Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.16
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
MAMPURU II
0
13999
55505
2026-08-22T16:44:15Z
Motshekga00
8353
Mampuru wa Bapedi
55505
wikitext
text/x-wiki
Mampuru II
Mampuru II (1824–22 Dibokwane 1883) e be e le kgosi ya Bapedi. O be a amana le ntlo ya bogoši ya Bapedi gomme a kgatha tema ye bohlokwa kgang ya bohwa bja bogoši ka morago ga lehu la Kgoši Sekwati ka 1861. Mampuru II o ile a bolawa ka go fegwa Pretoria ka 22 Dibokwane 1883.<ref name=":0">DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Bophelo bja gagwe
Mampuru II o belegwe ka 1824. E be e le morwa wa ngwana wa mogolwane wa Kgoši Sekwati. Go ya ka histori ya setšo sa Bapedi yeo e hlaloswago ka gare ga kahlolo ya Kgoro ya Molaotheo, Mampuru o belegwe ke timamollo, gomme molao wa bohwa wa Bapedi wa nako yeo o be o dira gore ngwana wa timamollo e be mojalefa wa bogoši.<ref name=":1">SAFLII: Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims</ref>
Kgang ya bohwa
Ge Sekwati a hlokofala ka 1861, go ile gwa tsoga kgang ya gore ke mang yo a swanetšego go ba kgosi ya Bapedi. Mampuru II le Sekhukhune I ka bobedi ba ile ba tsea gore ba na le tokelo ya bogoši. Mampuru o be a thekga taba ya gore yena e be e le mojalefa go ya ka setšo sa timamollo, mola Sekhukhune I, yo e bego e le morwa wa Sekwati, a be a nyaka bogoši.<ref>SAFLII: Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims</ref>
Go ya ka Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims, molao wa bohwa wa Bapedi wa 1861 o be o dira gore Mampuru II a be le tokelo ya go tšea bogoši. Le ge go le bjalo, Mampuru o ile a tšhaba ge Sekhukhune I a mo hlohla ntweng, gomme Sekhukhune a tšea bogoši. Dikahlolo tša Kgoro ya Molaotheo di bolela gape gore kgang ye e be e theilwe godimo ga dihlopha tše pedi tša bogoši tšeo di bego di na le ditlhalošo tše di fapanego tša histori ya bohwa. <ref>SAFLII: Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims</ref>
Go buša ga Sekhukhune I
Sekhukhune I o ile a buša Bapedi ka morago ga gore Mampuru II a tloge nageng ya Bapedi. Ka 1879, Sekhukhune o ile a swarwa ka morago ga ntwa magareng ga Bapedi le mabotho a Brithani le Swazi. Ka morago ga gore a golegwe, Mampuru II o ile a boela morago gomme a tšea bogoši ka nako ye kopana.<ref>DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Ge mmušo wa Boer o be o boela taolong ya Transvaal gomme Sekhukhune I a lokollwa, Mampuru II o ile a gana go ineela go mmušo woo. O ile a tšhaba gomme a hwetša botšhabelo pele go Chief Marishane, gomme ka morago go Kgoši Nyabela wa AmaNdebele.<ref name=":1" />
Lehu la Sekhukhune I
Ka 1882, Mampuru II o ile a boela go Bapedi gomme Sekhukhune I a bolawa. Dikahlolo tša Kgoro ya Tsheko ya Godimo le Kgoro ya Molaotheo di bea polao ye ka 13 Phato 1882, mola DITSONG Museums of South Africa e e bea ka 13 Phato 1883. Ka lebaka la phapano ye gare ga methopo, ngwaga wa tiragalo o swanetše go swarwa ka tlhokomelo ge go ngwalwa ka yona. <ref>DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Ka morago ga lehu la Sekhukhune I, Mampuru II o ile a tšhaba ka gobane balaodi ba Transvaal ba be ba nyaka go mo swara. O ile a tšwela pele go hwetša tšhireletšo go Kgoši Nyabela. Nyabela o ile a gana go mo gafela balaoding ba Boer. Seo se ile sa feleletša ka ntwa magareng ga mabotho a Boer le batho ba Nyabela. Mampuru II o ile a feleletša a swarwa gomme a išwa Pretoria. <ref>DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Go bolawa ga Mampuru II
