Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Mošomi:Sarinki 2 13453 55415 55385 2026-08-11T12:39:00Z Sarinki 8349 55415 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] pl8wpji39avgz1au3nt9huacqvhntrv 55420 55415 2026-08-11T13:18:36Z Sarinki 8349 55420 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] [[Draft 7/|Draft 7*]] 20oyxw4jr5tq5uriqigie39v3j84efo 55423 55420 2026-08-11T13:39:32Z Sarinki 8349 draft8 55423 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] [[Draft 7/|Draft 7*]] [[Draft 8/|Draft 8*]] 8gyvcnhwtapbeoqbjgywysj2esri57s 55426 55423 2026-08-11T14:03:39Z Sarinki 8349 55426 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] [[Draft 7/|Draft 7*]] [[Draft 8/|Draft 8*]] [[Draft 9/|Draft 9*]] p6tdg9tgkgerosmp4g17o56ghg95gjq 55427 55426 2026-08-11T14:04:30Z Sarinki 8349 55427 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] [[Draft 7/|Draft 7*]] [[Draft 8/|Draft 8*]] [[Draft 9/|Draft 9*]] [[Draft 10/|Draft 10*]] sexm2r7w4nt37jfgomjc093wj0zvng9 55428 55427 2026-08-11T14:05:17Z Sarinki 8349 55428 wikitext text/x-wiki Leina laka ke Sarinki [[Mošomi:Sarinki/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Sarinki/Draft 3|Draft 3]] [[Mošomi:Sarinki/Draft 4|Draft 4]] [[Draft 5/|Draft 5]] [[Draft 6 /|Draft 6 *]] [[Draft 7/|Draft 7*]] [[Draft 8/|Draft 8*]] [[Draft 9/|Draft 9*]] [[Draft 10/|Draft 10*]] [[Draft 11/|Draft 11*]] 86sc1go8viq0wnpzqrtn6ekqi6p9tr9 1262 0 13884 55438 55210 2026-08-12T00:09:04Z ~2026-44225-47 8736 55438 wikitext text/x-wiki {{Year nav|1262}} '''1262''' [[Dinomoro tša Maroma|(MCCLXII)]] ebile [[ngwagamolele]] [[Ngwagamolele wa go thoma ka Labone|wa go thoma ka Labone]], ngwaga wa pele [[ngwagasome|ngwagengsome]] wa [[1260s]], ngwaga wa bomasometshela [[ngwagakgolo|ngwagengkgolo]] wa [[Ngwagakgolo 13]], le ngwaga wa bomakgolo pedi masometshela [[ngwagakete|ngwagengkete]] wa [[Ngwagakete 2]]. {{ TOC limit|2}} __TOC__ [[Setensele:Ngwaga]] sxkah4ruj19tkjh1nj34ijjv7hsg9tu Kgosi Sekhukhune 0 13946 55440 55395 2026-08-12T06:27:04Z Kgalalelo94 8341 55440 wikitext text/x-wiki '''Kgoši Sekhukhune I''' [[Seswantšho:Kgosi Sekhukhune l.png|370x370px]] Kgoši Sekhukhune I (o belegwe e le Matsebe, mo e ka bago ka 1814 – 13 Phato 1882) e be e le kgoši ya Mmušo wa Marota, wo gape o tsebjago e le Mmušo wa Bapedi, ka leboa la Afrika Borwa. O gopolwa bjalo ka yo mongwe wa magoši a bohlokwa a lekgolong la bo-19 la mengwaga ka lebaka la boetapele bja gagwe, bokgoni bja tša ntwa le go ganetša katološo ya bokoloniale bja Maburu le Boritane.<ref name=":0">https://sahistory.org.za/dated-event/british-mission-subdue-sekhukhune-abandoned</ref> '''Bophelo bja mathomo''' Sekhukhune o belegwe mo e ka bago ka ngwaga wa 1814. E be e le morwa wa Kgoši Sekwati I, yo e bego e le mmuši wa Mmušo wa Marota. Leina la gagwe la mathomo e be e le Matsebe. Ka morago ga lehu la tatagwe ka 1861, go ile gwa ba le phadišano ya go hwetša bogoši magareng ga yena le mogolwagwe Mampuru II.<ref name=":1"><nowiki>https://sahistory.org.za/dated-event/sekhukhune-successfully-resists-boers</nowiki></ref> Sekhukhune o ile a fenya phadišano yeo gomme a ba kgoši ya Marota. Ka morago ga go ba kgoši, o ile a aga gape maatla a mmušo wa gagwe gomme a dira gore Bapedi ba be le boemo bjo maatla gare ga ditšhaba tša Afrika Borwa.[https://sahistory.org.za/people/king-sekhukhune]<ref name=":0" /> '''Pušo ya Kgoši Sekhukhune''' Nakong ya pušo ya gagwe, Kgoši Sekhukhune o ile a šoma go matlafatša Mmušo wa Marota ka go hlama madira a maatla, go aga dikamano le ditšhaba tše dingwe le go šireletša naga ya Bapedi.<ref><nowiki>https://sahistory.org.za/dated-event/king-sekhukhune-defeated-british-war</nowiki></ref> Mmušo wa Marota ka nako yeo o be o akaretša mafelo a magolo ao lehono a lego ka profenseng ya Limpopo, dikarolong tša Gauteng le dikarolong tša Free State. Le ge mellwane ya diprofense tša lehono e se ya swana le ya mengwageng ya bo-1800, naga ya Marota e be e le ye kgolo gomme e be e na le khuetšo ye kgolo tikologong yeo.<ref name=":2"><nowiki>https://sahistory.org.za/dated-event/british-mission-subdue-sekhukhune-abandoned</nowiki></ref> Sekhukhune o ile a tsebja ka boetapele bja gagwe bja go šireletša setšhaba sa [https://sahistory.org.za/dated-event/british-mission-subdue-sekhukhune-abandoned Bapedi] le go boloka boipušo bja mmušo wa gagwe nakong yeo bafaladi ba Yuropa ba bego ba leka go oketša maatla a bona Afrika Borwa.<ref name=":1" /> '''Dintwa tša Sekhukhune''' Kgoši Sekhukhune I o tumile kudu ka dintwa tšeo a ilego a di lopa kgahlanong le bao ba bego ba nyaka go tšea taolo ya naga ya gagwe. O ile a šomiša madira a Bapedi go šireletša Mmušo wa Marota le batho ba gagwe.<ref name=":1" /> Ka 1876, Repabliki ya Transvaal e ile ya hlasela Mmušo wa Marota. Le ge Maburu a be a na le dibetša tše dingwe tša sebjalebjale, madira a Sekhukhune a ile a kgona go ganetša tlhaselo yeo gomme a šireletša naga ya bona.<ref name=":2" /> Ka morago ga ge Boritane e amogetše taolo ya Transvaal ka 1877, ntwa magareng ga Sekhukhune le Boritane e ile ya tšwela pele. Ka 1878 le 1879, Boritane e ile ya dira ditlhaselo tše kgolo kgahlanong le Bapedi.<ref name=":0" /> Ka 1879, nakong ya ntwa ya Sekhukhune, madira a Boritane a ile a fenya madira a Bapedi. Sekhukhune o ile a swarwa ka la 2 Manthole 1879 gomme a išwa kgolegong kua Pretoria.<ref name=":0" /> '''Lehu la Kgoši Sekhukhune''' Ka morago ga ge a lokolotšwe ka 1881, Sekhukhune o ile a boela nageng ya gagwe. Eupša go ile gwa tšwela pele go ba le dintwa tša ka gare tša lapa la bogoši mabapi le gore ke mang yo a swanetšego go ba kgoši.<ref name=":1" /> Ka la 13 Phato 1882, Kgoši Sekhukhune I o ile a bolawa ke mogolwagwe Mampuru II ka morago ga kgohlano ya bogoši.<ref name=":1" /> '''Bohwa bja gagwe''' Kgoši Sekhukhune I o sa gopolwa bjalo ka leswao la sebete, boetapele le kganetšo kgahlanong le bokoloniale. O tšwela pele go hlomphiwa ke Bapedi le batho ba bantši Afrika Borwa ka lebaka la go lwela naga, setšo le tokologo ya batho ba gagwe.<ref name=":2" /> Sekhukhune District Municipality kua Limpopo e reilwe ka leina la gagwe go hlompha bohlokwa bja gagwe historing ya Afrika Borwa.<ref name=":1" /> [https://sahistory.org.za/people/king-sekhukhune] == Methopo == {{cite web |title=King Sekhukhune |url=https://sahistory.org.za/people/king-sekhukhune |access-date=7 August 2026 |publisher=South African History Online}} {{cite web |title=King Sekhukhune is defeated by the British in war |url=https://sahistory.org.za/dated-event/king-sekhukhune-defeated-british-war |access-date=7 August 2026 |publisher=South African History Online}} {{cite book|last=Delius|first=Peter|title=The Land Belongs to Us: The Pedi Polity, the Boers and the British in the Nineteenth-Century Transvaal|publisher=Heinemann}} 0ypxy17qw0o9ykl1zdrns0380j3c9je Kgosi Thulare 0 13947 55439 55396 2026-08-12T06:16:50Z Kgalalelo94 8341 55439 wikitext text/x-wiki '''Kgošikgolo Victor Thulare III''' [[Seswantšho:Kgosi Victor Thulare lll.jpg|378x378px]] Kgošikgolo Victor Thulare III o belegwe ka di 24 Manthole 1980 a hlokofala ka di 06 Dibokwane 2021, yo gape a tsebegago e le Kgoši Thulare III, e be e le kgoši ya Mmušo wa BaPedi gona ka mo Afrika Borwa. E be e le setlogolo sa leloko la bogoši la Marota gomme e le morwa wa Kgoši Rhyane Thulare Sekhukhune III. O ile a lemogwa semmušo bjalo ka kgoši ya BaPedi ka 2020. <ref name=":0">https://www.gov.za/Kgoshikgolo-Thulare-III</ref> '''Bophelo bja mathomo''' Victor Thulare o belegwe ka la 24 Manthole 1980 kua Maandagshoek, profenseng ya Limpopo. O godišitšwe ka gare ga lapa la bogoši la BaPedi gomme a tšwela pele ka bohwa bja bagologolo ba gagwe, go akaretšwa dikgoši tša histori tša Marota bjalo ka Kgoši Thulare I, Sekwati I le Sekhukhune I.