Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Lenano la mengwaga 0 392 55535 55365 2026-08-24T21:01:30Z ~2026-46173-33 8756 /* Ngwagakolo 22 */ 55535 wikitext text/x-wiki Letlakala le le laetša '''[[Ngwaga|mengwaga]]'''. <!--Each year is annotated with a significant event as a reference point.--> {{TOC right}} == [[Ngwagakete 3]] == === [[Ngwagakolo 22]] === :[[2140]] - [[2139]] - [[2138]] - [[2137]] - [[2136]] - [[2135]] - [[2134]] -[[2133]] - [[2132]] - [[2131]] :[[2130]] - [[2129]] - [[2128]] - [[2127]] - [[2126]] - [[2125]] - [[2124]] - [[2123]] - [[2122]] - [[2121]] :[[2120]] - [[2119]] - [[2118]] - [[2117]] - [[2116]] - [[2115]] - [[2114]] - [[2113]] - [[2112]] - [[2111]] :[[2110]] - [[2109]] - [[2108]] - [[2107]] - [[2106]] - [[2105]] - [[2104]] - [[2103]] - [[2102]] - [[2101]] === [[Ngwagakolo 21]] === :[[2100]] - [[2099]] - [[2098]] - [[2097]] - [[2096]] - [[2095]] - [[2094]] - [[2093]] - [[2092]] - [[2091]] :[[2090]] - [[2089]] - [[2088]] - [[2087]] - [[2086]] - [[2085]] - [[2084]] - [[2083]] - [[2082]] - [[2081]] :[[2080]] - [[2079]] - [[2078]] - [[2077]] - [[2076]] - [[2075]] - [[2074]] - [[2073]] - [[2072]] - [[2071]] :[[2070]] - [[2069]] - [[2068]] - [[2067]] - [[2066]] - [[2065]] - [[2064]] - [[2063]] - [[2062]] - [[2061]] :[[2060]] - [[2059]] - [[2058]] - [[2057]] - [[2056]] - [[2055]] - [[2054]] - [[2053]] - [[2052]] - [[2051]] :[[2050]] - [[2049]] - [[2048]] - [[2047]] - [[2046]] - [[2045]] - [[2044]] - [[2043]] - [[2042]] - [[2041]] :[[2040]] - [[2039]] - [[2038]] - [[2037]] - [[2036]] - [[2035]] - [[2034]] - [[2033]] - [[2032]] - [[2031]] :[[2030]] - [[2029]] - [[2028]] - [[2027]] - [[2026]] - '''[[2025]]''' - [[2024]] - [[2023]] - [[2022]] - [[2021]] :[[2020]] - [[2019]] - [[2018]] - [[2017]] - [[2016]] - [[2015]] - [[2014]] - [[2013]] - [[2012]] - [[2011]] :[[2010]] - [[2009]] - [[2008]] - [[2007]] - [[2006]] - [[2005]] - [[2004]] - [[2003]] - [[2002]] - [[2001]] == [[Ngwagakete 2]] == === [[Ngwagakolo 20]] === :[[2000]] - [[1999]] - [[1998]] - [[1997]] - [[1996]] - [[1995]] - [[1994]] - [[1993]] - [[1992]] - [[1991]] :[[1990]] - [[1989]] - [[1988]] - [[1987]] - [[1986]] - [[1985]] - [[1984]] - [[1983]] - [[1982]] - [[1981]] :[[1980]] - [[1979]] - [[1978]] - [[1977]] - [[1976]] - [[1975]] - [[1974]] - [[1973]] - [[1972]] - [[1971]] :[[1970]] - [[1969]] - [[1968]] - [[1967]] - [[1966]] - [[1965]] - [[1964]] - [[1963]] - [[1962]] - [[1961]] :[[1960]] - [[1959]] - [[1958]] - [[1957]] - [[1956]] - [[1955]] - [[1954]] - [[1953]] - [[1952]] - [[1951]] :[[1950]] - [[1949]] - [[1948]] - [[1947]] - [[1946]] - [[1945]] - [[1944]] - [[1943]] - [[1942]] - [[1941]] :[[1940]] - [[1939]] - [[1938]] - [[1937]] - [[1936]] - [[1935]] - [[1934]] - [[1933]] - [[1932]] - [[1931]] :[[1930]] - [[1929]] - [[1928]] - [[1927]] - [[1926]] - [[1925]] - [[1924]] - [[1923]] - [[1922]] - [[1921]] :[[1920]] - [[1919]] - [[1918]] - [[1917]] - [[1916]] - [[1915]] - [[1914]] - [[1913]] - [[1912]] - [[1911]] :[[1910]] - [[1909]] - [[1908]] - [[1907]] - [[1906]] - [[1905]] - [[1904]] - [[1903]] - [[1902]] - [[1901]] === [[Ngwagakolo 19]] === :[[1900]] - [[1899]] - [[1898]] - [[1897]] - [[1896]] - [[1895]] - [[1894]] - [[1893]] - [[1892]] - [[1891]] :[[1890]] - [[1889]] - [[1888]] - [[1887]] - [[1886]] - [[1885]] - [[1884]] - [[1883]] - [[1882]] - [[1881]] :[[1880]] - [[1879]] - [[1878]] - [[1877]] - [[1876]] - [[1875]] - [[1874]] - [[1873]] - [[1872]] - [[1871]] :[[1870]] - [[1869]] - [[1868]] - [[1867]] - [[1866]] - [[1865]] - [[1864]] - [[1863]] - [[1862]] - [[1861]] :[[1860]] - [[1859]] - [[1858]] - [[1857]] - [[1856]] - [[1855]] - [[1854]] - [[1853]] - [[1852]] - [[1851]] :[[1850]] - [[1849]] - [[1848]] - [[1847]] - [[1846]] - [[1845]] - [[1844]] - [[1843]] - [[1842]] - [[1841]] :[[1840]] - [[1839]] - [[1838]] - [[1837]] - [[1836]] - [[1835]] - [[1834]] - [[1833]] - [[1832]] - [[1831]] :[[1830]] - [[1829]] - [[1828]] - [[1827]] - [[1826]] - [[1825]] - [[1824]] - [[1823]] - [[1822]] - [[1821]] :[[1820]] - [[1819]] - [[1818]] - [[1817]] - [[1816]] - [[1815]] - [[1814]] - [[1813]] - [[1812]] - [[1811]] :[[1810]] - [[1809]] - [[1808]] - [[1807]] - [[1806]] - [[1805]] - [[1804]] - [[1803]] - [[1802]] - [[1801]] === [[Ngwagakolo 18]] === :[[1800]] - [[1799]] - [[1798]] - [[1797]] - [[1796]] - [[1795]] - [[1794]] - [[1793]] - [[1792]] - [[1791]] :[[1790]] - [[1789]] - [[1788]] - [[1787]] - [[1786]] - [[1785]] - [[1784]] - [[1783]] - [[1782]] - [[1781]] :[[1780]] - [[1779]] - [[1778]] - [[1777]] - [[1776]] - [[1775]] - [[1774]] - [[1773]] - [[1772]] - [[1771]] :[[1770]] - [[1769]] - [[1768]] - [[1767]] - [[1766]] - [[1765]] - [[1764]] - [[1763]] - [[1762]] - [[1761]] :[[1760]] - [[1759]] - [[1758]] - [[1757]] - [[1756]] - [[1755]] - [[1754]] - [[1753]] - [[1752]] - [[1751]] :[[1750]] - [[1749]] - [[1748]] - [[1747]] - [[1746]] - [[1745]] - [[1744]] - [[1743]] - [[1742]] - [[1741]] :[[1740]] - [[1739]] - [[1738]] - [[1737]] - [[1736]] - [[1735]] - [[1734]] - [[1733]] - [[1732]] - [[1731]] :[[1730]] - [[1729]] - [[1728]] - [[1727]] - [[1726]] - [[1725]] - [[1724]] - [[1723]] - [[1722]] - [[1721]] :[[1720]] - [[1719]] - [[1718]] - [[1717]] - [[1716]] - [[1715]] - [[1714]] - [[1713]] - [[1712]] - [[1711]] :[[1710]] - [[1709]] - [[1708]] - [[1707]] - [[1706]] - [[1705]] - [[1704]] - [[1703]] - [[1702]] - [[1701]] === [[Ngwagakolo 