Mampuru II o ile a bonwa molato wa polao ya Sekhukhune I gomme a ahlolelwa lehu. O ile a fegwa Pretoria ka 22 Dibokwane 1883. DITSONG Museums of South Africa e bolela gore o ile a bolawa phatlalatša kgolegong ya kgale ya Pretoria Central Prison, lefelo leo lehono le lego karolo ya DITSONG: National Museum of Cultural History. <ref>DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Bohwa
Mampuru II o gopolwa historing ya Bapedi ka lebaka la karolo yeo a e kgathilego kgang ya bohwa bja bogoši le dikgohlano tša Bapedi le mebušo ya bokoloniale. Ka 2013, Pretoria Central Prison e ile ya rewa leina lefsa la Kgoši Mampuru II Correctional Facility go mo hlompha. <ref>DITSONG: “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people”</ref>
Methopo
<nowiki>*</nowiki> DITSONG Museums of South Africa. “Kgoŝi Mampuru II – King of the Pedi people.” <ref name=":0" />
<nowiki>*</nowiki> Supreme Court of Appeal of South Africa. Mamone v Commission of Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII)<ref name=":1" />
<nowiki>*</nowiki> Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII)<ref>Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII</ref>
<nowiki>*</nowiki> South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online)<ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
7fmfzddr0n6fnk2s9t50x2g1whn0n9y
Sekwati
0
14000
55506
2026-08-22T17:09:59Z
Motshekga00
8353
Sekwati wa Sepedi
55506
wikitext
text/x-wiki
Sekwati
Sekwati e be e le kgosi ya Bapedi mo mengwageng ya bo-1800. O tsebega kudu ka go tsošološa mmušo wa Bapedi ka morago ga ditlhaselo tša Mzilikazi le mašula a Difeqane. O ile a buša Bapedi nakong yeo ba bego ba lebeletšane le kgatelelo ya merafe ya kgauswi le katološo ya Maburu mo lefelong la Transvaal. <ref name=":0">South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” </ref>
Bophelo bja gagwe
Sekwati e be e le yo mongwe wa barwa ba Kgoši Thulare. Ka morago ga ditlhaselo tša Mzilikazi mo nageng ya Bapedi, Sekwati o ile a tšhabela ka leboa le balatedi ba gagwe. Ka morago ga mengwaga ya botšhabelo, o ile a boela Bopedi gomme a kgoboketša batho ba Bapedi gape. O ile a thea lefelo la gagwe la taolo Phiring, gomme ka morago a šuthišetša motse wa gagwe Thaba Mosego ka fase ga dithaba tša Leolo. <ref name=":0" />
Sekwati o ile a aga lefelo la gagwe la taolo gore le kgone go šireletšega ditlhaselong. Thaba Mosego e ile ya ba lefelo le bohlokwa la Bapedi nakong ya pušo ya gagwe. Dinyakišišo tša histori di bontšha gore Sekwati o ile a kgatha tema go tsošološeng le go matlafatšeng mmušo wa Bapedi ka morago ga mathata ao a bakilwego ke Difeqane. <ref>Delius, Peter. The Pedi Polity under Sekwati and Sekhukhune 1828–1880. PhD thesis, SOAS University of London. </ref>
Dikgotlhang le merafe ya kgauswi
Nakong ya pušo ya Sekwati, Bapedi ba ile ba lebana le ditlhaselo le dikgotlhang le Matabele, Mazulu le maSwati. Sekwati o ile a šomiša bobedi boetapele bja tša ntwa le dipuisano go šireletša naga ya Bapedi. Go ya ka South African History Online, Bapedi ba ile ba kgona go ganetša ditlhaselo tše mmalwa gomme Sekwati a tsošološa maatla a mmušo wa Bapedi. <ref name=":0" />
Bapedi gape ba ile ba thoma go lebana le katološo ya Maburu. Ka morago ga go hlongwa ga Ohrigstad ka 1845 le go gola ga madulo a Maburu mo lefelong leo, go ile gwa ba le dikgotlhang ka naga le mehlape. Ka 1852, Hendrik Potgieter o ile a eta pele sehlopha sa Maburu seo se ilego sa hlasela Sekwati. Bapedi ba ile ba kgona go šireletša lefelo la bona la sebo.<ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” </ref>