<ref name=":1">https://thepresidency.gov.za/eulogy-president-cyril-ramaphosa-funeral-king-thulare-victor-thulare-iii-bapedi-kingdom</ref> '''Go ba kgoši ya BaPedi''' Ka morago ga lehu la tatagwe, Kgoši Rhyane Thulare Sekhukhune III, go bile le dingangišano tša mabapi le bogoši bja BaPedi. Ka morago ga ditsheko tša kgoro, Victor Thulare III o ile a lemogwa e le mojalefa wa bogoši gomme ka 2020 Mopresidente wa Afrika Borwa Ciril Ramaphosa o ile a mo amogela semmušo bjalo ka Kgoši ya BaPedi. <ref name=":0" /> '''Boetapele le pono ya gagwe''' Nakong ye kopana ya pušo ya gagwe, Kgoši Thulare III o ile a tsebega ka go gatelela botee bja BaPedi, tlhabollo ya ekonomi, maatlafatšo ya baswa le go šireletša ditokelo tša setšo le bohwa bja batho ba gagwe. O be a na le pono ya gore Mmušo wa BaPedi o swanetše go tšea karolo go tšwetšeng pele bophelo bjo bokaone go batho ba wona.O ile a tšwela pele ka mekgwa ya go aga dikamano magareng ga bogoši bja setšo, mmušo le ditšhaba ka kakaretšo. Pono ya gagwe e be e lebane le tlhabollo ya mafelo a Ga-Sekhukhune, go akaretšwa ditaba tša mešomo, ditirelo tša motheo le go godiša baswa.<ref name=":2">https://www.presidency.gov.za/president-ramaphosa-declares-special-official-funeral-category-1-kgoshikgolo-thulare-thulare-iii</ref> '''Lehu''' Kgošikgolo Victor Thulare III o hlokofetše ka la 6 Dibokwane 2021 Pretoria a na le mengwaga ye 40. Lehu la gagwe le ile la begwa e le leo le bakilwego ke mathata ao a tswalanago le bolwetši bja COVID-19 nakong ya leuba la lefase ka bophara. O ile a bolokwa kua Mohlaletsi, Sekhukhuneland, Limpopo, gomme a fiwa tirelo ya poloko ya maemo a godimo.<ref name=":1" /> '''Bohwa''' Kgošikgolo Thulare III o gopolwa bjalo ka moetapele yo monyenyane wa setšo yo a bego a na le pono ya go kopanya BaPedi le go tšwetša pele tlhabollo ya setšhaba sa gagwe. Le ge pušo ya gagwe e bile ye kopana, o tlogetše leina historing ya BaPedi bjalo ka kgoši yeo e bego e ikemišeditše botee, toka le tšwelopele. <ref name=":2" /> == Methopo == * The Presidency of the Republic of South Africa. "President Ramaphosa declares Special Official Funeral Category 1 for Kgoshikgolo Thulare Thulare III." E hwetšagala go: https://www.presidency.gov.za/president-ramaphosa-declares-special-official-funeral-category-1-kgoshikgolo-thulare-thulare-iii * South African Government. "Kgoshikgolo Thulare III." E hwetšagala go: https://www.gov.za/Kgoshikgolo-Thulare-III * South African Government News Agency (SAnews). "Special official funeral for King Thulare." E hwetšagala go: https://www.sanews.gov.za/south-africa/special-official-funeral-king-thulare * The Presidency of the Republic of South Africa. "Eulogy by President Cyril Ramaphosa at the funeral of King Thulare Victor Thulare III of the BaPedi Kingdom." E hwetšagala go: https://thepresidency.gov.za/eulogy-president-cyril-ramaphosa-funeral-king-thulare-victor-thulare-iii-bapedi-kingdom * Government Communication and Information System (GCIS). "Government provides update on the arrangements for the Special Official Funeral of the late His Majesty King Victor Thulare of the BaPedi Kingdom." E hwetšagala go: https://www.gcis.gov.za/newsroom/media-releases/government-provides-update-arrangements-special-official-funeral-late-his 0y80r2u8r6w79wpz0yeqknjouvz3u1a Noka ya Mogalakwena 0 13948 55441 55406 2026-08-12T06:35:26Z Kgalalelo94 8341 55441 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mogalakwena''' [[Seswantšho:Noka ya Mogalakwena.png]] Noka ya Mogalakwena ke ye nngwe ya dinoka tše dikgolo tšeo di lego ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Ke lekala la Noka ya Limpopo gomme ke karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya meetse ya noka ya Limpopo. Noka ye e elela ka dikarolong tša ka leboa la Limpopo pele e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0">{{cite web |title=Limpopo Water Management Area |url=https://www.dws.gov.za/ |publisher=Department of Water and Sanitation}}</ref> '''Leina''' Leina Mogalakwena le tšwa go polelo ya Setswana. Lentšu Mogale le ra gore motho yo maatla goba yo bogale, mola kwena e le leina la phoofolo ya meetseng yeo e bitšwago kwena. Ka fao, leina Mogalakwena le ka hlalošwa e le “kwena ye bogale” goba “kwena ya maatla.”<ref><nowiki>https://www.dws.gov.za/</nowiki> </ref> '''Tsela ya go elela ga yona''' Noka ya Mogalakwena e thoma tikologong ya Waterberg kua Limpopo. Karolo ya yona ya mathomo e tsebja bjalo ka Noka ya Nyl, yeo e elelago ka lefelong la meetse a mantši la Nyl pele e fetoga Noka ya Mogalakwena.<ref name=":1">{{cite web |title=Nylsvley Nature Reserve |url=https://www.sanbi.org/ |publisher=South African National Biodiversity Institute |access-date=2026-08-07 |archive-date=2026-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260301110434/https://www.sanbi.org/ |url-status=dead }}</ref> Go tloga moo, noka e tšwela pele go elela ka leboa la Profense ya Limpopo gomme mafelelong e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0" /> Sebaka sa noka ya Mogalakwena se akaretša lefelo la go lekana le dikilometara tše dikwere tše ka bago 19 000 km², gomme ke ye nngwe ya ditshepedišo tše bohlokwa tša meetse ka gare ga Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo.<ref name=":2">{{cite web |title=Ramsar Sites Information Service: Nylsvley Nature Reserve |url=https://rsis.ramsar.org/}}</ref> '''Makala a noka''' Dinoka tše mmalwa le melapo ya meetse di tšhela meetse a tšona ka Nokeng ya Mogalakwena. Tše dingwe tša tšona ke:<ref name=":0" /> Noka ya Nyl Noka ya Sterk Noka ya Dorps Noka ya Mothlakole Noka ya Matlalane Noka ya Seepabana Noka ya Klein Mogalakwena Noka ya Pholotsi '''Matamo''' Go na le matamo a mmalwa ao a lego ka gare ga tshepedišo ya noka ya Mogalakwena. Matamo a bohlokwa a akaretša:<ref name=":1" /> Letamo la Glen Alpine Letamo la Doorndraai Letamo la Combrink Letamo la Donkerpoort Matamo a thuša ka kabo ya meetse, temo le taolo ya methopo ya meetse tikologong ye.<ref name=":0" /> '''Tikologo le diphoofolo tša naga''' Noka ya Mogalakwena e thekga mehuta ye mentši ya diphedi le tikologo ya tlhago. Lefelo la meetse a mantši la Nyl, leo e lego karolo ya karolo ya godimo ya noka, le tsebja ka bohlokwa bja lona bja go šireletša dinonyana tše dintši tša meetse.<ref name=":1" /> Noka ye gape e na le bohlokwa go diphoofolo tša naga, go akaretša le dikubu tšeo di hwetšwago dikarolong tša tshepedišo ya Noka ya Limpopo.<ref name=":0" /> '''Bohlokwa bja setšo le histori''' Noka ya Mogalakwena e na le bohlokwa bja setšo go ditšhaba tšeo di dulago tikologong ya yona. Lefelo la Mogalakwena e bile legae la ditšhaba tša Afrika tše di fapanego, go akaretša le Bapedi le ditšhaba tše dingwe tšeo di bego di ithekgile ka naga le methopo ya meetse bakeng sa bophelo bja tšona.<ref name=":2" /> '''Ditlhohlo tša meetse''' Noka ya Mogalakwena e lebeletšana le diphetogo tša palo ya meetse ka lebaka la maemo a boso bja go oma ao a hwetšwago Limpopo. Nakong ya komelelo, dikarolo tše dingwe tša noka di ka ba le meetse a mannyane, e lego seo se ka amago batho, temo le diruiwa tšeo di ithekgilego ka noka ye.