17]] === :[[1700]] - [[1699]] - [[1698]] - [[1697]] - [[1696]] - [[1695]] - [[1694]] - [[1693]] - [[1692]] - [[1691]] :[[1690]] - [[1689]] - [[1688]] - [[1687]] - [[1686]] - [[1685]] - [[1684]] - [[1683]] - [[1682]] - [[1681]] :[[1680]] - [[1679]] - [[1678]] - [[1677]] - [[1676]] - [[1675]] - [[1674]] - [[1673]] - [[1672]] - [[1671]] :[[1670]] - [[1669]] - [[1668]] - [[1667]] - [[1666]] - [[1665]] - [[1664]] - [[1663]] - [[1662]] - [[1661]] :[[1660]] - [[1659]] - [[1658]] - [[1657]] - [[1656]] - [[1655]] - [[1654]] - [[1653]] - [[1652]] - [[1651]] :[[1650]] - [[1649]] - [[1648]] - [[1647]] - [[1646]] - [[1645]] - [[1644]] - [[1643]] - [[1642]] - [[1641]] :[[1640]] - [[1639]] - [[1638]] - [[1637]] - [[1636]] - [[1635]] - [[1634]] - [[1633]] - [[1632]] - [[1631]] :[[1630]] - [[1629]] - [[1628]] - [[1627]] - [[1626]] - [[1625]] - [[1624]] - [[1623]] - [[1622]] - [[1621]] :[[1620]] - [[1619]] - [[1618]] - [[1617]] - [[1616]] - [[1615]] - [[1614]] - [[1613]] - [[1612]] - [[1611]] :[[1610]] - [[1609]] - [[1608]] - [[1607]] - [[1606]] - [[1605]] - [[1604]] - [[1603]] - [[1602]] - [[1601]] === [[Ngwagakolo 16]] === :[[1600]] - [[1599]] - [[1598]] - [[1597]] - [[1596]] - [[1595]] - [[1594]] - [[1593]] - [[1592]] - [[1591]] :[[1590]] - [[1589]] - [[1588]] - [[1587]] - [[1586]] - [[1585]] - [[1584]] - [[1583]] - [[1582]] - [[1581]] :[[1580]] - [[1579]] - [[1578]] - [[1577]] - [[1576]] - [[1575]] - [[1574]] - [[1573]] - [[1572]] - [[1571]] :[[1570]] - [[1569]] - [[1568]] - [[1567]] - [[1566]] - [[1565]] - [[1564]] - [[1563]] - [[1562]] - [[1561]] :[[1560]] - [[1559]] - [[1558]] - [[1557]] - [[1556]] - [[1555]] - [[1554]] - [[1553]] - [[1552]] - [[1551]] :[[1550]] - [[1549]] - [[1548]] - [[1547]] - [[1546]] - [[1545]] - [[1544]] - [[1543]] - [[1542]] - [[1541]] :[[1540]] - [[1539]] - [[1538]] - [[1537]] - [[1536]] - [[1535]] - [[1534]] - [[1533]] - [[1532]] - [[1531]] :[[1530]] - [[1529]] - [[1528]] - [[1527]] - [[1526]] - [[1525]] - [[1524]] - [[1523]] - [[1522]] - [[1521]] :[[1520]] - [[1519]] - [[1518]] - [[1517]] - [[1516]] - [[1515]] - [[1514]] - [[1513]] - [[1512]] - [[1511]] :[[1510]] - [[1509]] - [[1508]] - [[1507]] - [[1506]] - [[1505]] - [[1504]] - [[1503]] - [[1502]] - [[1501]] === [[Ngwagakolo 15]] === :[[1500]] - [[1499]] - [[1498]] - [[1497]] - [[1496]] - [[1495]] - [[1494]] - [[1493]] - [[1492]] - [[1491]] :[[1490]] - [[1489]] - [[1488]] - [[1487]] - [[1486]] - [[1485]] - [[1484]] - [[1483]] - [[1482]] - [[1481]] :[[1480]] - [[1479]] - [[1478]] - [[1477]] - [[1476]] - [[1475]] - [[1474]] - [[1473]] - [[1472]] - [[1471]] :[[1470]] - [[1469]] - [[1468]] - [[1467]] - [[1466]] - [[1465]] - [[1464]] - [[1463]] - [[1462]] - [[1461]] :[[1460]] - [[1459]] - [[1458]] - [[1457]] - [[1456]] - [[1455]] - [[1454]] - [[1453]] - [[1452]] - [[1451]] :[[1450]] - [[1449]] - [[1448]] - [[1447]] - [[1446]] - [[1445]] - [[1444]] - [[1443]] - [[1442]] - [[1441]] :[[1440]] - [[1439]] - [[1438]] - [[1437]] - [[1436]] - [[1435]] - [[1434]] - [[1433]] - [[1432]] - [[1431]] :[[1430]] - [[1429]] - [[1428]] - [[1427]] - [[1426]] - [[1425]] - [[1424]] - [[1423]] - [[1422]] - [[1421]] :[[1420]] - [[1419]] - [[1418]] - [[1417]] - [[1416]] - [[1415]] - [[1414]] - [[1413]] - [[1412]] - [[1411]] :[[1410]] - [[1409]] - [[1408]] - [[1407]] - [[1406]] - [[1405]] - [[1404]] - [[1403]] - [[1402]] - [[1401]] === [[Ngwagakolo 14]] === :[[1400]] - [[1399]] - [[1398]] - [[1397]] - [[1396]] - [[1395]] - [[1394]] - [[1393]] - [[1392]] - [[1391]] :[[1390]] - [[1389]] - [[1388]] - [[1387]] - [[1386]] - [[1385]] - [[1384]] - [[1383]] - [[1382]] - [[1381]] :[[1380]] - [[1379]] - [[1378]] - [[1377]] - [[1376]] - [[1375]] - [[1374]] - [[1373]] - [[1372]] - [[1371]] :[[1370]] - [[1369]] - [[1368]] - [[1367]] - [[1366]] - [[1365]] - [[1364]] - [[1363]] - [[1362]] - [[1361]] :[[1360]] - [[1359]] - [[1358]] - [[1357]] - [[1356]] - [[1355]] - [[1354]] - [[1353]] - [[1352]] - [[1351]] :[[1350]] - [[1349]] - [[1348]] - [[1347]] - [[1346]] - [[1345]] - [[1344]] - [[1343]] - [[1342]] - [[1341]] :[[1340]] - [[1339]] - [[1338]] - [[1337]] - [[1336]] - [[1335]] - [[1334]] - [[1333]] - [[1332]] - [[1331]] :[[1330]] - [[1329]] - [[1328]] - [[1327]] - [[1326]] - [[1325]] - [[1324]] - [[1323]] - [[1322]] - [[1321]] :[[1320]] - [[1319]] - [[1318]] - [[1317]] - [[1316]] - [[1315]] - [[1314]] - [[1313]] - [[1312]] - [[1311]] :[[1310]] - [[1309]] - [[1308]] - [[1307]] - [[1306]] - [[1305]] - [[1304]] - [[1303]] - [[1302]] - [[1301]] === [[Ngwagakolo 