coracles and Tungabhadra River.jpg|thumb|416x416px|Meetse a noka]] '''[[Meetse]]''' ke motheo wa bophelo bja motho le go phela ga gagwe. A hlokomela tšebetšo ya disele, a laola phišo ya mmele, a thuša ka go šila dijo, le go kgonthišetša gore ditšhila di a ntšhwa. Le ge e le bohlokwa kudu, batho ba dikete tše dintši lefaseng ka bophara ba hloka phihlelelo ya meetse a go nwa ao a hlwekilego, ka gona go ikhwetša meetse ga se fela taba ya maphelo a motho ka noši, eupša ke taba ya maphelo a setšhaba le ditokelo tša botho. Sengwalwa se hlahloba bohlokwa bja meetse mmeleng, mehola ya bophelo bjo bobotse, dikotsi tša go felelelwa ke meetse, diphephetšo tša phihlelelo lefaseng ka bophara, ditaba tša go swarelela, le ditsela tša ka moso tša go netefatša gore bohle ba na le phihlelelo.<ref>Popkin, B.M., D'Anci, K.E, & Rosenberg, I.H. (2010). Water, hydration, and health.https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2908954/</ref> Tshebiso Meetse ke dijo tše bohlokwa kudu go bophelo bja motho. Go fapana le dijo, motho a ka phela dibeke a sa ja, fela a ka se kgone go feta matšatši a sa nwe meetse. Go lekanyeditšwe gore mmele wa motho o na le meetse a ka go 60%, se laetšago gore meetse a bohlokwa kudu mekgweng ya mmele. Go tloga go go boloka madi gore a sepele, go fihla go thuša monagano, meetse a hlokega. Le ge go le bjalo, batho ba bantši ga ba nwe meetse a lekanego letšatši le letšatši, gomme ba bangwe ba thibelwa ke maemo a go hloka phihlelelo ya meetse a hlwekilego. Taba ye ya go hloka meetse ka noši le go hloka meetse lefaseng ka bophara e laetša gore re swanetše go kwešiša seabo sa meetse maphelong le setšhabeng. Bohlokwa bja meetse bo feta fela bophelo bja motho ka noši. Ke motheo wa maphelo a setšhaba, tlhabollo ya ekonomi, le go swarelela ga tikologo. Ditšhaba tšeo di nago le phihlelelo ya meetse a hlwekilego di na le malwetši a fase, di šoma gabotse, le go kgona go lwantšha diphetogo tša boso. Ka go fapana le moo, go hloka ga meetse le go a tšhilafala go oketša bohloki, go se lekane, le go se šikege. Ka gona, go nwa meetse ga se fela tlhoko ya mmele, eupša ke selo se laolago boiketlo bja setšhaba le ekonomi.<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11402272/</ref> Seabo sa Meetse Mmeleneng Tšebetšo ya Disele: Meetse ke legora leo go lona karabelo ye nngwe le ye nngwe ya mmeleng e diregago. Maemong a disele, meetse a boloka tekano ya go ananya, a dumelela dijo le diminerale go sepela ka go lokologa ka gare ga lera la sele. A thuša ditšhomišo tša dienzyme, a tshepetša go išwa ga sukiri le di-amino acid, gomme a bohlokwa kudu go tšweletšong ya ATP — matla a sele. Ge motho a hloka meetse, disele di palelwa ke go itšhireletša, gomme go dira gore tšebetšo ya mmele e fokole<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Go Laola Phišo ya Mmele: Meetse a na le seabo se segolo go go laola phišo ya mmele. Ka go fufulelwa le go hema, mmele o ntšha phišo gore o se be le phišo e feteletšego ge o šoma ka thata goba o le leetong le le fišago. Mafelong ao go fišago, se bohlokwa kudu go phološa bophelo. Ge motho a felelelwa ke meetse, mmele o palelwa ke go laola phišo, go dira gore go be le kotsi ya go swaba ke phišo. Babapadi le bašomi ba ka ntle ba kotsing kudu, ka gona go bohlokwa go nwa meetse pele o nyorwa<ref>https://mdpi.com</ref>. Tšebetšo ya Monagano: Go nwa meetse go bohlokwa kudu go boko. Le ge motho a hloka meetse ka go se nene esita le 1–2% ya boima bja mmele gona monagano wa nako ye kopana, go tsepama, le