<ref name=":0" /> Bona gape Noka ya Limpopo Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo Noka ya Nyl Mmasepala wa Selete wa Mogalakwena Lenaneo la dinoka tša Afrika Borwa == Methopo == {{Reflist}} == References == <references><ref name=":0" /> <ref name=":1" /> <ref name=":2" /></references> i4vqk9z1cjawbr9o3tuw9gpn8vyywwl 55442 55441 2026-08-12T06:38:24Z Kgalalelo94 8341 /* References */ 55442 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mogalakwena''' [[Seswantšho:Noka ya Mogalakwena.png]] Noka ya Mogalakwena ke ye nngwe ya dinoka tše dikgolo tšeo di lego ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Ke lekala la Noka ya Limpopo gomme ke karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya meetse ya noka ya Limpopo. Noka ye e elela ka dikarolong tša ka leboa la Limpopo pele e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0">{{cite web |title=Limpopo Water Management Area |url=https://www.dws.gov.za/ |publisher=Department of Water and Sanitation}}</ref> '''Leina''' Leina Mogalakwena le tšwa go polelo ya Setswana. Lentšu Mogale le ra gore motho yo maatla goba yo bogale, mola kwena e le leina la phoofolo ya meetseng yeo e bitšwago kwena. Ka fao, leina Mogalakwena le ka hlalošwa e le “kwena ye bogale” goba “kwena ya maatla.”<ref><nowiki>https://www.dws.gov.za/</nowiki> </ref> '''Tsela ya go elela ga yona''' Noka ya Mogalakwena e thoma tikologong ya Waterberg kua Limpopo. Karolo ya yona ya mathomo e tsebja bjalo ka Noka ya Nyl, yeo e elelago ka lefelong la meetse a mantši la Nyl pele e fetoga Noka ya Mogalakwena.<ref name=":1">{{cite web |title=Nylsvley Nature Reserve |url=https://www.sanbi.org/ |publisher=South African National Biodiversity Institute |access-date=2026-08-07 |archive-date=2026-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260301110434/https://www.sanbi.org/ |url-status=dead }}</ref> Go tloga moo, noka e tšwela pele go elela ka leboa la Profense ya Limpopo gomme mafelelong e kopana le Noka ya Limpopo kgauswi le mollwane wa Afrika Borwa le Botswana.<ref name=":0" /> Sebaka sa noka ya Mogalakwena se akaretša lefelo la go lekana le dikilometara tše dikwere tše ka bago 19 000 km², gomme ke ye nngwe ya ditshepedišo tše bohlokwa tša meetse ka gare ga Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo.<ref name=":2">{{cite web |title=Ramsar Sites Information Service: Nylsvley Nature Reserve |url=https://rsis.ramsar.org/}}</ref> '''Makala a noka''' Dinoka tše mmalwa le melapo ya meetse di tšhela meetse a tšona ka Nokeng ya Mogalakwena. Tše dingwe tša tšona ke:<ref name=":0" /> Noka ya Nyl Noka ya Sterk Noka ya Dorps Noka ya Mothlakole Noka ya Matlalane Noka ya Seepabana Noka ya Klein Mogalakwena Noka ya Pholotsi '''Matamo''' Go na le matamo a mmalwa ao a lego ka gare ga tshepedišo ya noka ya Mogalakwena. Matamo a bohlokwa a akaretša:<ref name=":1" /> Letamo la Glen Alpine Letamo la Doorndraai Letamo la Combrink Letamo la Donkerpoort Matamo a thuša ka kabo ya meetse, temo le taolo ya methopo ya meetse tikologong ye.<ref name=":0" /> '''Tikologo le diphoofolo tša naga''' Noka ya Mogalakwena e thekga mehuta ye mentši ya diphedi le tikologo ya tlhago. Lefelo la meetse a mantši la Nyl, leo e lego karolo ya karolo ya godimo ya noka, le tsebja ka bohlokwa bja lona bja go šireletša dinonyana tše dintši tša meetse.<ref name=":1" /> Noka ye gape e na le bohlokwa go diphoofolo tša naga, go akaretša le dikubu tšeo di hwetšwago dikarolong tša tshepedišo ya Noka ya Limpopo.<ref name=":0" /> '''Bohlokwa bja setšo le histori''' Noka ya Mogalakwena e na le bohlokwa bja setšo go ditšhaba tšeo di dulago tikologong ya yona. Lefelo la Mogalakwena e bile legae la ditšhaba tša Afrika tše di fapanego, go akaretša le Bapedi le ditšhaba tše dingwe tšeo di bego di ithekgile ka naga le methopo ya meetse bakeng sa bophelo bja tšona.<ref name=":2" /> '''Ditlhohlo tša meetse''' Noka ya Mogalakwena e lebeletšana le diphetogo tša palo ya meetse ka lebaka la maemo a boso bja go oma ao a hwetšwago Limpopo. Nakong ya komelelo, dikarolo tše dingwe tša noka di ka ba le meetse a mannyane, e lego seo se ka amago batho, temo le diruiwa tšeo di ithekgilego ka noka ye.<ref name=":0" /> Bona gape Noka ya Limpopo Lefelo la Taolo ya Meetse la Limpopo Noka ya Nyl Mmasepala wa Selete wa Mogalakwena Lenaneo la dinoka tša Afrika Borwa<references><ref name=":0" /> <ref name=":1" /> <ref name=":2" /></references> 0hkbd1j1y7uimc0pfkl086724tb6bzq Draft 5/ 0 13959 55413 2026-08-11T12:34:06Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka 'Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech Forest (AU), Great Otway National Park, Beauchamp Falls -- 2019 -- 1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go p...' 55413 wikitext text/x-wiki Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech Forest (AU), Great Otway National Park, Beauchamp Falls -- 2019 -- 1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go phela nako e telele ntle le pula. [[Diphoofolo]] tša go swana le dikamela, dinoga le mebutla ya lešoka le tšona di tlwaetše maemo ao ka go šomiša meetse ka kelohloko le go iphemela phišo ya letšatši. Batho ba bangwe ba dula mašokeng gomme ba ithekga ka temo, go rua diruiwa le boeti. Le ge go le bjalo, mašoka a lebane le ditlhohlo tša go swana le phetogo ya tlelaemete le go senyega ga tikologo. Ka lebaka leo, go bohlokwa gore batho ba šireletše mašoka le diphedi tšeo di phelago go ona. Ka kakaretšo, lešoka ke karolo ya bohlokwa ya tlhago yeo e bontšhago gore bophelo bo ka tšwela pele le ge maemo a le thata. Go le hlokomela go tla thuša go šireletša diphoofolo, dimela le tikologo bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # https://www.ulwazilwethu.org.za # https://southafrica.co.za # https://drupalwebprod-files.up.ac.za [[Setensele:Tlhago]] [[Setensele:Meetse]] [[Setensele:Diphoofolo]] hatoyob7936eyjkinee270ggjzlfftw Lesoka 0 13960 55414 2026-08-11T12:36:30Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka 'Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech_Forest_(AU),_Great_Otway_National_Park,_Beauchamp_Falls_--_2019_--_1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go p...' 55414 wikitext text/x-wiki Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech_Forest_(AU),_Great_Otway_National_Park,_Beauchamp_Falls_--_2019_--_1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go phela nako e telele ntle le pula. [[Diphoofolo]] tša go swana le dikamela, dinoga le mebutla ya lešoka le tšona di tlwaetše maemo ao ka go šomiša meetse ka kelohloko le go iphemela phišo ya letšatši. Batho ba bangwe ba dula mašokeng gomme ba ithekga ka temo, go rua diruiwa le boeti. Le ge go le bjalo, mašoka a lebane le ditlhohlo tša go swana le phetogo ya tlelaemete le go senyega ga tikologo. Ka lebaka leo, go bohlokwa gore batho ba šireletše mašoka le diphedi tšeo di phelago go ona. Ka kakaretšo, lešoka ke karolo ya bohlokwa ya tlhago yeo e bontšhago gore bophelo bo ka tšwela pele le ge maemo a le thata. Go le hlokomela go tla thuša go šireletša diphoofolo, dimela le tikologo bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # [https://www.ulwazilwethu.org.za/ https://www.ulwazilwethu.org.za] # [https://southafrica.co.za/ https://southafrica.co.za] # [https://drupalwebprod-files.up.ac.za/ https://drupalwebprod-files.up.ac.za] 2gq2inlhvwzj5m5xfjgpvn808ag4p3q Bolediša:Crown North 1 13961 55416 2026-08-11T12:59:02Z ~2026-44307-25 8733 /* Married people */ sekgao se sempsha 55416 wikitext text/x-wiki == Married people == many people are going through a lot at the marriage [[Special:Contributions/&#126;2026-44307-25|&#126;2026-44307-25]] ([[Boledišana