13]] === :[[1300]] - [[1299]] - [[1298]] - [[1297]] - [[1296]] - [[1295]] - [[1294]] - [[1293]] - [[1292]] - [[1291]] :[[1290]] - [[1289]] - [[1288]] - [[1287]] - [[1286]] - [[1285]] - [[1284]] - [[1283]] - [[1282]] - [[1281]] :[[1280]] - [[1279]] - [[1278]] - [[1277]] - [[1276]] - [[1275]] - [[1274]] - [[1273]] - [[1272]] - [[1271]] :[[1270]] - [[1269]] - [[1268]] - [[1267]] - [[1266]] - [[1265]] - [[1264]] - [[1263]] - [[1262]] - [[1261]] :[[1260]] - [[1259]] - [[1258]] - [[1257]] - [[1256]] - [[1255]] - [[1254]] - [[1253]] - [[1252]] - [[1251]] :[[1250]] - [[1249]] - [[1248]] - [[1247]] - [[1246]] - [[1245]] - [[1244]] - [[1243]] - [[1242]] - [[1241]] :[[1240]] - [[1239]] - [[1238]] - [[1237]] - [[1236]] - [[1235]] - [[1234]] - [[1233]] - [[1232]] - [[1231]] :[[1230]] - [[1229]] - [[1228]] - [[1227]] - [[1226]] - [[1225]] - [[1224]] - [[1223]] - [[1222]] - [[1221]] :[[1220]] - [[1219]] - [[1218]] - [[1217]] - [[1216]] - [[1215]] - [[1214]] - [[1213]] - [[1212]] - [[1211]] :[[1210]] - [[1209]] - [[1208]] - [[1207]] - [[1206]] - [[1205]] - [[1204]] - [[1203]] - [[1202]] - [[1201]] === [[Ngwagakolo 12]] === :[[1200]] - [[1199]] - [[1198]] - [[1197]] - [[1196]] - [[1195]] - [[1194]] - [[1193]] - [[1192]] - [[1191]] :[[1190]] - [[1189]] - [[1188]] - [[1187]] - [[1186]] - [[1185]] - [[1184]] - [[1183]] - [[1182]] - [[1181]] :[[1180]] - [[1179]] - [[1178]] - [[1177]] - [[1176]] - [[1175]] - [[1174]] - [[1173]] - [[1172]] - [[1171]] :[[1170]] - [[1169]] - [[1168]] - [[1167]] - [[1166]] - [[1165]] - [[1164]] - [[1163]] - [[1162]] - [[1161]] :[[1160]] - [[1159]] - [[1158]] - [[1157]] - [[1156]] - [[1155]] - [[1154]] - [[1153]] - [[1152]] - [[1151]] :[[1150]] - [[1149]] - [[1148]] - [[1147]] - [[1146]] - [[1145]] - [[1144]] - [[1143]] - [[1142]] - [[1141]] :[[1140]] - [[1139]] - [[1138]] - [[1137]] - [[1136]] - [[1135]] - [[1134]] - [[1133]] - [[1132]] - [[1131]] :[[1130]] - [[1129]] - [[1128]] - [[1127]] - [[1126]] - [[1125]] - [[1124]] - [[1123]] - [[1122]] - [[1121]] :[[1120]] - [[1119]] - [[1118]] - [[1117]] - [[1116]] - [[1115]] - [[1114]] - [[1113]] - [[1112]] - [[1111]] :[[1110]] - [[1109]] - [[1108]] - [[1107]] - [[1106]] - [[1105]] - [[1104]] - [[1103]] - [[1102]] - [[1101]] === [[Ngwagakolo 11]] === :[[1100]] - [[1099]] - [[1098]] - [[1097]] - [[1096]] - [[1095]] - [[1094]] - [[1093]] - [[1092]] - [[1091]] :[[1090]] - [[1089]] - [[1088]] - [[1087]] - [[1086]] - [[1085]] - [[1084]] - [[1083]] - [[1082]] - [[1081]] :[[1080]] - [[1079]] - [[1078]] - [[1077]] - [[1076]] - [[1075]] - [[1074]] - [[1073]] - [[1072]] - [[1071]] :[[1070]] - [[1069]] - [[1068]] - [[1067]] - [[1066]] - [[1065]] - [[1064]] - [[1063]] - [[1062]] - [[1061]] :[[1060]] - [[1059]] - [[1058]] - [[1057]] - [[1056]] - [[1055]] - [[1054]] - [[1053]] - [[1052]] - [[1051]] :[[1050]] - [[1049]] - [[1048]] - [[1047]] - [[1046]] - [[1045]] - [[1044]] - [[1043]] - [[1042]] - [[1041]] :[[1040]] - [[1039]] - [[1038]] - [[1037]] - [[1036]] - [[1035]] - [[1034]] - [[1033]] - [[1032]] - [[1031]] :[[1030]] - [[1029]] - [[1028]] - [[1027]] - [[1026]] - [[1025]] - [[1024]] - [[1023]] - [[1022]] - [[1021]] :[[1020]] - [[1019]] - [[1018]] - [[1017]] - [[1016]] - [[1015]] - [[1014]] - [[1013]] - [[1012]] - [[1011]] :[[1010]] - [[1009]] - [[1008]] - [[1007]] - [[1006]] - [[1005]] - [[1004]] - [[1003]] - [[1002]] - [[1001]] == [[Ngwagakete 1]] == === [[Ngwagakolo 10]] === :[[1000]] - [[999]] - [[998]] - [[997]] - [[996]] - [[995]] - [[994]] - [[993]] - [[992]] - [[991]] :[[990]] - [[989]] - [[988]] - [[987]] - [[986]] - [[985]] - [[984]] - [[983]] - [[982]] - [[981]] :[[980]] - [[979]] - [[978]] - [[977]] - [[976]] - [[975]] - [[974]] - [[973]] - [[972]] - [[971]] :[[970]] - [[969]] - [[968]] - [[967]] - [[966]] - [[965]] - [[964]] - [[963]] - [[962]] - [[961]] :[[960]] - [[959]] - [[958]] - [[957]] - [[956]] - [[955]] - [[954]] - [[953]] - [[952]] - [[951]] :[[950]] - [[949]] - [[948]] - [[947]] - [[946]] - [[945]] - [[944]] - [[943]] - [[942]] - [[941]] :[[940]] - [[939]] - [[938]] - [[937]] - [[936]] - [[935]] - [[934]] - [[933]] - [[932]] - [[931]] :[[930]] - [[929]] - [[928]] - [[927]] - [[926]] - [[925]] - [[924]] - [[923]] - [[922]] - [[921]] :[[920]] - [[919]] - [[918]] - [[917]] - [[916]] - [[915]] - [[914]] - [[913]] - [[912]] - [[911]] :[[910]] - [[909]] - [[908]] - [[907]] - [[906]] - [[905]] - [[904]] - [[903]] - [[902]] - [[901]] === [[Ngwagakolo 9]] === :[[900]] - [[899]] - [[898]] - [[897]] - [[896]] - [[895]] - [[894]] - [[893]] - [[892]] - [[891]] :[[890]] - [[889]] - [[888]] - [[887]] - [[886]] - [[885]] - [[884]] - [[883]] - [[882]] - [[881]] :[[880]] - [[879]] - [[878]] - [[877]] - [[876]] - [[875]] - [[874]] - [[873]] - [[872]] - [[871]] :[[870]] - [[869]] - [[868]] - [[867]] - [[866]] - [[865]] - [[864]] - [[863]] - [[862]] - [[861]] :[[860]] - [[859]] - [[858]] - [[857]] - [[856]] - [[855]] - [[854]] - [[853]] - [[852]] - [[851]] :[[850]] - [[849]] - [[848]] - [[847]] - [[846]] - [[845]] - [[844]] - [[843]] - [[842]] - [[841]] :[[840]] - [[839]] - [[838]] - [[837]] - [[836]] - [[835]] - [[834]] - [[833]] - [[832]] - [[831]] :[[830]] - [[829]] - [[828]] - [[827]] - [[826]] - [[825]] - [[824]] - [[823]] - [[822]] - [[821]] :[[820]] - [[819]] - [[818]] - [[817]] - [[816]] - [[815]] - [[814]] - [[813]] - [[812]] - [[811]] :[[810]] - [[809]] - [[808]] - [[807]] - [[806]] - [[805]] - [[804]] - [[803]] - [[802]] - [[801]] === [[Ngwagakolo 