Kwano le Maburu
Ka morago ga dikgotlhang, Sekwati o ile a šomiša dipuisano go leka go hloma khutšo le Maburu. Ka 17 Dibatsela 1857, o ile a saena kwano ya khutšo magareng ga Bapedi le repabliki ya Maburu. Kwano ye e ile ya amana le mellwane magareng ga naga ya Bapedi le Repabliki ya Lydenburg, gomme Noka ya Steelpoort ya tšewa e le karolo ya mollwane woo.<ref name=":0" />
Baromiwa ba Bakriste
Sekwati o ile a dumelela baromiwa ba Mokgatlo wa Berlin Missionary Society go šoma mo nageng ya Bapedi. Alexander Merensky o ile a etela Sekwati ka 1860, gomme Sekwati a mo dumelela go aga lefelo la boromiwa. Gerlachshoop e ile ya ba le lengwe la mafelo a pele a boromiwa mo tikologong ya Bapedi. Ka 1861, Merensky o ile a hwetša tumelelo ya go hloma lefelo le lengwe la boromiwa kgauswi le Tšate, lefelong leo le bego le bitšwa Kgalatlolo. <ref>of Sekwati. Historical Papers Research Archive, University of the Witwatersrand. (Wits Research Archives)</ref>
Lehu
Sekwati o hlokofetše ka 1861. Lehu la gagwe le ile la baka kgang ya bohwa bja bogoši bja Bapedi. Barwa ba gagwe Sekhukhune le Mampuru ba ile ba ba magareng ga batho bao ba bego ba amana le kgang ya gore ke mang yo a swanetšego go tšea bogosi. Sekhukhune o ile a tšea taolo gomme a ba kgosi ya Bapedi.<ref name=":0" />
Bohwa
Sekwati o gopolwa ka karolo yeo a e kgathilego go tsošološeng le go matlafatšeng Bapedi ka morago ga nako ya Difeqane. Pušo ya gagwe e akaretša nako ya ge Bapedi ba be ba aga gape maatla a bona, ba šireletša naga ya bona kgahlanong le ditlhaselo tša merafe ya kgauswi, gomme ba thoma go lebeletšana le katološo ya Maburu le baromiwa ba Yuropa. <ref name=":0" />
Methopo
<nowiki>*</nowiki> South African History Online. “Pedi.” (South African History Online)<ref name=":0" />
<nowiki>*</nowiki> South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online)<ref name=":0" />
<nowiki>*</nowiki> Delius, Peter. The Pedi Polity under Sekwati and Sekhukhune 1828–1880. PhD thesis, SOAS University of London. (Soas Repository)<ref>Delius, Peter. The Pedi Polity under Sekwati and Sekhukhune 1828–1880. PhD thesis, SOAS University of London. (Soas Repository</ref>
<nowiki>*</nowiki> Winter, Johannes August. The History of Sekwati. Historical Papers Research Archive, University of the Witwatersrand. (Wits Research Archives)<ref>of Sekwati. Historical Papers Research Archive, University of the Witwatersrand. (Wits Research Archives)</ref>
<nowiki>*</nowiki> Smith, K. W. “The Fall of the Bapedi of the North-Eastern Transvaal.” The Journal of African History, 1969. (Cambridge University Press)<ref>Smith, K. W. “The Fall of the Bapedi of the North-Eastern Transvaal.” The Journal of African History, 1969. (Cambridge University Press</ref>
0yzj3qck8tbo4lpaj41f1qhebjgn4n7
Thulare I
0
14001
55507
2026-08-22T17:32:31Z
Motshekga00
8353
Thulare wa BAPEDI
55507
wikitext
text/x-wiki
Thulare I
Thulare I e be e le kgosi ya Bapedi le moetapele wa Marota mo mathomong a lekgolo la bo-19. O gopolwa e le yo mongwe wa baetapele ba bohlokwa historing ya Bapedi, gomme nakong ya pušo ya gagwe maatla a Bapedi a ile a gola kudu. South African History Online e bea pušo ya gagwe mo e ka bago magareng ga 1790 le 1820, mola mehlodi e mengwe e šupa gore o hlokofetše ka 1824. <ref name=":0">South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
Pušo ya Thulare