le Mošomi:&#126;2026-44307-25|talk]]) 14:59, 11 Phato 2026 (SAST) epfq9u3s3l1uamqqg1pn98dgf3cn8re Draft 6 / 0 13962 55417 2026-08-11T13:01:41Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Ngwedi == [[Seswantšho:Full Moon Luc Viatour.jpg|thumb|Ngwedi]] '''Ngwedi''' ke lebone ya tlhago ya Lefase, gomme e kgahlile batho ka dikete tša mengwaga. Ke selo se se phadimago kudu legodimong bošego ka morago ga Letšatši. Le ge Ngwedi o sa ntšhe seetša sa wona, o bonagatša seetša sa Letšatši, ka fao o bonagalago o phadima bošego. Ngwedi o na le khuetšo ye kgolo godimo ga mawatle ka go hlola magagamadiba ka maatla a gagwe a kgogedi. Magagamadiba a...' 55417 wikitext text/x-wiki == Ngwedi == [[Seswantšho:Full Moon Luc Viatour.jpg|thumb|Ngwedi]] '''Ngwedi''' ke lebone ya tlhago ya Lefase, gomme e kgahlile batho ka dikete tša mengwaga. Ke selo se se phadimago kudu legodimong bošego ka morago ga Letšatši. Le ge Ngwedi o sa ntšhe seetša sa wona, o bonagatša seetša sa Letšatši, ka fao o bonagalago o phadima bošego. Ngwedi o na le khuetšo ye kgolo godimo ga mawatle ka go hlola magagamadiba ka maatla a gagwe a kgogedi. Magagamadiba a bohlokwa go diphedi tša ka meetseng le tikologo ya mabopong. Gape Ngwedi o thuša go boloka go dikologa ga [[Lefase]] go tsepame, seo se thušago go boloka tlelaemete e sa fetoge kudu. Boramahlale ba tšwela pele ka go ithuta ka Ngwedi gore ba kwešiše histori ya wona le kamano ya wona le Lefase. [[Batho]] ba bile le kgahlego go Ngwedi ka mengwaga ye mentši. O hlohleleditše dinonwane, dinyakišišo tša mahlale le maeto a sekgala. Ka 1969, batho ba ile ba gata godimo ga Ngwedi ka lekga la mathomo, e lego ye nngwe ya diphihlelelo tše kgolo historing. Ka kakaretšo, Ngwedi ga se feela selo se sebotse seo se bonagalago bošego. O na le karolo ye bohlokwa go thekga bophelo Lefaseng le go tšwetša pele nyakišišo ya mahlale. == Methopo == # https://www.lpi.usra.edu # https://www.natgeokids.com [[Setensele:Dinaledi]] hudtywfui332ia3xwb5e7n7ywa6bm80 55418 55417 2026-08-11T13:08:01Z Sarinki 8349 55418 wikitext text/x-wiki == Ngwetšana == [[Seswantšho:Moon light view.jpg|thumb|seswantšho sa ngwetšana]] '''Ngwetšana''' ke lebone ya tlhago ya Lefase, gomme e kgahlile batho ka dikete tša mengwaga. Ke selo se se phadimago kudu legodimong bošego ka morago ga Letšatši. Le ge Ngwetšana o sa ntšhe seetša sa wona, o bonagatša seetša sa Letšatši, ka fao o bonagalago o phadima bošego. Ngwetšana o na le khuetšo ye kgolo godimo ga mawatle ka go hlola magagamadiba ka maatla a gagwe a kgogedi. Magagamadiba a bohlokwa go diphedi tša ka meetseng le tikologo ya mabopong. Gape Ngwedi o thuša go boloka go dikologa ga [[Lefase]] go tsepame, seo se thušago go boloka tlelaemete e sa fetoge kudu. Boramahlale ba tšwela pele ka go ithuta ka Ngwetšana gore ba kwešiše histori ya wona le kamano ya wona le Lefase. [[Batho]] ba bile le kgahlego go Ngwetšana ka mengwaga ye mentši. O hlohleleditše dinonwane, dinyakišišo tša mahlale le maeto a sekgala. Ka 1969, batho ba ile ba gata godimo ga Ngwetšana ka lekga la mathomo, e lego ye nngwe ya diphihlelelo tše kgolo historing. Ka kakaretšo, Ngwetšana ga se feela selo se sebotse seo se bonagalago bošego. O na le karolo ye bohlokwa go thekga bophelo Lefaseng le go tšwetša pele nyakišišo ya mahlale. == Methopo == # https://www.lpi.usra.edu # https://www.natgeokids.com [[Setensele:Dinaledi]] n1179uty6px52jrncjo6n166vexjimd Ngwetsana 0 13963 55419 2026-08-11T13:09:47Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Ngwetšana == [[Seswantšho:Moon_light_view.jpg|thumb|seswantšho sa ngwetšana]] '''Ngwetšana''' ke lebone ya tlhago ya Lefase, gomme e kgahlile batho ka dikete tša mengwaga. Ke selo se se phadimago kudu legodimong bošego ka morago ga Letšatši. Le ge Ngwetšana o sa ntšhe seetša sa wona, o bonagatša seetša sa Letšatši, ka fao o bonagalago o phadima bošego. Ngwetšana o na le khuetšo ye kgolo godimo ga mawatle ka go hlola magagamadiba ka maatla a ga...' 55419 wikitext text/x-wiki == Ngwetšana == [[Seswantšho:Moon_light_view.jpg|thumb|seswantšho sa ngwetšana]] '''Ngwetšana''' ke lebone ya tlhago ya Lefase, gomme e kgahlile batho ka dikete tša mengwaga. Ke selo se se phadimago kudu legodimong bošego ka morago ga Letšatši. Le ge Ngwetšana o sa ntšhe seetša sa wona, o bonagatša seetša sa Letšatši, ka fao o bonagalago o phadima bošego. Ngwetšana o na le khuetšo ye kgolo godimo ga mawatle ka go hlola magagamadiba ka maatla a gagwe a kgogedi. Magagamadiba a bohlokwa go diphedi tša ka meetseng le tikologo ya mabopong. Gape Ngwedi o thuša go boloka go dikologa ga [[Lefase]] go tsepame, seo se thušago go boloka tlelaemete e sa fetoge kudu. Boramahlale ba tšwela pele ka go ithuta ka Ngwetšana gore ba kwešiše histori ya wona le kamano ya wona le Lefase. [[Batho]] ba bile le kgahlego go Ngwetšana ka mengwaga ye mentši. O hlohleleditše dinonwane, dinyakišišo tša mahlale le maeto a sekgala. Ka 1969, batho ba ile ba gata godimo ga Ngwetšana ka lekga la mathomo, e lego ye nngwe ya diphihlelelo tše kgolo historing. Ka kakaretšo, Ngwetšana ga se feela selo se sebotse seo se bonagalago bošego. O na le karolo ye bohlokwa go thekga bophelo Lefaseng le go tšwetša pele nyakišišo ya mahlale. == Methopo == # [https://www.lpi.usra.edu/ https://www.lpi.usra.edu] # [https://www.natgeokids.com/ https://www.natgeokids.com] 5inqcpu0tt36jh8skeshucnadob0yul Draft 7/ 0 13964 55421 2026-08-11T13:36:17Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Thabamollo == [[Seswantšho:Fimmvorduhals 2010 03 27 dawn.jpg|thumb|Sewantšho sa Thabamollo]] '''Thabamollo''' ke lefelo leo leswikiri le le fišago, molora le digase di tšwago ka lona go tšwa ka gare ga Lefase. Di hlangwa ke go sepela ga dipoleiti tša Lefase. Dithabamollo tše dingwe di sa thunya gantši, mola tše dingwe di ka dula mengwaga ye mentši di sa thunye. Go thunya ga thabamollo go ka senya dintlo, meru le ditšhaba. Leswikiri le le fišago, molor...' 55421 wikitext text/x-wiki == Thabamollo == [[Seswantšho:Fimmvorduhals 2010 03 27 dawn.jpg|thumb|Sewantšho sa Thabamollo]] '''Thabamollo''' ke lefelo leo leswikiri le le fišago, molora le digase di tšwago ka lona go tšwa ka gare ga Lefase. Di hlangwa ke go sepela ga dipoleiti tša Lefase. Dithabamollo tše dingwe di sa thunya gantši, mola tše dingwe di ka dula mengwaga ye mentši di sa thunye. Go thunya ga thabamollo go ka senya dintlo, meru le ditšhaba. Leswikiri le le fišago, molora le digase tše kotsi di ka bea bophelo bja batho le [[diphoofolo]] kotsing. Le ge go le bjalo, dithabamollo di na le mehola. Molora wa tšona o dira mmu gore o none, ka fao o loketše temo. Mafelo a dithabamollo le ona a goketša baeng. Boramahlale ba hlokomela dithabamollo tše di sa phelago gore ba kgone go lemoša batho pele ga ge di thunya. Se se thuša go phološa maphelo le go fokotša tshenyo. Ka kakaretšo, dithabamollo di bontšha maatla a tlhago ao a ka senyago le go aga. Go di kwešiša go thuša batho go itokišetša dikotsi tša tšona. == Methopo == # https://www.britannica.com # https://volcano.si.edu [[Setensele:Mollo]] f511knvgy8eskw6ao52tvac7z4vs4g2 Thabamollo 0 13965 55422 2026-08-11T13:37:46Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Thabamollo == [[Seswantšho:Fimmvorduhals_2010_03_27_dawn.jpg|thumb|Sewantšho sa Thabamollo]] '''Thabamollo''' ke lefelo leo leswikiri le le fišago, molora le digase di tšwago ka lona go tšwa ka gare ga Lefase. Di hlangwa ke go sepela ga dipoleiti tša Lefase. Dithabamollo tše dingwe di sa thunya gantši, mola tše dingwe di ka dula mengwaga