8]] === :[[800]] - [[799]] - [[798]] - [[797]] - [[796]] - [[795]] - [[794]] - [[793]] - [[792]] - [[791]] :[[790]] - [[789]] - [[788]] - [[787]] - [[786]] - [[785]] - [[784]] - [[783]] - [[782]] - [[781]] :[[780]] - [[779]] - [[778]] - [[777]] - [[776]] - [[775]] - [[774]] - [[773]] - [[772]] - [[771]] :[[770]] - [[769]] - [[768]] - [[767]] - [[766]] - [[765]] - [[764]] - [[763]] - [[762]] - [[761]] :[[760]] - [[759]] - [[758]] - [[757]] - [[756]] - [[755]] - [[754]] - [[753]] - [[752]] - [[751]] :[[750]] - [[749]] - [[748]] - [[747]] - [[746]] - [[745]] - [[744]] - [[743]] - [[742]] - [[741]] :[[740]] - [[739]] - [[738]] - [[737]] - [[736]] - [[735]] - [[734]] - [[733]] - [[732]] - [[731]] :[[730]] - [[729]] - [[728]] - [[727]] - [[726]] - [[725]] - [[724]] - [[723]] - [[722]] - [[721]] :[[720]] - [[719]] - [[718]] - [[717]] - [[716]] - [[715]] - [[714]] - [[713]] - [[712]] - [[711]] :[[710]] - [[709]] - [[708]] - [[707]] - [[706]] - [[705]] - [[704]] - [[703]] - [[702]] - [[701]] === [[Ngwagakolo 7]] === :[[700]] - [[699]] - [[698]] - [[697]] - [[696]] - [[695]] - [[694]] - [[693]] - [[692]] - [[691]] :[[690]] - [[689]] - [[688]] - [[687]] - [[686]] - [[685]] - [[684]] - [[683]] - [[682]] - [[681]] :[[680]] - [[679]] - [[678]] - [[677]] - [[676]] - [[675]] - [[674]] - [[673]] - [[672]] - [[671]] :[[670]] - [[669]] - [[668]] - [[667]] - [[666]] - [[665]] - [[664]] - [[663]] - [[662]] - [[661]] :[[660]] - [[659]] - [[658]] - [[657]] - [[656]] - [[655]] - [[654]] - [[653]] - [[652]] - [[651]] :[[650]] - [[649]] - [[648]] - [[647]] - [[646]] - [[645]] - [[644]] - [[643]] - [[642]] - [[641]] :[[640]] - [[639]] - [[638]] - [[637]] - [[636]] - [[635]] - [[634]] - [[633]] - [[632]] - [[631]] :[[630]] - [[629]] - [[628]] - [[627]] - [[626]] - [[625]] - [[624]] - [[623]] - [[622]] - [[621]] :[[620]] - [[619]] - [[618]] - [[617]] - [[616]] - [[615]] - [[614]] - [[613]] - [[612]] - [[611]] :[[610]] - [[609]] - [[608]] - [[607]] - [[606]] - [[605]] - [[604]] - [[603]] - [[602]] - [[601]] === [[Ngwagakolo 6]] === :[[600]] - [[599]] - [[598]] - [[597]] - [[596]] - [[595]] - [[594]] - [[593]] - [[592]] - [[591]] :[[590]] - [[589]] - [[588]] - [[587]] - [[586]] - [[585]] - [[584]] - [[583]] - [[582]] - [[581]] :[[580]] - [[579]] - [[578]] - [[577]] - [[576]] - [[575]] - [[574]] - [[573]] - [[572]] - [[571]] :[[570]] - [[569]] - [[568]] - [[567]] - [[566]] - [[565]] - [[564]] - [[563]] - [[562]] - [[561]] :[[560]] - [[559]] - [[558]] - [[557]] - [[556]] - [[555]] - [[554]] - [[553]] - [[552]] - [[551]] :[[550]] - [[549]] - [[548]] - [[547]] - [[546]] - [[545]] - [[544]] - [[543]] - [[542]] - [[541]] :[[540]] - [[539]] - [[538]] - [[537]] - [[536]] - [[535]] - [[534]] - [[533]] - [[532]] - [[531]] :[[530]] - [[529]] - [[528]] - [[527]] - [[526]] - [[525]] - [[524]] - [[523]] - [[522]] - [[521]] :[[520]] - [[519]] - [[518]] - [[517]] - [[516]] - [[515]] - [[514]] - [[513]] - [[512]] - [[511]] :[[510]] - [[509]] - [[508]] - [[507]] - [[506]] - [[505]] - [[504]] - [[503]] - [[502]] - [[501]] === [[Ngwagakolo 5]] === :[[500]] - [[499]] - [[498]] - [[497]] - [[496]] - [[495]] - [[494]] - [[493]] - [[492]] - [[491]] :[[490]] - [[489]] - [[488]] - [[487]] - [[486]] - [[485]] - [[484]] - [[483]] - [[482]] - [[481]] :[[480]] - [[479]] - [[478]] - [[477]] - [[476]] - [[475]] - [[474]] - [[473]] - [[472]] - [[471]] :[[470]] - [[469]] - [[468]] - [[467]] - [[466]] - [[465]] - [[464]] - [[463]] - [[462]] - [[461]] :[[460]] - [[459]] - [[458]] - [[457]] - [[456]] - [[455]] - [[454]] - [[453]] - [[452]] - [[451]] :[[450]] - [[449]] - [[448]] - [[447]] - [[446]] - [[445]] - [[444]] - [[443]] - [[442]] - [[441]] :[[440]] - [[439]] - [[438]] - [[437]] - [[436]] - [[435]] - [[434]] - [[433]] - [[432]] - [[431]] :[[430]] - [[429]] - [[428]] - [[427]] - [[426]] - [[425]] - [[424]] - [[423]] - [[422]] - [[421]] :[[420]] - [[419]] - [[418]] - [[417]] - [[416]] - [[415]] - [[414]] - [[413]] - [[412]] - [[411]] :[[410]] - [[409]] - [[408]] - [[407]] - [[406]] - [[405]] - [[404]] - [[403]] - [[402]] - [[401]] === [[Ngwagakolo 4]] === :[[400]] - [[399]] - [[398]] - [[397]] - [[396]] - [[395]] - [[394]] - [[393]] - [[392]] - [[391]] :[[390]] - [[389]] - [[388]] - [[387]] - [[386]] - [[385]] - [[384]] - [[383]] - [[382]] - [[381]] :[[380]] - [[379]] - [[378]] - [[377]] - [[376]] - [[375]] - [[374]] - [[373]] - [[372]] - [[371]] :[[370]] - [[369]] - [[368]] - [[367]] - [[366]] - [[365]] - [[364]] - [[363]] - [[362]] - [[361]] :[[360]] - [[359]] - [[358]] - [[357]] - [[356]] - [[355]] - [[354]] - [[353]] - [[352]] - [[351]] :[[350]] - [[349]] - [[348]] - [[347]] - [[346]] - [[345]] - [[344]] - [[343]] - [[342]] - [[341]] :[[340]] - [[339]] - [[338]] - [[337]] - [[336]] - [[335]] - [[334]] - [[333]] - [[332]] - [[331]] :[[330]] - [[329]] - [[328]] - [[327]] - [[326]] - [[325]] - [[324]] - [[323]] - [[322]] - [[321]] :[[320]] - [[319]] - [[318]] - [[317]] - [[316]] - [[315]] - [[314]] - [[313]] - [[312]] - [[311]] :[[310]] - [[309]] - [[308]] - [[307]] - [[306]] - [[305]] - [[304]] - [[303]] - [[302]] - [[301]] === [[Ngwagakolo 