maikutlo di ka senyege. Dinyakišišo di laeditše gore batho ba nago le meetse a lekanego ba dira gabotse mošomong wa monagano, ba na le go nagana ka pela le go tsepama. Go hloka meetse ga nako ye telele go amana le go opelwa ke hlogo, go tšhošetšega, le go fokola mošomong. Mehola ya Bophelo ya Go Nwa Meetse Maphelo a Dipshio: Go nwa meetse a lekanego go bohlokwa kudu go dipšho. Dipšho di hlwekiša madi le go ntšha ditšhila ka moroto, gomme se se nyaka meetse a lekanego. Ge meetse a le mmalwa, moroto o ba o teteaneng, gomme se se oketša kotsi ya maswika a dipšho le ditšhifo tša moroto. Go hloka meetse ga nako ye telele go amana le bolwetši bja dipšho, kudukudu go batho ba šomago ka phišong. Go nwa meetse ka mehla ke tsela ye bonolo le ye e šomago ya go thibela malwetši a dipšho<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Go Šila dijo: Meetse a na le seabo se segolo go go šila dijo. A thuša go roba dijo, a qhibidiša dijo, gomme a thuša go di monywa ka mading. Meetse a thibela go pipitlelwa ka go nolofatša mantle le go thuša go a ntšha gabonolo. Ge motho a sa nwe meetse, a ka ba le bothata bja mala, go itlhohlela, le go se ye ntloaneng gabotse. Dinyakišišo di laetša gore batho ba nago le meetse a lekanego ba na le mathata a mmalwa a ka mpeng<ref>https://mdpi.com</ref>. Maphelo a Pelo le Dithapo tša Madi: Pelo le dithapo tša madi di nyaka meetse go boloka palo ya madi le go a sepediša. Ge motho a felelelwa ke meetse, madi a fokola, gomme pelo e swanela go šoma ka thata go pompa madi. Se se ka baka go theo ga kgateletšego ya madi, go tšhologa, le maemong a mabe go fihla lefelong la go wa. Meetse a thuša gape go laola kgateletšego ya madi le maphelo a dithapo. Dinyakišišo di bontšha gore go nwa meetse go ka fokotša kotsi ya kgateletšego ya madi ye e phagamego. Maphelo a Letlalo: Letlalo ke leloko le legolo kudu mmeleng, gomme maphelo a lona a amana kudu le meetse. Meetse a oketša go ruruga ga letlalo, a fokotša go oma, gomme a thuša go šireletša letlalo kgahlanong le tšhilafalo. Le ge batho ba šomiša ditlotšo, go nwa meetse go bohlokwa kudu go boloka letlalo le lebotse le le lešwa. Dinyakišišo di laeditše gore batho ba ba nago le meetse a mantši ba na le letlalo le phetšego gabotse<ref>https://mdpi.com</ref>. Tšebetšo ya Mmele ka Go Šoma: Meetse ke selo sa bohlokwa go tšebetšo ya mmele. Baatlelete ba sa fetolego meetse ao ba a fufulelago ba itemogela go fokola ga go kgotlelela, maatla a a fokologo, le go fola ka go nanya. Le ge motho a hloka meetse ka go se nene, a ka itemogela go fokola ga maatla le go lapala ka pela. Ka gona go bohlokwa go nwa meetse pele, nakong, le ka morago ga go itšhidulla<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov</ref>. Tekanyo ye e Hlokegago ya Letšatši le Letšatši: Institute of Medicine e eletsa gore basadi ba nwe 2.0–2.7 dilitara ka letšatši, gomme banna 2.5–3.7 dilitara. Bana ba nyaka ka go se nene, fela ge ba šoma kudu ba nyaka kudu. Baatlelete le batho ba ba dulago mafelong a fišago ba nyaka kudu. Dikotsi tša go Felelelwa ke Meetse: Go felelelwa ke meetse go ka ba ga nako ye kopana goba ga nako ye telele. Go felelelwa ka go se nene go baka go opelwa ke hlogo le go lapala, gomme go felelelwa kudu go ka baka go palelwa ke mešomo ya mmele goba lehu. Go hloka meetse ga nako ye telele go oketša kotsi ya maswika a dipšho, bolwetši bja sukiri ya mohuta wa 2, le ditšhifo tša moroto. Phihlelelo ya Lefaseng ka Bophara le Maphelo a Setšhaba<ref name=":0">South African Water Research Commission- Water