ye mentši di sa thunye. Go thunya ga thabamollo go ka senya dintlo, meru le ditšhaba. Leswikiri le le fišago, molo...' 55422 wikitext text/x-wiki == Thabamollo == [[Seswantšho:Fimmvorduhals_2010_03_27_dawn.jpg|thumb|Sewantšho sa Thabamollo]] '''Thabamollo''' ke lefelo leo leswikiri le le fišago, molora le digase di tšwago ka lona go tšwa ka gare ga Lefase. Di hlangwa ke go sepela ga dipoleiti tša Lefase. Dithabamollo tše dingwe di sa thunya gantši, mola tše dingwe di ka dula mengwaga ye mentši di sa thunye. Go thunya ga thabamollo go ka senya dintlo, meru le ditšhaba. Leswikiri le le fišago, molora le digase tše kotsi di ka bea bophelo bja batho le [[diphoofolo]] kotsing. Le ge go le bjalo, dithabamollo di na le mehola. Molora wa tšona o dira mmu gore o none, ka fao o loketše temo. Mafelo a dithabamollo le ona a goketša baeng. Boramahlale ba hlokomela dithabamollo tše di sa phelago gore ba kgone go lemoša batho pele ga ge di thunya. Se se thuša go phološa maphelo le go fokotša tshenyo. Ka kakaretšo, dithabamollo di bontšha maatla a tlhago ao a ka senyago le go aga. Go di kwešiša go thuša batho go itokišetša dikotsi tša tšona. == Methopo == # [https://www.britannica.com/ https://www.britannica.com] # [https://volcano.si.edu/ https://volcano.si.edu] 0fbx0junxiologzrcppyjsm9aphmrk1 Draft 8/ 0 13966 55424 2026-08-11T13:54:07Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Dihlakahlaka == [[Seswantšho:Ryxö island nature reserve in Brofjorden.jpg|thumb|Seswantšho sa sehlakahlaka]] '''Sehlakahlaka''' ke karolo ya naga yeo e dikologilwego ka botlalo ke meetse. Dihlakahlaka di fapana ka bogolo; tše dingwe ke tše nnyane mola tše dingwe di le kgolo gomme di dula batho ba bantši. Dihlakahlaka tše dintši di tumile ka dimela le [[diphoofolo]] tša tšona tšeo di sa hwetšwego mafelong a mangwe. Ka lebaka la go arogana le naga ye k...' 55424 wikitext text/x-wiki == Dihlakahlaka == [[Seswantšho:Ryxö island nature reserve in Brofjorden.jpg|thumb|Seswantšho sa sehlakahlaka]] '''Sehlakahlaka''' ke karolo ya naga yeo e dikologilwego ka botlalo ke meetse. Dihlakahlaka di fapana ka bogolo; tše dingwe ke tše nnyane mola tše dingwe di le kgolo gomme di dula batho ba bantši. Dihlakahlaka tše dintši di tumile ka dimela le [[diphoofolo]] tša tšona tšeo di sa hwetšwego mafelong a mangwe. Ka lebaka la go arogana le naga ye kgolo, diphedi tše dingwe di gola ka ditsela tše di fapanego. Dihlakahlaka gape di goketša baeng ka mabopo a mabotse le meetse a hlwekilego. Batho ba dulago dihlakahlakeng gantši ba ithekga ka go rea dihlapi, temo, boeti le kgwebo. Le ge go le bjalo, dihlakahlaka tše dingwe di lebane le ditlhohlo tša go swana le go hlatloga ga maemo a lewatle le dikgadima tše matla. Ka kakaretšo, dihlakahlaka ke mafelo a bohlokwa ao a tletšego ka botse bja tlhago le diphedi tša mohuta wa go fapana. Go di šireletša go bohlokwa bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # https://dictionary.cambridge.org # https://m.imdb.com # https://www.island.io [[Setensele:Lewatle]] d1z2wrlvpvftxyr1g38gkylbq4zg9g0 Dihlakahlaka 0 13967 55425 2026-08-11T13:57:44Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Dihlakahlaka == [[Seswantšho:Ryxö_island_nature_reserve_in_Brofjorden.jpg|thumb|Seswantšho sa sehlakahlaka]] '''Sehlakahlaka''' ke karolo ya naga yeo e dikologilwego ka botlalo ke meetse. Dihlakahlaka di fapana ka bogolo; tše dingwe ke tše nnyane mola tše dingwe di le kgolo gomme di dula batho ba bantši. Dihlakahlaka tše dintši di tumile ka dimela le [[diphoofolo]] tša tšona tšeo di sa hwetšwego mafelong a mangwe. Ka lebaka la go arogana le naga ye...' 55425 wikitext text/x-wiki == Dihlakahlaka == [[Seswantšho:Ryxö_island_nature_reserve_in_Brofjorden.jpg|thumb|Seswantšho sa sehlakahlaka]] '''Sehlakahlaka''' ke karolo ya naga yeo e dikologilwego ka botlalo ke meetse. Dihlakahlaka di fapana ka bogolo; tše dingwe ke tše nnyane mola tše dingwe di le kgolo gomme di dula batho ba bantši. Dihlakahlaka tše dintši di tumile ka dimela le [[diphoofolo]] tša tšona tšeo di sa hwetšwego mafelong a mangwe. Ka lebaka la go arogana le naga ye kgolo, diphedi tše dingwe di gola ka ditsela tše di fapanego. Dihlakahlaka gape di goketša baeng ka mabopo a mabotse le meetse a hlwekilego. Batho ba dulago dihlakahlakeng gantši ba ithekga ka go rea dihlapi, temo, boeti le kgwebo. Le ge go le bjalo, dihlakahlaka tše dingwe di lebane le ditlhohlo tša go swana le go hlatloga ga maemo a lewatle le dikgadima tše matla. Ka kakaretšo, dihlakahlaka ke mafelo a bohlokwa ao a tletšego ka botse bja tlhago le diphedi tša mohuta wa go fapana. Go di šireletša go bohlokwa bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # [https://dictionary.cambridge.org/ https://dictionary.cambridge.org] # [https://m.imdb.com/ https://m.imdb.com] # [https://www.island.io/ https://www.island.io] qvlpfmu1u4trl5rned85o47q4yk4zt7 Draft 9/ 0 13968 55429 2026-08-11T14:21:07Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Matsha == [[Seswantšho:Gentau Pic du Midi Ossau.jpg|thumb|Seswantšho sa letsha]] '''Matsha''' ke mafelo ao meetse a kgobakanego go ona gomme a dikologilwe ke naga. A ka hwetšwa mafelong a fapafapanego mo lefaseng, gomme a ka ba a magolo goba a manyenyane. Matsha a mangwe a hwetšwa gare ga dithaba, mola a mangwe a le mafelong a naga ye e bulegilego. Ke karolo ye bohlokwa ya tlhago ka gobane a thuša go boloka meetse le go thekga bophelo bja diphedi tše dintši...' 55429 wikitext text/x-wiki == Matsha == [[Seswantšho:Gentau Pic du Midi Ossau.jpg|thumb|Seswantšho sa letsha]] '''Matsha''' ke mafelo ao meetse a kgobakanego go ona gomme a dikologilwe ke naga. A ka hwetšwa mafelong a fapafapanego mo lefaseng, gomme a ka ba a magolo goba a manyenyane. Matsha a mangwe a hwetšwa gare ga dithaba, mola a mangwe a le mafelong a naga ye e bulegilego. Ke karolo ye bohlokwa ya tlhago ka gobane a thuša go boloka meetse le go thekga bophelo bja diphedi tše dintši. Matsha a na le mehuta e mentši ya dimela le [[diphoofolo]]. Ka gare ga ona go ka hwetšwa dihlapi, dinonyana, digwagwa le diphedi tše dingwe tša ka meetseng. Dimela tše di golago kgauswi le matsha le tšona di thuša [[diphoofolo]] ka go di nea [[dijo]] le mafelo a tšhireletšo. Ka lebaka leo, matsha ke karolo ye bohlokwa ya tikologo. Batho le bona ba ithekgile ka matsha ka ditsela tše dintši. Meetse a matsha a ka dirišwa go nošwa, go lema le go hlwekiša. Batho ba bangwe ba hwetša dijo ka go rea dihlapi matsheng. Matsha gape ke mafelo ao batho ba a etelago go yo iketla, go bona botle bja tlhago le go dira mediro ya boitapološo. Le ge matsha a le bohlokwa, a swanetše go šireletšwa. Go lahlela ditšhila ka meetseng, go šomiša dikhemikhale ka tsela ye e sa swanelago le go senya dimela tša kgauswi le matsha go ka šilafatša meetse. Tšilafatšo ye e ka gobatša diphoofolo le dimela gomme ya dira gore meetse a se sa swanela go dirišwa ke batho. Ka kakaretšo, matsha ke lehumo la tlhago leo le lego bohlokwa go batho, diphoofolo le dimela. Go a hlokomela le go a šireletša ke boikarabelo bja motho yo mongwe le yo mongwe. Ge re šireletša matsha, re šireletša meetse le bophelo bja diphedi tša lehono le tša meloko ye e tlago. == Methopo == # [http://silverlakes.co.za https://silverlakes.co.za] # https://blog.sa-vanues.com # https://www.cntraveler.com [[Setensele:Letamo]] t255d1e5tq20crfjmn04kg65pakzilh Draft 10/ 0 13969 55430 2026-08-11T14:43:34Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Serurubele == [[Seswantšho:Rice paper butterfly with sunlight shining