3]] === :[[300]] - [[299]] - [[298]] - [[297]] - [[296]] - [[295]] - [[294]] - [[293]] - [[292]] - [[291]] :[[290]] - [[289]] - [[288]] - [[287]] - [[286]] - [[285]] - [[284]] - [[283]] - [[282]] - [[281]] :[[280]] - [[279]] - [[278]] - [[277]] - [[276]] - [[275]] - [[274]] - [[273]] - [[272]] - [[271]] :[[270]] - [[269]] - [[268]] - [[267]] - [[266]] - [[265]] - [[264]] - [[263]] - [[262]] - [[261]] :[[260]] - [[259]] - [[258]] - [[257]] - [[256]] - [[255]] - [[254]] - [[253]] - [[252]] - [[251]] :[[250]] - [[249]] - [[248]] - [[247]] - [[246]] - [[245]] - [[244]] - [[243]] - [[242]] - [[241]] :[[240]] - [[239]] - [[238]] - [[237]] - [[236]] - [[235]] - [[234]] - [[233]] - [[232]] - [[231]] :[[230]] - [[229]] - [[228]] - [[227]] - [[226]] - [[225]] - [[224]] - [[223]] - [[222]] - [[221]] :[[220]] - [[219]] - [[218]] - [[217]] - [[216]] - [[215]] - [[214]] - [[213]] - [[212]] - [[211]] :[[210]] - [[209]] - [[208]] - [[207]] - [[206]] - [[205]] - [[204]] - [[203]] - [[202]] - [[201]] === [[Ngwagakolo 2]] === :[[200]] - [[199]] - [[198]] - [[197]] - [[196]] - [[195]] - [[194]] - [[193]] - [[192]] - [[191]] :[[190]] - [[189]] - [[188]] - [[187]] - [[186]] - [[185]] - [[184]] - [[183]] - [[182]] - [[181]] :[[180]] - [[179]] - [[178]] - [[177]] - [[176]] - [[175]] - [[174]] - [[173]] - [[172]] - [[171]] :[[170]] - [[169]] - [[168]] - [[167]] - [[166]] - [[165]] - [[164]] - [[163]] - [[162]] - [[161]] :[[160]] - [[159]] - [[158]] - [[157]] - [[156]] - [[155]] - [[154]] - [[153]] - [[152]] - [[151]] :[[150]] - [[149]] - [[148]] - [[147]] - [[146]] - [[145]] - [[144]] - [[143]] - [[142]] - [[141]] :[[140]] - [[139]] - [[138]] - [[137]] - [[136]] - [[135]] - [[134]] - [[133]] - [[132]] - [[131]] :[[130]] - [[129]] - [[128]] - [[127]] - [[126]] - [[125]] - [[124]] - [[123]] - [[122]] - [[121]] :[[120]] - [[119]] - [[118]] - [[117]] - [[116]] - [[115]] - [[114]] - [[113]] - [[112]] - [[111]] :[[110]] - [[109]] - [[108]] - [[107]] - [[106]] - [[105]] - [[104]] - [[103]] - [[102]] - [[101]] === [[Ngwagakolo 1]] === :[[100]] - [[99]] - [[98]] - [[97]] - [[96]] - [[95]] - [[94]] - [[93]] - [[92]] - [[91]] :[[90]] - [[89]] - [[88]] - [[87]] - [[86]] - [[85]] - [[84]] - [[83]] - [[82]] - [[81]] :[[80]] - [[79]] - [[78]] - [[77]] - [[76]] - [[75]] - [[74]] - [[73]] - [[72]] - [[71]] :[[70]] - [[69]] - [[68]] - [[67]] - [[66]] - [[65]] - [[64]] - [[63]] - [[62]] - [[61]] :[[60]] - [[59]] - [[58]] - [[57]] - [[56]] - [[55]] - [[54]] - [[53]] - [[52]] - [[51]] :[[50]] - [[49]] - [[48]] - [[47]] - [[46]] - [[45]] - [[44]] - [[43]] - [[42]] - [[41]] :[[40]] - [[39]] - [[38]] - [[37]] - [[36]] - [[35]] - [[34]] - [[33]] - [[32]] - [[31]] :[[30]] - [[29]] - [[28]] - [[27]] - [[26]] - [[25]] - [[24]] - [[23]] - [[22]] - [[21]] :[[20]] - [[19]] - [[18]] - [[17]] - [[16]] - [[15]] - [[14]] - [[13]] - [[12]] - [[11]] :[[10]] - [[9]] - [[8]] - [[7]] - [[6]] - [[5]] - [[4]] - [[3]] - [[2]] - [[1]] i20r6det6c9xw8c4npz5cuzfa9kgg6i Seeta 0 6506 55554 25671 2026-08-25T10:55:31Z Renalemathata 8347 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1367450771|Shoe]]" 55554 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Skor_från_1700-_till_1960-talet_-_Nordiska_Museet_-_NMA.0056302.jpg|alt=Three blue shelves on a black background. The top shelf displays a pair of pink high heels, a wedge sandal and a dance heel shoe. The middle shelf displays a variety of low-heeled, slipper-type shoes. The bottom shelf displays two antique heeled shoes and a pair of kid's shoes.|thumb|275x275px| Dieta tše di fapafapanego tšeo di bontšhitšwego Musiamong wa Nordic, go akaretša le dikai go tloga ka 1700 go ya go bo-1960.]] '''Seeta''' ke selo sa dieta tšeo ka tlwaelo di hwetšwago ka dipara tšeo di reretšwego go šireletša le go homotša leoto la motho, gantšhi di dirilwe ka tsela yeo e lego gore e nngwe e hlametšwe go lekana leoto la nngele gomme e nngwe e lekana leoto la le letona. Dieta di reretšwe go nea tšhireletšo e oketšegilego go leoto la motho leo le lego kotsing, gaešita le ge leoto le fetofetoga kudu le mafelo a fapafapanego. Mathomong foromo e be e tlemilwe go šoma, eupša ge nako e dutše e e ya, dieta le tšona di ile tša fetoga dilo tša fešene. Dieta tše dingwe di aparwa e le didirišwa tša tšhireletšego, tše bjalo ka dibutswana tša menwana ya tšhipi, tšeo e lego dieta tše di nyakegago mafelong a mošomo a diintaseteri. Go oketša moo, dieta gantšhi di fetogile meralo e mentši e fapafapanego; direthe tše phagamego, ka mohlala, di aparwa kudu ke basadi nakong ya ditiragalo tša maemo a godimo. Dieta tša sebjalebjale di fapana kudu ka mohuta, go raragana le ditshenyagalelo. Ditlhaka tša motheo di ka ba le feela [[Seeta|leoto]] le lesesane le lepanta le bonolo gomme di rekišwa ka theko ya tlase. Dieta tša fešene ya godimo tšeo di dirilwego ke batšweletši ba tumilego di ka dirwa ka didirišwa tše di bitšago tšhelete e ntši, tša diriša kago e raraganego gomme tša rekiša ka tšhelete e ntšhii. Tše dingwe tša dieta di diritšwe merero e itšeng, bjalo ka dibutswana e diretšwego ka go toba bakeng sa go namela dithaba kapa skiing, ge tše dingwe di na le tshebediso e akaretšang go feta tše bjalo ka sneakers tše fetotšweng go tloga morero o kgethegileng papading ya seeta go ya šomiša kakaretšo ya seeta. Ka setšo, dieta di dirilwe ka letlalo, kota goba lešela, eupša di dirwa ka mo go oketšegago ka raba, dipolasitiki le dilo tše dingwe tšeo di tšwago dikhemikhale tša petroleum . <ref name=":0">{{Cite web |last=Hoskins |first=Tansy