Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.14
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Kolombia
0
1153
55412
40188
2026-08-10T18:46:54Z
Martin Macha 2111
5014
/* */
55412
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Country
|conventional_long_name = República de Colombia
|common_name = Kolombia
|image_flag = Flag of Colombia.svg
|image_coat = Coat of arms of Colombia.svg
|image_map = COL orthographic (San Andrés and Providencia special).svg
|capital = Bogotá
|government_type = República
|leader_name1 =
|sovereignty_type = Independence
|area_km2 = 1141748
|population_estimate = 53.399.171(2026)
|currency =
|official_languages = [[Sespan]]
}}
'''Kolombia''' ke naga lebowa ba lefasana la Amerika Borwa.
b31e8kng8k2scyhn32elp5efnanzu2q
Bohlokwa bja go bolela maleme a mantši
0
13957
55410
2026-08-10T15:59:47Z
International baddie
8382
I have added a picture
55410
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Multilingual is magnificent.jpg|thumb|320x320px|Polelo ya maleme a mantšhi]]
Go bolela maleme a mantši ke seka se bohlokwa sa setšhaba sa Afrika Borwa. Afrika Borwa ke [[naga]] ye e fapanego ka setšo le maleme yeo go yona batho ba šomišago maleme a mmalwa ka magaeng a bona, dikolong, mafelong a mošomo le ditšhabeng. Molaotheo wa naga ye o amogela maleme a semmušo a 12, go akaretšwa Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa, yeo e laetšago bohlokwa bja go fapafapana ga maleme le go akaretša bohle. Go bolela [[Maleme a Afrika Borwa|maleme]] a mantši go na le seabe go kgokagano, boitšhupo bja setšo, thuto, kgokagano ya leago le go tšea karolo moruong.<ref>{{Cite web |title=Multilingualism {{!}} Language and Linguistics {{!}} Research Starters {{!}} EBSCO Research |url=https://www.ebsco.com/ |access-date=2026-08-10 |website=EBSCO |language=en}}</ref>
[[Polelo]] e kgokagane kudu le [[setšo]] le boitšupo. MaAfrika Borwa a šomiša maleme a go swana le isiZulu, isiXhosa, Sepedi, [[Setswana|Setswana,]] [[Sesotho]], Xitsonga, [[Seswati|siSwati]], Tshivenda, isiNdebele, Seafrikanse le Seisemane go hlagiša ditšo tša setšo, ditekanyetšo le tsebo. Go hlokomela maleme a go fapana go thuša go boloka dihistori tša tšona le mekgwa ya setšo. [[Maleme a Afrika Borwa|Maleme]] a setlogo, kudukudu, a fa ditsela tša go fetišetša tsebo le ditšo go tšwa molokong o mongwe go ya go o mongwe. Ka fao go tšwetša pele go bolela maleme a mantši go ka tsenya letsogo go šireletšeng bohwa bja setšo bja Afrika Borwa bjo bo fapafapanego.<ref>{{Cite web |last=Alexander |first=Mary |date=2026-06-08 |title=The languages of South Africa |url=https://southafrica-info.com/arts-culture/the-languages-of-south-africa/ |access-date=2026-08-10 |website=South Africa Gateway |language=en-GB}}</ref>
Go bolela maleme a mantši go kgatha tema ye bohlokwa thutong ba ka kwešiša dikgopolo gabotse ge ba kgona go šomiša polelo yeo ba e tsebago gabotse. Tšhomišo ya maleme a mantši e ka thuša gape [[Baithuti ba go dula madulong a yunibesithi|baithuti]] go tšea karolo dipoledišanong tša ka phapošing le go boledišana le barutiši le baithuti ba bangwe. Tikologo ya thuto ya maleme a mantši ya Afrika Borwa le yona e tšweletša ditlhohlo. Tše di akaretša tlhaelelo ya didirišwa tša go ithuta ka malemeng a mangwe a setlogo, diphapano tša bokgoni bja polelo le go buša ga Seisemane dikarolong tše ntši tša thuto ya godimo. Go rarolla ditlhohlo tše go ka tsenya letsogo go akaretšwa mo gogolo ga thuto.<ref>{{Cite web |title=Multilingual education: the key to global learning |url=https://www.colegioeuropeodemadrid.com/en/blog/the-importance-of-multilingual-education/ |access-date=2026-08-10 |website=Colegio Europeo de Madrid |language=en-US}}</ref>