through (16709).jpg|thumb|Seswantšho sa Serurubele]] '''Serurubele''' ke sephedi se senyenyane se se kgahlišago seo se hwetšwago mafelong a mantši mo lefaseng. Se tsebega ka maphego a sona a mebalabala le tsela yeo se fofago ka yona go tloga go letšoba le lengwe go ya go le lengwe. Dithutamahlale di bontšha gore go na le mehuta e mentši ya dirurubele, gomme mohuta o mongwe le o mongwe o...' 55430 wikitext text/x-wiki == Serurubele == [[Seswantšho:Rice paper butterfly with sunlight shining through (16709).jpg|thumb|Seswantšho sa Serurubele]] '''Serurubele''' ke sephedi se senyenyane se se kgahlišago seo se hwetšwago mafelong a mantši mo lefaseng. Se tsebega ka maphego a sona a mebalabala le tsela yeo se fofago ka yona go tloga go letšoba le lengwe go ya go le lengwe. Dithutamahlale di bontšha gore go na le mehuta e mentši ya dirurubele, gomme mohuta o mongwe le o mongwe o ka ba le mebala le dipaterone tše di fapanego. Serurubele se thoma [[bophelo]] bja sona e le lee. Ka morago ga go phaphaša, go tšwa seboko seo se bitšwago khunkhwane. Khunkhwane e ja matlakala a dimela gomme e gola ka lebelo. Ge e šetše e godile, e ikhurumetša ka selo seo se bitšwago pupae. Ka gare ga sona, mmele wa sona o fetoga go fihlela se tšwa e le serurubele se se feletšego. Tshepedišo ye e bitšwa phetogo ya mmele. Dirurubele di bohlokwa kudu tikologong. Ge di fofa go tloga letšobeng le lengwe go ya go le lengwe, di thuša go phatlalatša peo ya matšoba ka go rwala peo ya matšoba mmeleng wa tšona. Se se thuša dimela go tšweletša dienywa le dipeu. Ka tsela ye, dirurubele di kgatha tema ye bohlokwa [[bophelong]] bja dimela le diphedi tše dingwe. Le ge dirurubele di bonala di le tše nnyane, di lebane le dikotsi tše mmalwa. Go rengwa ga mehlare, go senywa ga mafelo ao di dulago go ona le tšhomišo ye e feteletšego ya dikhemikhale go ka fokotša palo ya tšona. Ka gona, batho ba swanetše go hlokomela tikologo le go bjala dimela tšeo di ka di fang dijo le lefelo la go phela. Ka kakaretšo, serurubele ke sebopiwa se sebotle le sa bohlokwa mo tlhagong. Se re bontšha gore le diphedi tše dinyenyane di na le tema ye kgolo tikologong. Go šireletša dirurubele le mafelo ao di dulago go ona go thuša go boloka tlhago e phetše gabotse. == Methopo == # https://www.naturespot.org # https://ansp.org [[Setensele:Khunkhwane]] hrksf9on63ivsg52xge9qug7fjzz2m8 Draft 11/ 0 13970 55431 2026-08-11T14:58:22Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka '== Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга над вулканическими конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu...' 55431 wikitext text/x-wiki == Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга над вулканическими конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu ge o bonagala ka morago ga pula. Molalatladi o bopega ge seetša sa letšatši se tsena ka gare ga lerothodi la meetse. Seetša se a kobega gomme se a arogana ka mebala ya sona e fapanego. Ke ka lebaka leo re kgonago go bona mebala e mentši molalatlading. Gantši mebala ye e tsebjago ke bohwibidu, mmala wa [[namune]], serolane, botala, botalalerata, indigo le bopherese. Molalatladi gantši o bonagala ge pula e sa tšwa go na gomme letšatši le thoma go hlaba. O ka bonagala ge marothodi a pula a sa le moyeng gomme mahlasedi a letšatši a tsena go ona. Ka dinako tše dingwe molalatladi o bonagala o le o mogolo kudu gomme o ka bonwa gabotse go tšwa mafelong ao a bulegilego. Molalatladi o kgahla batho ba bantši ka baka la mebala ya wona le sebopego sa wona. Batho ba bangwe ba o tšea e le leswao la khutšo, kholofelo le botle. Ge o bonagala, batho ba bantši ba rata go o tšea diswantšho ka gobane ga o tšwelele ka nako tšohle. Ka kakaretšo, molalatladi ke tiragalo ye e makatšago ya tlhago. O re bontšha kamoo meetse le seetša di ka šomišanago ka gona go tšweletša selo se sebotse. Le ge molalatladi o sa tšwele pele go ba gona nako e telele, o tlogela batho ba makaditšwe ke botle bja tlhago. == Methopo == # https://stock.adobe.com # https://unsplash.com # https://www.printerest.com [[Setensele:Mebalabala]] 3g50ms85hrbwd92mgmcyguck6581wwj Matsha 0 13971 55432 2026-08-11T15:00:02Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Matsha == [[Seswantšho:Gentau_Pic_du_Midi_Ossau.jpg|thumb|Seswantšho sa letsha]] '''Matsha''' ke mafelo ao meetse a kgobakanego go ona gomme a dikologilwe ke naga. A ka hwetšwa mafelong a fapafapanego mo lefaseng, gomme a ka ba a magolo goba a manyenyane. Matsha a mangwe a hwetšwa gare ga dithaba, mola a mangwe a le mafelong a naga ye e bulegilego. Ke karolo ye bohlokwa ya tlhago ka gobane a thuša go boloka meetse le go thekga bophelo bja diphedi tše dintš...' 55432 wikitext text/x-wiki == Matsha == [[Seswantšho:Gentau_Pic_du_Midi_Ossau.jpg|thumb|Seswantšho sa letsha]] '''Matsha''' ke mafelo ao meetse a kgobakanego go ona gomme a dikologilwe ke naga. A ka hwetšwa mafelong a fapafapanego mo lefaseng, gomme a ka ba a magolo goba a manyenyane. Matsha a mangwe a hwetšwa gare ga dithaba, mola a mangwe a le mafelong a naga ye e bulegilego. Ke karolo ye bohlokwa ya tlhago ka gobane a thuša go boloka meetse le go thekga bophelo bja diphedi tše dintši. Matsha a na le mehuta e mentši ya dimela le [[diphoofolo]]. Ka gare ga ona go ka hwetšwa dihlapi, dinonyana, digwagwa le diphedi tše dingwe tša ka meetseng. Dimela tše di golago kgauswi le matsha le tšona di thuša [[diphoofolo]] ka go di nea [[dijo]] le mafelo a tšhireletšo. Ka lebaka leo, matsha ke karolo ye bohlokwa ya tikologo. Batho le bona ba ithekgile ka matsha ka ditsela tše dintši. Meetse a matsha a ka dirišwa go nošwa, go lema le go hlwekiša. Batho ba bangwe ba hwetša dijo ka go rea dihlapi matsheng. Matsha gape ke mafelo ao batho ba a etelago go yo iketla, go bona botle bja tlhago le go dira mediro ya boitapološo. Le ge matsha a le bohlokwa, a swanetše go šireletšwa. Go lahlela ditšhila ka meetseng, go šomiša dikhemikhale ka tsela ye e sa swanelago le go senya dimela tša kgauswi le matsha go ka šilafatša meetse. Tšilafatšo ye e ka gobatša diphoofolo le dimela gomme ya dira gore meetse a se sa swanela go dirišwa ke batho. Ka kakaretšo, matsha ke lehumo la tlhago leo le lego bohlokwa go batho, diphoofolo le dimela. Go a hlokomela le go a šireletša ke boikarabelo bja motho yo mongwe le yo mongwe. Ge re šireletša matsha, re šireletša meetse le bophelo bja diphedi tša lehono le tša meloko ye e tlago. == Methopo == # [http://silverlakes.co.za/ https://silverlakes.co.za] # [https://blog.sa-vanues.com/ https://blog.sa-vanues.com] # [https://www.cntraveler.com/ https://www.cntraveler.com] oapk03zh4143poit66n4h3f0mxmljn3 Serurubele 0 13972 55433 2026-08-11T15:01:50Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Serurubele == [[Seswantšho:Rice_paper_butterfly_with_sunlight_shining_through_(16709).jpg|thumb|Seswantšho sa Serurubele]] '''Serurubele''' ke sephedi se senyenyane se se kgahlišago seo se hwetšwago mafelong a mantši mo lefaseng. Se tsebega ka maphego a sona a mebalabala le tsela yeo se fofago ka yona go tloga go letšoba le lengwe go ya go le lengwe. Dithutamahlale di bontšha gore go na le mehuta e mentši ya dirurubele, gomme mohuta o mongwe le o mongwe o...' 55433 wikitext text/x-wiki == Serurubele == [[Seswantšho:Rice_paper_butterfly_with_sunlight_shining_through_(16709).jpg|thumb|Seswantšho sa Serurubele]] '''Serurubele''' ke sephedi se senyenyane se se kgahlišago seo se hwetšwago mafelong a mantši mo lefaseng. Se tsebega ka maphego a sona a mebalabala le tsela yeo se fofago ka yona