E. |date=2020-03-21 |title='Some soles last 1,000 years in landfill': the truth about the sneaker mountain |url=http://www.theguardian.com/fashion/2020/mar/21/some-soles-last-1000-years-in-landfill-the-truth-about-the-sneaker-mountain |access-date=2021-02-19 |website=The Guardian |language=en}}</ref> Lefaseng ka bophara, intaseteri ya dieta ke intaseteri ya diranta tše dimilione tše dikete tše 200 ka ngwaga. <ref name=":0" /> 90% ya dieta di feleletša di le mafelong a go lahlela ditšhila, ka lebaka la gore didirišwa di thata go di aroganya, go di šomiša gape goba go šomišwa gape ka tsela ye nngwe. <ref name=":0" /> ifjs5vv7jnnm8vkw6j4v579q7yglkm7 Sekolo 0 13607 55553 55248 2026-08-25T08:18:35Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1370053676|School]]" 55553 wikitext text/x-wiki Sekolo ke setheo sa thuto (gomme, tabeng ya go ithuta ka sebele, moago) wo o hlamilwego go fa ditikologo tša go ithuta tša go ruta baithuti, gantši ka fase ga ditaelo tša barutiši. Bontši bja dinaga di na le ditshepedišo thuto ya semmušo, yeo ka dinako tdingwe e lego kgapeletšo. Ditshepedišong tše, baithuti ba tšwela pele ka lelokelelo la dikolo tšeo di ka agwago le go šomišwa ke bobedi mekgatlo ya mmušo le ya praebete. Maina a dikolo tše a fapana go ya ka dinaga (a ahlaahlwa karolong ya dipeelano tša Selete ka fase) eupša ka kakaretšo a akaretša sekolo sa tlasana sa bana ba bannyane le dikolo tša magareng tša bafsa ba mahlalagading bao ba phethilego thuto ya fase. Setheo seo thuto e phagamego e rutwago go sona ka tlwaelo se bitšwa kholet e ya yunibesithi goba yunibesithi.h 8c3mzxews6fa49pfrvmrb33rfc445f6 Solly soka madibela 0 13894 55541 55264 2026-08-25T01:54:21Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55541 wikitext text/x-wiki '''Solly Soka Madibela,''' yo gape a tsebjago bjalo ka Mysol, ke rakgwebo wa Afrika Borwa, mothei le molaodi yo mogolo (CEO) wa '''Mysol Holdings & Logistics'''. <ref>{{Cite web |url=https://litefacts.com.ng/solly-soka-madibela-biography/ |title=Solly Soka Madibela Biography: Age, Net Worth, Career, Wife, Business, Cars, Tribe, Education And Legacy |access-date=2026-07-16 |archive-date=2026-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260716132118/https://litefacts.com.ng/solly-soka-madibela-biography/ |url-status=dead }}</ref>O tšwa profenseng ya Leboa Bodikela, gomme o na le maitemogelo a mengwaga ye e fetago masome a meraro mo intastering ya meepo ya go epa ka godimo ga mobu (open-cast mining).<ref>[https://www.bing.com/search?q=Mysol+Holdings&FORM=QSRE8 Mysol Holdings - Search]</ref> Ka ngwaga wa 2018 o theile MySol Holdings & Logistics.<ref>[https://www.bing.com/search?pglt=43&q=2018+mysol&cvid=00c1e22de34841cf9fb998062adf81b7&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOdIBCTE4Njc5ajBqN6gCCLACAQ&FORM=ANNTA1&PC=U531 2018 mysol - Search]</ref> Khamphani ya gagwe e šoma ka go epa meepo, go phatlalatša maswika, go rwala dimenerali, go pšhatlaganya maswika lego tsošološa mafelo a meepo. Ka tlase ga boetapele bja gagwe, kgwebo e gola ka lebelo gomme e šoma le dikhamphani tše kgolo tša meepo Afrika Borwa. Ntle le katlego ya gagwe mo kgwebong, Solly Soka Madibela o tsebja gape ka go thuša setšhaba ka MySol Foundation, yeo e thekgago thuto, tlhabollo ya bafsa le mananeo a thušo ya setšhaba.<ref>{{Cite web |url=https://mysolholdings.co.za/ |title=MySol Holdings and Logistics |access-date=2026-07-16 |archive-date=2026-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260716160506/https://mysolholdings.co.za/ |url-status=dead }}</ref> Bophelo bja Solly Soka Madibela bo ruta gore boikgafo,go šoma ka thata le pono ye botse di ka thuša motho go fihlelela katlego. Ke yo mongwe wa borakgwebo bao ba hlohletšago bafsa ba Afrika Borwa go phegelela ditoro tša bona le go se fele pelo.<ref>{{Cite web |url=https://mysolholdings.co.za/mysol-foundation/ |title=MySol Foundation - MySol Holdings |access-date=2026-07-16 |archive-date=2026-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260716155942/https://mysolholdings.co.za/mysol-foundation/ |url-status=dead }}</ref> == Mehlodi == <references /> i2o7ikq339lqokb9ma0c3c4mn5irl3y Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara 0 13954 55536 55407 2026-08-25T00:26:25Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55536 wikitext text/x-wiki = Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara = '''Phetogo e Kgolo go Ikonomi le Setšhaba''' [[Seswantšho:Artificial-Intelligence.jpg|thumb|Mohlala wa seswatšho sa AI]] '''Bohlale bja Maitirelo-AI''' ke mahlale a khomphutha ao a kgonthišago gore metšhene goba ditshepedišo tša digithale di kopele goba  bohlale bja maikemišetšo bja batho. Se se ra gore AI ke lenaneo leo le rutilwego go bala dintlha , go ithuta go tšwa go tšeo le di bonang, go ngwala, le go tšea diphetho tšeo tlhago di hlokang monagano wa motho, ntle le go laolwa magato ka magato ka nako e mpsha.