Go fapana ga maleme a Afrika Bora go kopanya [[batho]] go tšwa ditlogong tša setšo tše di fapanego. Go ithuta le go šomiša maleme a mangwe a Afrika Borwa go ka hlohleletša kgokagano le kwešišo magareng ga ditšhaba. Go bolela maleme a mantši gape go ka fokotša mapheko a polelo mafelong a setšhaba le go hlola dibaka tša gore batho ba dirišane go putla mellwane ya setšo le ya polelo. Tlhompho ya maleme a go fapana e ka tšwetša pele go akaretšwa ga leago le go tsenya letsogo go maikutlo a maatla a botee bja [[Setšhaba|setšhaba.]] Kgokagano ye e šomago gabotse magareng ga dihlongwa tša mmušo le badudi e bohlokwa go aba ditirelo tša setšhaba. <ref>{{Cite web |title=Home |url=https://ahi.maynoothuniversity.ie/multilingualism-interculturalism-social-cohesion/ |access-date=2026-08-10 |website=Multilingualism, Interculturalism and Social Cohesion 1 |language=en-GB}}</ref>
[[Seswantšho:Languages Around the World.svg|left|thumb|195x195px|Maleme a go fapana lefase ka bophara]]
Go šomiša maleme ao ditšhaba a a kwešišago go ka dira gore tshedimošo ka ga tlhokomelo ya maphelo, [[Thuto Afrika Borwa|thuto,]] ditirelo tša leago le mananeo a mmušo e fihlelelege kudu. Kgokagano ya maleme a mantši e bohlokwa kudu mafelong ao badudi ba nago le bokgoni bja bo lekanyeditšwego bja Seisemane. Go fana ka tshedimošo ka maleme a maleba a selegae go ka thuša badudi go kwešiša [[ditokelo]] tša bona, maikarabelo le ditirelo tše di lego gona. Mabokgoni a polela a ka fa dibaka tša ekonomi. Batho bao ba kgonago go boledišana ka maleme a mmalwa ba ka kgona go šoma le bareki ba bantši, bašomi mmogo le ditšhaba. Go bolela maleme a mantši go maleba kudu go mafapha a go swana le boeti, thuto, kgašo, phetolelo, go hlatholla, boraditaba, taolo ya setšhaba le tirelo ya bareki. Ka fao go fapana ga maleme ga Afrika Borwa go na le mohola wa ekonomi gomme go hlola nyakego ya batho bao ba nago le mabokgoni a polelo ya profešenale.<ref>{{Cite web |last=Limacher-Riebold |first=Ute |date=2018-08-06 |title=Multilingualism is good for the economy |url=https://multilingual-families.com/multilingualism-is-good-for-the-economy/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref>
Le ge e le bohlokwa, go bolela maleme a mantši mo Afrika Borwa go lebane le ditlhohlo tše mmalwa. [[Seisimane|Seisemane]] le Seafrikanse historing di bile le khuetšo ye kgolo thutong, kgwebong le kgokaganong ya setšhaba. Maleme a mangwe a setlogo a na le methopo ye mmalwa ya thuto, dikgatišo le didirišwa tša titšithale. Gape go ka ba le diphapano tša bokgoni bja polelo magareng ga ditšhaba le dihlongwa. Ditlhohlo tše di ka dira gore go be thata go fihlelela tšhomišo ya go lekana ya maleme ka moka a semmušo. Go bolela maleme a mantši ke karolo ye bohlokwa ya boitšhupo bja leago, setšo le polelo ya [[Afrika Borwa]].E thekga pabalelo ya setšhaba le go tšea karolo moruong. Le ge e le gore ditlhohlo di sa le gona go hlabolla le go tšwetša pele maleme ka moka a Afrika Borwa ka go lekana, peeletšo ye e tšwelago pele ka thutong ya maleme a mantši, methopo ya maleme le theknolotši e ka maatlafatša go fapafapana ga maleme le go akaretšwa. Ka fao tšwetšopele ya maleme a mantši ga se fela go bolela maleme a go fapana, gape e mabapi le go netefatša gore batho ba kgona go tšea karolo setšhabeng le go hwetša tshedimošo ka malemo ao ba a kwešišago.<ref>{{Cite web |last=RW-Admin |date=2025-02-21 |title=Multilingualism helps promote inclusive education {{!}} Stellenbosch University |url=https://www.su.ac.za/en/node/19827 |access-date=2026-08-10 |website=www.su.ac.za |language=en}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
[[Setensele:Polelo]]
[[Setensele:Polelo ya leleme le tee]]
[[Setensele:Polelo ya maleme a mabedi]]
t4d1hmc2o13z60fd9wk3a060mwq9a49
Strijdom Tunnel
0
13958
55411
2026-08-10T17:57:49Z
International baddie
8382
I have added a category
55411
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:The Little Road Tunnel on Norway.jpg|thumb|280x280px|Thabalešoba]]
Thaba yeo e bitšwago J.G Strijdom Tunnel ke thanele ya tsela yeo e lego tseleng ya R36 go feta Abel Erasmus Pass ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Thanele e bopa karolo ye bohlokwa ya tsela yeo e kgokaganyago mafelo a dithabeng go dikologa [[Ohrigstad]] le Lowveld. E lekanya dimithara tše ka bago tše [[133]] ka botelele, e feta ka gare ga naga ya dithaba ya Limpopo Drakensberg. Thanele e agilwe bjalo ka karolo ya tlhabollo ya Abel Eramus Pass gomme e butšwe semmušo ka la 8 Motsheganong [[1956]]. Go bulwa ga thanele go kaonafaditše dinamelwa ka seleteng sa dithaba gomme gwa fa tsela ye e šomago kudu magareng ga Highveld le Lowveld.<ref>{{Cite web |title=J.G. Strijdom Tunnel |url=https://portfoliocollection.com/attractions/south-africa/limpopo/jg-strijdom-tunnel/ |access-date=2026-08-10 |website=portfoliocollection.com}}</ref>