go tloga go letšoba le lengwe go ya go le lengwe. Dithutamahlale di bontšha gore go na le mehuta e mentši ya dirurubele, gomme mohuta o mongwe le o mongwe o ka ba le mebala le dipaterone tše di fapanego. Serurubele se thoma [[bophelo]] bja sona e le lee. Ka morago ga go phaphaša, go tšwa seboko seo se bitšwago khunkhwane. Khunkhwane e ja matlakala a dimela gomme e gola ka lebelo. Ge e šetše e godile, e ikhurumetša ka selo seo se bitšwago pupae. Ka gare ga sona, mmele wa sona o fetoga go fihlela se tšwa e le serurubele se se feletšego. Tshepedišo ye e bitšwa phetogo ya mmele. Dirurubele di bohlokwa kudu tikologong. Ge di fofa go tloga letšobeng le lengwe go ya go le lengwe, di thuša go phatlalatša peo ya matšoba ka go rwala peo ya matšoba mmeleng wa tšona. Se se thuša dimela go tšweletša dienywa le dipeu. Ka tsela ye, dirurubele di kgatha tema ye bohlokwa [[bophelong]] bja dimela le diphedi tše dingwe. Le ge dirurubele di bonala di le tše nnyane, di lebane le dikotsi tše mmalwa. Go rengwa ga mehlare, go senywa ga mafelo ao di dulago go ona le tšhomišo ye e feteletšego ya dikhemikhale go ka fokotša palo ya tšona. Ka gona, batho ba swanetše go hlokomela tikologo le go bjala dimela tšeo di ka di fang dijo le lefelo la go phela. Ka kakaretšo, serurubele ke sebopiwa se sebotle le sa bohlokwa mo tlhagong. Se re bontšha gore le diphedi tše dinyenyane di na le tema ye kgolo tikologong. Go šireletša dirurubele le mafelo ao di dulago go ona go thuša go boloka tlhago e phetše gabotse. == Methopo == # [https://www.naturespot.org/ https://www.naturespot.org] # [https://ansp.org/ https://ansp.org] 8zoktq7bvrjxyjml3e37isywb9zf14t Molalatladi 0 13973 55434 2026-08-11T15:03:19Z Sarinki 8349 Tlhodile letlakala ka ' == Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга_над_вулканическими_конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu...' 55434 wikitext text/x-wiki == Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга_над_вулканическими_конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu ge o bonagala ka morago ga pula. Molalatladi o bopega ge seetša sa letšatši se tsena ka gare ga lerothodi la meetse. Seetša se a kobega gomme se a arogana ka mebala ya sona e fapanego. Ke ka lebaka leo re kgonago go bona mebala e mentši molalatlading. Gantši mebala ye e tsebjago ke bohwibidu, mmala wa [[namune]], serolane, botala, botalalerata, indigo le bopherese. Molalatladi gantši o bonagala ge pula e sa tšwa go na gomme letšatši le thoma go hlaba. O ka bonagala ge marothodi a pula a sa le moyeng gomme mahlasedi a letšatši a tsena go ona. Ka dinako tše dingwe molalatladi o bonagala o le o mogolo kudu gomme o ka bonwa gabotse go tšwa mafelong ao a bulegilego. Molalatladi o kgahla batho ba bantši ka baka la mebala ya wona le sebopego sa wona. Batho ba bangwe ba o tšea e le leswao la khutšo, kholofelo le botle. Ge o bonagala, batho ba bantši ba rata go o tšea diswantšho ka gobane ga o tšwelele ka nako tšohle. Ka kakaretšo, molalatladi ke tiragalo ye e makatšago ya tlhago. O re bontšha kamoo meetse le seetša di ka šomišanago ka gona go tšweletša selo se sebotse. Le ge molalatladi o sa tšwele pele go ba gona nako e telele, o tlogela batho ba makaditšwe ke botle bja tlhago. == Methopo == # [https://stock.adobe.com/ https://stock.adobe.com] # [https://unsplash.com/ https://unsplash.com] # [https://www.printerest.com/ https://www.printerest.com] n5jp0qxkh8pc5ztm7cvjajw56f9cxtk Dinamelwa tša bohle 0 13974 55435 2026-08-11T17:23:44Z International baddie 8382 I have added a picture 55435 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Public transport in Gaborone.jpg|left|thumb|314x314px|Thekisi]] '''Dinamelwa tša bohle''' mo [[Afrika Borwa]] e šupa ditirelo tša dinamelwa tšeo di lego gona go šomišwa ke maloko a setšhaba. E kgatha tema ye bohlokwa go kgokaganya [[batho]] le dikolo, diyunibesithi, mafelo a mošomo, mafelo a mabenkele, dipetlele le mafelo a mangwe. Mehuta ya dinamelwa tša bohle ka Afrika Borwa e akaretša dipese, ditimela le dithekisi. Dithekisi ke ye nngwe ya dibopego tše di šomišwago kudu tša dinamelwa tša bohle, kudukudu mafelong a ditoropong. Ditirelo tša dipese di nea dinamelwa ka gare le magareng ga metse, mola ditimela di dirišwa ke banamedi mafelong a mangwe a ditoropokgolo.<ref>{{Cite web |title=Public Transport in South Africa {{!}} NDC Partnership |url=https://ndcpartnership.org/knowledge-portal/good-practice-database/public-transport-south-africa |access-date=2026-08-11 |website=ndcpartnership.org |language=en}}</ref> Dinamelwa tša bohle di bohlokwa ka gobane di fa go sepelasepela mo go sa bitšego kudu go batho bao ba se nago dikoloi tša praebete. Gape e thuša go fokotša pitlagano ya sephethephethe gomme e ka tlaleletša maemong a tlase a tšhilafalo ya [[Moya wo Mokgethwa|moya]] ge batho ba bantši ba sepela gotee. Le ga go le bjalo, dinamelwa tša bohle di lebeletšane le ditlhohlo tše mmalwa, go akaretša le go tlala kudu, go diega, dikotse, ditirelo tše di lekanyeditvwego mafelong a mangwe le go tshwenyega ka polokego. Go kaonafatša mananeokgoparara le ditirelo tša dinamelwa tša bohle go ka dira gore go sepela go tshepagale kudu, go fihlelelege le go fihlelelwa.<ref>{{Cite web |title=Transportation in South Africa: trains, buses, and taxis |url=https://www.expatica.com/za/living/transportation/public-transportation-in-south-africa-105982/ |access-date=2026-08-11 |website=Expatica South Africa |language=en}}</ref> Tlhabollo ya mananeokgoparara a dinamelwa tša bohle e bohlokwa ga palo ya badudi le ekonomi ye e golago ya Afrika Borwa. Peeletšo ka diporo, dipese, ditsela, diteišeni le dinolofatši tše dingwe tša dinamelwa di ka kaonafatša boleng le go tshepagala ga dinamelwa tša boohle. Go mpshafatša dinamelwa tša bohle le gona go ka kgothaletša batho ba bantši go diriša dinamelwa tšeo di abelanwago go e na le dikoloi tša praebete. Kopanyo ye kaone magareng ga dibopego tše di fapanego tša dinamelwa e ka dira gore maeto a be bonolo le go šoma gabotse.<ref>{{Cite web |last=boxcar-admin |date=2012-04-27 |title=Transportation efficiency in 2030 |url=https://theicct.org/transportation-efficiency-in-2030/ |access-date=2026-08-11 |website=International Council on Clean Transportation |language=en-US}}</ref> Ka fao dinamelwa tša bohle di sa dutše e le karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya dinamelwa ya Afrika Borwa gomme di kgatha tema ye bohlokwa go thekgwa mediro ya ekonomi le ya leago. Efa batho ba dimilione phihlelelo ya mešomo, [[thuto]], tlhokomelo ya maphelo le ditirelo tše dingwe. Le ge e le gore lekala le lebane le ditlhohlo, peeletšo ye e tšwelago pele le dikaonafatšo ka mananeokgoparara, polokego le go tshepagala di ka tsenya letsogo go tshepedišo ya dinamelwa tša bohle ye e fihlelelwago kudu le ye e šomago gabotse.<ref>{{Cite web |title=Public Transportation Conclusion · floydovich |url=https://langcorrect.com/journals/cgbw4tvi/public-transportation-conclusion/ |access-date=2026-08-11 |website=langcorrect.com}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Dinamelwa]] 7jdhusdjgc3eni53626mw5h3eaaox72 Barekiši ba mmileng 0 13975 55436 2026-08-11T19:30:54Z International baddie 8382 I have added links 55436 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Street vendors in Karnataka.jpg|left|thumb|380x380px|Barekiši ba mmileng]] '''Barekiši ba mebileng''' ka Afrika Borwa ke batho ka bomong bao ba rekišago dithoto goba ba abago ditirelo mafelong a setšhaba go swana le mebileng, mebaraka, diteišene tša dinamelwa le ditseleng. Go rekiša setarateng ke karalo ye bohlokwa ya ekonomi ye e sego ya semmušo gomme go fa letseno go batho ba bantši. Barekiši ba setarateng ba rekiša ditšweletšwa le ditirelo tše di fapafapanego. Mehlala ye e tlwaelegilego e akaretša [[dienywa]] le [[Morogo|merogo]], [[dijo]] tše di apeilwego, diaparo, dieta, ditšweletšwa tša ka gae le ditlabakelo. Barekiši ba bangwe ba fana gape ka ditirelo tša go swana le go lokiša dieta, go lokiša [[moriri]] le ditirelo tše di amanago le diselefouno.