<ref>NASA (2024) What is artificial intelligence?. https://www.nasa.gov/what-is-artificial-intelligence/ </ref> Tšhomišo ya bohlale bja maitirelo e tliša phetogo ye kgolo go ralala le naga ya [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]]. Hlabollo ye ya mahlale e na le dika tše pedi , e tliša menyetla ye mefsa ya go akgofiša tšweletšo ebile e tliša dintlha tšeo di hlobodišago marokgo thutong, mešomong, le maphelong a batho ka kakaretšo. Go bohlokwa gore naga e sekaseke dintlha tše ka botlalo go thibela go gola ga bodiidi.<ref>ResearchGate (2025) 'The impact of artificial intelligence on modern society', ResearchGate Preprint Archive. https://www.researchgate.net/publication/394542195_The_Impact_of_Artificial_Intelligence_on_Modern_Society </ref> '''Ditlamorago tše Botse: Tšwelopele le Bokgoni''' Mahlale a AI a go kaonafatšago maphelo a baagi le go godisa naga ya [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] '''• Kaonafatšo ya tša maphelo:''' Dingaka di šomiša AI go sekaseka malwetši a go swana le kankere le TB ka lebelo le le phagamego. Ditliliniking tša magaeng tšeo di hlokang dingaka tša profesionale, AI e thuša baoki go hlaola balwetši kapejana le go ba fa ditlemo pele ba fetišetšwa dipetleleng tše dikgolo.<ref>SAMDP (2024) AI is transforming healthcare in South Africa. https://web.archive.org/web/20260810034133/https://samdp.co.za/ai-is-transforming-healthcare-in-south-africa/</ref> [[Seswantšho:ITU WHO FG AI4H AI4health AI for Health.png|thumb|AI ya tša maphelo]] '''• Kenyetso ya lesedi dithutong :''' Baithuti ba ka kgona go ithuta ba šomiša dithulusi tša digithale tšeo di fetolang dithuto go ya ka bokgoni le lebelo la moithuti ka bowena. Se se thuša barutwana bao ba nago le mathata a go ithuta go hwetša thuto e kgethegilego ka ntle le ditshenyagalelo tše ntši.<ref>SAJIM (2025) 'Integrating artificial intelligence within South African higher learning institutions', South African Journal of Information Management (SAJIM), 27(1), pp. 1-10. https://sajim.co.za/index.php/sajim/article/view/1939/3169 </ref> '''• Go hlohleletša ikonomi le tšweletšo:''' Dikhamphani tša ditšhelete (FinTech) le meepo di kgona go tšweletša le go laola ditshepedišo kapejana. Se se fokotša nako ya go dira megato ya mathomo, sa oketša letseno la naga, sa ba sa hlama menyetla e mefsa ya dikgwebo tša digithale.<ref>iAfrica (2024) PwC: Two-thirds of South African mining CEOs have not deployed AI with skills and data gaps the main brake. https://iafrica.com/pwc-two-thirds-of-south-african-mining-ceos-have-not-deployed-ai-with-skills-and-data-gaps-the-main-brake/ </ref> '''• Taolo ya didirišwa le mafaratlhatlha:''' AI e thuša masepala le dikhamphani tša kabo ya mohlagase le meetse go hlokomela mafaratlhatlha. E kgona go lelemela ge go na le tshenyo goba go phatloga ga dipeipi ka lebelo, e lego se se thibelang tšenyo ya methopo ya tlhago pele mathata a gola.<ref>WISA (2025) How AI can help solve South Africa's water crisis. https://wisa.org.za/2025/07/29/how-ai-can-help-solve-south-africas-water-crisis/ </ref> '''Ditlamorago tše Mpe: Ditlhohlo le Matshwenyego''' Mathata a magolo a AI ao a oketšegago setšhabeng ka lebaka la dintlha tša ikonomi '''• Tlhokego ya mešomo le go se lekalekane:''' Nageng yeo e šetšeng e na le tlhokego e phagamego ya mešomo, AI e thoma go tšea mešomo ya batho ba go swana le baamogedi ba megala, bangwaledi, le bašomi ba difektheri. Se se ka oketša palo ya batho ba ba hlokang mešomo ge ba sa rutelwe ditiro tše mfsa tša digithale.<ref>European Parliament (2020) What is artificial intelligence and how is it used?. https://www.europarl.europa.eu/topics/en/article/20200827STO85804/what-is-artificial-intelligence-and-how-is-it-used </ref> '''• Go hlokega ga sephiri sa data:''' Tsela yeo AI e kgoboketšago dintlha tša batho e hlola mathata a polokego. Molao wa POPIA o swanetše go matlafatšwa gore o thibele dikhamphani go šomiša data ya sephiri ya baagi ba naga ntle le tumelelo goba go rekiša dintlha tšeo go boramahlale ba bangwe.<ref>Information Regulator South Africa (2023) Guidance note on processing personal information through artificial intelligence systems under POPIA. https://inforegulator.org.za </ref> '''• Ditaba tša maaka :''' Go thoma go ba bonolo go hlama dinepe, mantsu, le dibidiyo tša maaka tšeo di ka tlošang tshepo gare ga setšhaba. Se se kotsi kudu mehleng ya dikgetho le dipolotiki, ka gore batho ba ka šomiša AI go phatlalatša tshedimošo yeo e hlolang mathata le thulano setšhabeng.<ref>SABC News (2024) SA teachers given AI digital skills boost. https://www.sabcnews.com/sabcnews/sa-teachers-given-ai-digital-skills-boost/ </ref> '''• Go gola ka go aroganya ga digithale''' ''':''' Mafelo a bodiidi le a magaeng ao a hlokang inthanete e botse le dikhomphutha a šala morago kudu. Se se hlola gore baithuti le dikgwebo tša ditoropong ba tšwele pele ka lebelo le le phagamego, mola ba magaeng ba tšwela pele go lwa le bodiidi le tlhokego ya methopo. <ref>iAfrica (2024) PwC: Two-thirds of South African mining CEOs have not deployed AI with skills and data gaps the main brake. https://iafrica.com/pwc-two-thirds-of-south-african-mining-ceos-have-not-deployed-ai-with-skills-and-data-gaps-the-main-brake/ </ref> '''Ditlhohlo tša go Tšwela Pele ga Nako''' Go šomišwa ga AI go tlo hlola mathata a mafsa le go feta ao setšhaba se sa kago sa kopana le ona '''• Go hlokega ga bokgoni bja tlhago bja batho :''' Ge nako e ntše e eya, batho ba tlo thoma go tlogelela AI ditiro tšohle tša go akanya le go ngwala. Se se ka hlola gore maloko ao a  tlago a lahlegelwe ke bokgoni bja tlhago bja go rarolla mathata le go itirela dintlha ka bophara ka baka la go ikgantšha ka metšhene.