Scarcity in Limpopo Province https://wrc.org.za</ref> Phihlelelo ya meetse a hlwekilego ga se ya gohle. Go ya ka WHO, batho ba fetago dimilione tše 2200 lefaseng ka bophara ga ba na le ditirelo tša meetse a hlwekilego. Go hloka se go baka mahu a mantši ka lebaka la malwetši a letšholo, kudukudu go bana ba ka fase ga mengwaga ye 5. Mathata a a bonala kudu mafelong a bašwahli, moo go hlokego didirišwa le moo diphetogo tša boso di dirago gore meetse a fele. Go hloka meetse go bakwa ke go oketšega ga batho, go ya ditoropong, tšhilafalo, le diphetogo tša boso. Mafelo a mangwe meetse a ka fase ga lefase a fela ka lebelo, gomme meetse a ka godimo a tšhilafala ka lebaka la temo le mešomo ya mešongwana. Se se nyaka maano a go laola meetse ka bohlale. UN e lemogile ka 2010 gore meetse ke tokelo ya botho — motho o swanetše go ba le meetse a lekanego, a hlwekilego, a fihlelelwago, le ao a ka kgonwego. Mohlala go tšwa ‘Limpopo, Afrika Borwa’: malapa a mantši a mebareng a šomiša didiba goba dinoka tšeo di ka tšhilafalago gabonolo goba tša oma ka dinako tše dingwe. Go hloka dipompo le diphaephe go dira gore phihlelelo e se ke ya tshepega. Se se baka malwetši, bohloki, le go se lekane. Go rarolla se go nyaka tšhelete ya didirišwa, thuto, le go laola meetse ka bohlale.<ref name=":0" /> Meetse le go Swarelela Meetse a amana kudu le go swarelela. Go ba le meetse go thuša go fokotša bohloki, go fepa batho, le go lwantšha diphetogo tša boso. Ditšhaba tšeo di nago le meetse di ka lema, di ka godiša diruiwa, le go aga ekonomi, eupša ge meetse a le gona go ba bothata. Diphetogo tša boso di dira gore pula e se ne, dikomelo di oketšege, le dikgorogomo di be gona. Se se senya meetse le boleng bja ona. Maano a bjalo ka go bokella meetse a pula, go hlwekiša meetse a ditšhila, le go nosetša ka bohlale a ka thuša. Theknolotši e ka thuša gape — bjalo ka go tšea letswai ka meetse a lewatle, go hlwekiša ka ditsela tša masea, le go šomiša dikhomputara go laola meetse.<ref>FAO- Water for Sustainable Food and Agriculture https://fao.org</ref> Ditsela tša ka Moso Ka moso phihlelelo ya meetse e tla ithekga ka theknolotši, melawana, le go tsenela ga setšhaba. Theknolotši ye mpsha bjalo ka go šomiša maatla a letšatši go tšea letswai, le go lekola meetse ka AI e ka thuša. Fela e swanetše go ba ye e ka kgonwego ke bohle. Dipušo di swanetše go beeletša ka diphaephe le didiba, le go thibela tšhilafalo. Dinaga di swanetše go šoma mmogo ka gobane dinoka tše dingwe di feta dinageng tše dintši. Le gona, setšhaba se swanetše go ruta batho ka go šomiša meetse ka bohlale, le go laola didiba tša sona. Ge setšhaba se na le maatla, se tla kgona go itšhireletša.<ref>International Water Association - Innovation in Water Technology<nowiki/>https://iwa-network.org</ref><ref>World Bank - Water Global Practice<nowiki/>https://worldbank.org</ref><ref>UNESCP - The United Nations World Development Report<nowiki/>https://unesco.org</ref> Mafetšo Go nwa meetse ga se fela go tima lenyora ke go boloka bophelo, go šireletša maphelo, le go netefatša toka lefaseng. Meetse a thuša monagano, pelo, dipšho, le maatla a mmele, eupša go hloka meetse go sa dutše go le bothata bjo bogolo. Re swanetše go lemoga gore meetse ke tlhoko ya mmele le tokelo ya botho gore re age setšhaba se se phetšego.<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2908954/</ref> <ref>https://link.springer.com/article/10.1007/s00394-020-02226-x</ref> == '''Ditšhupetšo''' == <references /> 1afk0prilfpy1grqdxbwl1kxj5hxsbb