Tsela ya sebjalebjale e latela tsela ya kgale yeo historing e bego e šomišwa ke basepedi le banamelwa bao ba sepelago lefelong leo. Thanele ye e reeletšwe ka Johannes Gerhardus (J.G) Strijdom, yo a šomilego bjalo ka Tonakgolo ya [[Afrika Borwa]] go tloga ka 1954 go ka 1958. Leina le le laetša seemo sa dipolotiki le histori sa [[nako]] yeo thanele e agilwego ka yona. Thanele ya Strijdom e ka gare ga Abel Erasmus Pass, yeo e tshelago karolo ya Manoutsa ya Limpopo Drankensburg. Thanele e tsebja ka ponagalo ya yona ya dithaba tše di phagamego, dikoba tše dintši le dipono tša meedi ye e e dikologilego. R36 e fana ka kgokagano ya tsela ye bohlokwa ka sebopego se sa dithaba. Abel Erasmus Pass e lemogwa kudu ka tsela ya yona e sobeletšego. Methopo e hlaloša go feta bjalo ka go ba le dikoba tše ka bago 62, dikhutlo tše mmalwa tša tšona di bogale kudu. Ka fao thanele ke sebopego se bohlokwa sa [[thaba]] ye e hlohlago eupša e le ye botse.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref>
Bakeng sa nako ya yona, go agwa J.G Strijdom Tunnel e be e emela phihlelelo ya bohlokwa ya boentšenere. Go aga tsela ka mafelong a go theoga le a maswika a Drankensberg go dirile gore go kgonege go hlola tsela ya dinamelwa ye e ka botwago kudu magareng ga dikarolo tše di fapanego tša selete. Thanele ye ke ye kopana ge e bapetšwa le dithanele tša sebjalebjale tša tsela, eupša bohlokwa bja yona bo tšwa lefelong la yona le mafelong a thata a dithata ao a agwilego ka ona. Mmogo le ditsela tše di sebeletšego tša Abel Erasmus Pass, e bontšha ditlhohlo tša boentšenere tšeo di akaretšwago go hlabolla mananeokgoparara a dinamelwa dikarolong tša dithaba Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref>
Lehono, sehlopha sa J.G Strijdom ga se feela sebopego sa dinamelwa eupša gape ke leswao leo le lemogwago go bapa le Abel Erasmus Pass. Basepeding bao ba fetago lefelong le ba ka itemogela dipono tša naga ya Drankesberg, meedi ye e e dikologilego le Lowveld. Thanele e tšewa bjalo ka tsela ya go otlela ya go kgahliša gomme e goketša baeti bao ba nago le kgahlego ka diponagalo tša [[naga]] tša Afrika Borwa le mananeokgoparara a histori. Lefelo leo le dikologilego thanele le lona le na le mafelo a go rekiva ka thoko ga tsela moo barekiši ba lefelong leo le bašomi ba diatla ba rekišetšago basepedi dithoto. Se se fa lefelo le tema ya tlaleletšo ya setšo le ya ekonomi go ditšhaba le baeti go bapa le tsela.<ref>{{Cite web |title=JG Strydom Tunnel Accommodation, Kruger National Park & Mopani |url=https://www.wheretostay.co.za/town/jgstrydomtunnel/accommodation |access-date=2026-08-10 |website=WhereToStay.co.za |language=en}}</ref>
R36 le Abel Erasmus Pass di dula di le bohlokwa go [[batho]] bao ba sepelago magareng ga dilete tša naga ya godimo le tša Lowveld. Tsela ye e šomišwa gape ke dikoloi tša kgwebo, go akaretšwa dilori tšeo di sepetšago ditšweletšwa tša temo. Ka lebaka la tlhago ya go sotha le thanele le go ba gona ga dikoloi tše boima, baotledi ba dikoloi ba eletšwa go otlela ka kelohloko le go dumelela nako ye e lekanego ge ba sepela lefelo leo. Thanele ya J.G Strijdom ke leswao la mananeokgoparara a ditsela ka Profenseng ya Limpopo. E butšwe ka [[1959]], thanele ye e ka bago dimithara tše 133 e bopa karolo ya Abel Erasmus Pass ya histori gomme e tšwela pele go hlankela badiriši ba ditsela bao ba sepelago ka [[Limpopo]] Drankensberg. Kopanyo ya yona ya bohlokwa bja histori, bohlokwa bja boentšenere le tikologo ya go kgahliša e dira gore e be sebopego se se kgahlišago sa naga ya dinamelwa le ya boeti ya Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
[[Setensele:R36]]
[[Setensele:Lowveld]]
[[Setensele:Drakensberg]]
jd9gjb4dhf4r2d1qv2n52pcyz7i80qd