Nakong ya pušo ya Thulare, maatla a Bapedi a ile a fihla seremong. Mmušo wa Bapedi o ile wa akaretša naga ye kgolo yeo e bego e tloga kgauswi le Rustenburg go ya Lowveld gomme ya fihla ka borwa go fihla Nokeng ya Vaal. Bapedi ba ile ba oketša maatla a bona ka go kopanya ditšhaba le ditlhopha tše dingwe ka fase ga taolo ya bona. <ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
Thulare o ile a hloma motse wa gagwe wa bogoši Manganeng, kgauswi le Noka ya Steelpoort. Ka nako yeo Bapedi ba ile ba ba maatla kudu gomme Marota a ba le khuetšo ye kgolo tikologong. <ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
Difeqane
Mafelelong a pušo ya Thulare, Bapedi ba ile ba kgongwa ke diphetogo le dintwa tšeo di bego di direga borwa bja Afrika nakong ya Difeqane. Ditlhaselo tša Ndwandwe le ditlhopha tše dingwe di ile tša fokotša maatla a mmušo wa Bapedi. Ka morago ga lehu la Thulare, mathata a bohwa magareng ga barwa ba gagwe a ile a oketša go hloka botsitso. <ref name=":0" />
Go ya ka pego ya Kgoro ya Molaotheo ya Afrika Borwa, Thulare I o ile a hloma bogoši bja Bapedi ka go fenya le go laola ditšhaba tša kgauswi. Kgoro ye e bolela gore ka morago ga gagwe bogoši bo ile bja tšwela pele ka meloko, ka dinako tše dingwe go eba le dintwa tša bohwa. <ref>Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII</ref>
Lehu le bohwa
Thulare o hlokofetše ka 1824 go ya ka methopo ye mengwe ya histori. Ka morago ga lehu la gagwe, morwa wa gagwe Molekutu I o ile a tšea bogoši. Go ya ka kahlolo ya North Gauteng High Court, Molekutu o ile a buša ka nako ye kopana gomme a hlokofala a se na mojalefa. Ka morago ga gagwe, ngwanabo Phetedi o ile a tšea bogoši. <ref>Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII</ref>
Phetedi le barwa ba bangwe ba Thulare ba ile ba bolawa nakong ya ditlhaselo tša Mzilikazi le Matabele. Sekwati, yo mongwe wa barwa ba Thulare, o ile a phologa gomme a tšhaba le balatedi ba gagwe. Ka morago o ile a boa gomme a tsošološa le go matlafatša bogoši bja Bapedi. <ref>Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII</ref>
Thulare o gopolwa ka lebaka la karolo ya gagwe go godišeng maatla a Bapedi. Pušo ya gagwe e emela nako yeo Marota a fihlelego maemo a godimo a maatla pele mmušo o šitišwa ke Difeqane le dikgohlano tša bohwa. <ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
Methopo
<nowiki>*</nowiki> South African History Online. “Pedi.” (South African History Online)<ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
<nowiki>*</nowiki> South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online)<ref>South African History Online. “Pedi & Anglo-Pedi Wars 1876–1879.” (South African History Online</ref>
<nowiki>*</nowiki> Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII)<ref>Constitutional Court of South Africa. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2014). (SAFLII</ref>
<nowiki>*</nowiki> North Gauteng High Court. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2012). (SAFLII)<ref>North Gauteng High Court. Bapedi Marota Mamone v Commission on Traditional Leadership Disputes and Claims and Others (2012)</ref>
<nowiki>*</nowiki> Department of Basic Education. History Grades 10–12. (Department of Education)<ref>Department of Basic Education. History Grades 10–12. (Department of Education)</ref>
niyfyxed4vaueuess6r1fgbxpe9p3ez
Dithugula
0
14002
55508
2026-08-22T18:32:52Z
Motshekga00
8353
Dithugula
55508
wikitext
text/x-wiki
Dithugula