<ref>{{Cite web |title=Street Vendors and Market Traders |url=https://www.wiego.org/informal-economy/occupational-groups/street-vendors-and-market-traders/ |access-date=2026-08-11 |website=WIEGO |language=en-US}}</ref> Go rekiša mmileng go fa dibaka tša mešomo le tša letseno go [[batho]] bao ba ka bago le bothata bja go hwetša mošomo wa semmušo. E dira gape gore dithoto le ditirelo di fihlelelege gabonolo go [[Ditšhaba tše Kopanego|ditšhaba]], kudukudu mafelong ao a swaregilego go swana le ditoropokgolo, disenthara tša ditoropong le mafelo a dinamelwa. Barekiši ba mmileng ba ka tsenya letsogo mošomong wa ekonomi wa selegae ka go reka ditšweletšwa go tšwa go barekiši ba dithoto ka moka le go di rekišetša bareki thwii. Dikgwebo tša bona gape di fa ditšweletšwa tše di sa bitšeng kudu go batho ba ditšhabeng tše di ba dikologilego.<ref>{{Cite web |title=Street Vending: An Introduction and Overview |url=https://pide.org.pk/research/street-vending-an-introduction-and-overview/ |access-date=2026-08-11 |website=https://pide.org.pk/ |language=en-US}}</ref> Barekiši ba mmileng ba lebane le ditlhohlo tše mmalwa, go akaretšwa phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya mafelo a maleba a kgwebo, boso bjo bobe, bohodu, phadišano le tlaišo. Barekiši ba bangwe ba ka katana gape le go fihlelela ditirelo tša ditšhelete, thekgo ya kgwebo le mafelo a polokelo. Mafelong a mangwe, [[Mmasepala Setereke tša Sekhukhune|mebasepala]] e laola kgwebišano ya mmileng ka diphemiti, mafelo a kgwebo ao a kgethilwego le melawana ye mengwe ya ka fasana. Melawana ye e reretšwe go laola mafelo a setšhaba le go netefatša kgwebišano ye e bolokegilego, eupša go se kwane go ka direga ge barekiši ba dumela gore melawana e dira gore go be thata go bona go iphediša.<ref>{{Cite web |last=IJRASET |title=Problems and Challenges Faced by the Street Vendors |url=https://www.ijraset.com/research-paper/problems-and-challenges-faced-by-the-street-vendors |access-date=2026-08-11 |website=www.ijraset.com |language=en}}</ref> Barekiši ba mmileng gantši ba hwetšwa kgausi le mafelo a dithekisi, diteišene tša ditimela, dikolo, mafelo a mabenkele le ditsela tše di swaregilego. Go ba gona ga tšona go ka dira gore ditšhaba di be bonolo kudu ka go aba dithoto kgauswi le moo batho ba dulago le go sepela gona. Ka fao go rekiša mebileng ke karolo ye bohlokwa ya ekonomi ye e sego ya semmušo ya [[Afrika Borwa]]. Go fana ka mafelo a kgwebo a bolokegilego le a maleba , phihlelelo ya dinolofatši tša motheo le thekgo ya maleba go ka thuša barekiši ba setarateng go šoma ka [[katlego]] kudu mola ba hlokomela mafelo a [[setšhaba]] ao a rulagantšwego.<ref>{{Cite web |title=Street Vendors and Market Traders |url=https://www.wiego.org/informal-economy/occupational-groups/street-vendors-and-market-traders/ |access-date=2026-08-11 |website=WIEGO |language=en-US}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Phemiti]] [[Setensele:Barekiši]] fnswal85pw91l19pb6y5s6b1bgypvlw Diphaka tša Setšhaba sa Afrika Borwa 0 13976 55437 2026-08-11T20:49:01Z International baddie 8382 I have added a picture 55437 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:011 The lion king Tryggve in the Serengeti National Park Photo by Giles Laurent.jpg|left|thumb|250x250px|Tau ya lešoka]] '''Diphaka''' tša Setšhaba tša [[Afrika Borwa]] (SANParks) ke mokgatlo wo o ikarabelago ka go laola palo ya diphaka tša setšhaba le mafelo a šireleditšwego ka Afrika Borwa. Maikemišetšo a yona a magolo ke go boloka mehuta ya diphedi tša naga, diphoofolo tša naga le ditikologo tša tlhago mola e thekga boeti le thuto ya tikologo. SANParks e hlomilwe ka [[1926]], ka morago ga go hlolwa ga Phaka ya Setšhaba ya Kruger. Mokgatlo wo go tloga fao o atološitšwe mediro ya wona ya pabalelo gomme bjale o laola diphaka tše ntša setšhaba go ralala le dikarolo tše di fapanego tša Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2026-07-23 |title=SANParks Honorary Rangers |url=https://www.sanparksvolunteers.org/homepage/ |access-date=2026-08-11 |website=SANParks Honorary Rangers |language=en-US}}</ref> Afrika Borwa e na le mehutahuta ya diphaka tša setšhaba tšeo di šireletšago ditshepedišo tša go fapana tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona le diphoofolo tša [[naga]]. Tše dingwe tša diphaka tše di tsebegago kudu di akaretša [[Kruger national park|Kruger National Park]], Addo Elephant National Park, Table Mountain National Park, Marakele National Park and Golden Gate Highlands National Park. Diphaka tše di na le mehutahuta ya dimela le [[diphoofolo]]. Ka mohlala, phaka ya [[Kruger national park|Kruger]] e tsebja kudu ka palo ya yona ya ditlou, ditau, mangau, ditšhukudu le dinare, tšeo ka tlwaelo di tsebjago e le Big Five.<ref>{{Cite web |title=South Africa Travel Articles - National Parks of South Africa |url=https://www.nature-reserve.co.za/national-parks-south-africa.html |access-date=2026-08-11 |website=www.nature-reserve.co.za}}</ref> [[Seswantšho:182 Angolan giraffe drinking in Etosha National Park Photo by Giles Laurent.jpg|thumb|250x250px|Thutlwa]] E mengwe ya maikarabelo a magolo a SANParks ke pabalelo ya diphoofolo tša naga le mafelo a tlhago a bodulo. Mokgatlo o šoma go šireletša mehuta ya diphedi yeo e logo kotsing, go laola ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona le go rarolla ditšhošetšo tša go swana le go tsoma ka tsela ye e sego molaong, tahlegelo ya bodulo le kgwebišano ya diphoofolo tša naga yeo e sego molaong. Diphaka tša [[setšhaba]] gape di thuša go šireletša methopo ya tlhago ye bohlokwa le go thekga dinyakišišo tša mahlale. Mananeo a pabalelo a ka nea tsebišo yeo e thušago go kaonafatša taolo ya diphoofolo tša lešoka le ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona.<ref>{{Cite web |title=PROTECTED AREAS {{!}} Biodiversity Sector Investment Portal |url=https://biodiversityinvestment.environment.gov.za/protected-areas |access-date=2026-08-11 |website=biodiversityinvestment.environment.gov.za}}</ref> Diphaka tša setšhaba ke mafelo a bohlokwa a baeti ka Afrika Borwa. Baeti ba ka tšea karalo medirong ya go swana le go otlela [[Dipapadi|dipapadi,]] go sepela ka maoto, go bogela dinonyana, go kampa le maeto a go hlahla. Boeti bo fana ka letseno leo le ka tsenyago letsogo go pabalelo le ekonomi ya selegae. Diphaka tša setšhaba tša Afrika Borwa di bohlokwa go pabalelo ya mehuta ya diphedi, boeti, thuto le dinyakišišo tša mahlale. Gape di fa dibaka tša gore batho ba itemogele bohwa bja tlhago bja naga. Ka fao SANParks e kgatha tema ye bohlokwa go šireletša diphoofolo tša naga tša Afrika Borwa le ditikologo tša tlhago go meloko ya bjale le ya ka moso.<ref>{{Cite web |title=National parks and nature reserves {{!}} Science {{!}} Research Starters {{!}} EBSCO Research |url=https://www.ebsco.com/ |access-date=2026-08-11 |website=EBSCO |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:SANParks]] [[Setensele:Diphoofolo]] [[Setensele:Afrika Borwa]] 4krj3344jnaaedb3z9ozdfokfa65bry