Dithugula ke karolo ya setšo sa Balobedu yeo e amanago le dilo tša setšo tšeo di kgokaganywago le badimo. Lentšu thugula le hlalošwa e le kgopolo yeo e tšwelelago kudu setšong sa Balobedu, le ge e ile ya amogelwa le ke dihlopha tše dingwe tša Limpopo le tša batho ba North Sotho. <ref>http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0259-01902012000100004</ref>
Dithugula di kgokaganywa le dilo tšeo di dirišwago mo ditumelong le mekgweng ya setšo. Go ya ka dinyakišišo tša George Mahashe, dilo tše di bitšwago dithugula di dirwa gore di šome ka tshepedišo yeo e bitšwago go phasa, yeo ka yona badimo ba amogelwago le go kgopelwa khutšo. <ref>http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0259-01902012000100004</ref>
Go phasa ka fao ke karolo ye bohlokwa ya kwešišo ya dithugula. Tshepedišo ye e bontšha kamano magareng ga dilo tša setšo, badimo le batho bao ba phelago. Dithugula ga se dilo tša go kgabiša feela, eupša di na le mošomo wo o itšego ka gare ga ditumelo tša setšo. <ref>http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0259-01902012000100004</ref>
Kgopolo ya dithugula e bile karolo ya dinyakišišo tša histori le anthropoloji ya Balobedu. Dinyakišišo tša Eileen le Jack Krige ka setšhaba sa Balobedu di ile tša kgoboketša tsebo ye ntši ka bophelo, meetlo le ditumelo tša setšhaba seo, gomme dilo tša setšo tše di amanago le dithugula di ile tša tšwela pele go ithutwa ka diprotšeke tša dimusiamo le tša thuto. <ref>http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0259-01902012000100004</ref>
Dithugula ka gona di tšweletša kamoo dilo tša setšo di ka bago le bohlokwa bja tumelo, histori le boitsebišo bja setšhaba sa Balobedu. <ref>http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0259-01902012000100004</ref>
fg0b0gwwnke0po8a6rboj94n1c2n7gi
Moroto
0
14003
55509
2026-08-22T18:44:05Z
Motshekga00
8353
KOMA
55509
wikitext
text/x-wiki
Moroto
Moroto ke moletlo wa setšo wa go tsena bogolong wa banna gare ga Balobedu. Ke karolo ya meetlo ya Balobedu ya go tsena bogolong, gomme o tswalana le go fetišetša meetlo le tsebo ya setšo go meloko ye e latelago. <ref>SABC News — Modjadji initiation season</ref>
Mo setšong sa Balobedu, Moroto o amana le baswa ba banna bao ba fetago tshepedišong ya go tsena maemong a bogolo. Moletlo wo o tšwelela gare ga meetlo yeo e thušago go boloka boitsebišo le mekgwa ya setšo sa Balobedu. <ref name=":0">SABC News — Modjadji initiation season</ref>
Balobedu gape ba na le Dikhopa, e lego moletlo wa go tsena bogolong wa basadi. Ka fao Moroto le Dikhopa di emela dikarolo tše pedi tša meetlo ya go tsena bogolong gare ga Balobedu, ye nngwe e le ya banna gomme ye nngwe e le ya basadi. <ref>Bolobedu Culture</ref>
Moroto o swanetše go kwešišwa ka gare ga tshepedišo ye kgolo ya meetlo ya Balobedu. Setšo sa bona se akaretša metantsho, meletlo, dithuto tša setšo le mekgwa yeo e fetišwago go tloga molokong o mongwe go ya go wo mongwe. <ref>Mahashe, George — “Visualizing The Realm of a Rain-Queen…”,</ref>
Mo mehleng ya lehono, dikolo tša go tsena bogolong di sa tšwela pele go ba karolo ya bophelo bja setšo mo lefelong la Balobedu. Ka 2026, go ile gwa begwa ka go thongwa ga sehla sa dikolo tša go tsena bogolong tikologong ya Modjadji, e lego se sengwe sa mafelo ao a amanago le setšhaba sa Balobedu. <ref>Mahashe, George — “Visualizing The Realm of a Rain-Queen…”,</ref>
Moroto ka gona ke karolo ya bohwa bja setšo sa Balobedu gomme o tšwela pele go kgatha tema mo go fetišetšeng meetlo le boitsebišo bja setšo go meloko ye e latelago. <ref name=":0" />
m8pe3vlmxm7ge39lbsj4dymrr04znu8