<ref>Sun, T. and Huo, D. (2020) 'The impact of artificial intelligence on human society and bioethics', Tzu Chi Medical Journal, 32(4), pp. 339-343. doi: 10.4103/tcmj.tcmj_71_20. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7605294/ </ref> '''• Kotsi ya go wa ga ditshepedišo :''' Ge naga e ka tshepa AI ka botlalo go laola mohlakase, dipanka, le ditsela, go tlo ba kotsi kudu ge go ka ba le ditlhaaelo tša inthanete goba  ge ditshepedišo tše di ka palelwa. Naga e ka ema ka baka la go hloka mekgwa ya diatla . <ref>Sun, T. and Huo, D. (2020) 'The impact of artificial intelligence on human society and bioethics', Tzu Chi Medical Journal, 32(4), pp. 339-343. doi: 10.4103/tcmj.tcmj_71_20. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7605294/ </ref> [[Seswantšho:AI-assisted CNC machining concept.jpg|thumb|Metšhene ya AI]] • '''Karogano e kgolo ya moruo :''' Ge nako e e-ya, ditiro tša boemo bja fase di tlo fedišwa gotselele. Se se tlo hlola gore go be le thulano e šoro magareng ga ba sego kae ba ba rutilwego tša mahlale a phagamego (ba ba humileng) le ba bantši ba ba hlokang bokgoni bja mahlale (ba ba hlokang). '''• Mathata a tša boitshwaro le melao :''' Ge metšhene ya AI e thoma go tšea diphetho e le yona, go tlo ba thata go tseba gore setho ke mang ge go na le phošo. Mohlala, ge koloi e kgonang go itatela ka AI e ka dira kotsi, go tlo ba thata go šupa gore ba molato ke wa mong wa koloi, goba  moenšenere yo a hlamilego AI yeo. <ref>Centre for AI Research (CAIR) (2025) Ethical AI development models for developing economies. cair.org.za </ref> '''Phethelo''' Phetogo ya AI e fihlile, fela katlego ya yona e tlo laolwa ke tsela yeo mmušo le setšhaba ba e amogelago ka gona. Naga e swanetše go thoma mananeo a go thonthila baagi mešomo e mefsa ya mahlale, ya ba ya tlhoma melao ye e tiilego yeo e šireletšago bašomi le sephiri sa batho gore AI e be thulusi ya go hlabolla, e sego ya go senya. <ref>SAJIM (2025) 'Integrating artificial intelligence within South African higher learning institutions', South African Journal of Information Management (SAJIM), 27(1), pp. 1-10. https://sajim.co.za/index.php/sajim/article/view/1939/3169 </ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Ditlamorago tša go Šomiša AI Nageng ka Bophara]] 7w2a0ovhi9j6atoa66lybdqde738obg Draft 5/ 0 13959 55538 55413 2026-08-25T00:32:32Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55538 wikitext text/x-wiki Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech Forest (AU), Great Otway National Park, Beauchamp Falls -- 2019 -- 1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go phela nako e telele ntle le pula. [[Diphoofolo]] tša go swana le dikamela, dinoga le mebutla ya lešoka le tšona di tlwaetše maemo ao ka go šomiša meetse ka kelohloko le go iphemela phišo ya letšatši. Batho ba bangwe ba dula mašokeng gomme ba ithekga ka temo, go rua diruiwa le boeti. Le ge go le bjalo, mašoka a lebane le ditlhohlo tša go swana le phetogo ya tlelaemete le go senyega ga tikologo. Ka lebaka leo, go bohlokwa gore batho ba šireletše mašoka le diphedi tšeo di phelago go ona. Ka kakaretšo, lešoka ke karolo ya bohlokwa ya tlhago yeo e bontšhago gore bophelo bo ka tšwela pele le ge maemo a le thata. Go le hlokomela go tla thuša go šireletša diphoofolo, dimela le tikologo bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # https://web.archive.org/web/20260811145109/https://www.ulwazilwethu.org.za/ # https://southafrica.co.za # https://drupalwebprod-files.up.ac.za [[Setensele:Tlhago]] [[Setensele:Meetse]] [[Setensele:Diphoofolo]] 5b26fw7nm5lbyr2ms9vlrpgebao4jp2 Lesoka 0 13960 55539 55414 2026-08-25T00:54:27Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55539 wikitext text/x-wiki Lešoka '''Lešoka''' ke lefelo leo le hwetšago [[pula]] ye nnyane kudu ngwageng. Batho ba bantši ba nagana gore mašoka ka moka a fiša, eupša go na le mašoka a mangwe ao a tonago kudu. Le ge maemo a gona a le thata, go na le dimela le diphoofolo tšeo di kgonago go phela moo. [[Seswantšho:Beech_Forest_(AU),_Great_Otway_National_Park,_Beauchamp_Falls_--_2019_--_1271.jpg|thumb|Lešoka]] Dimela tša mašokeng di boloka meetse ka gare ga tšona gore di kgone go phela nako e telele ntle le pula. [[Diphoofolo]] tša go swana le dikamela, dinoga le mebutla ya lešoka le tšona di tlwaetše maemo ao ka go šomiša meetse ka kelohloko le go iphemela phišo ya letšatši. Batho ba bangwe ba dula mašokeng gomme ba ithekga ka temo, go rua diruiwa le boeti. Le ge go le bjalo, mašoka a lebane le ditlhohlo tša go swana le phetogo ya tlelaemete le go senyega ga tikologo. Ka lebaka leo, go bohlokwa gore batho ba šireletše mašoka le diphedi tšeo di phelago go ona. Ka kakaretšo, lešoka ke karolo ya bohlokwa ya tlhago yeo e bontšhago gore bophelo bo ka tšwela pele le ge maemo a le thata. Go le hlokomela go tla thuša go šireletša diphoofolo, dimela le tikologo bakeng sa meloko ye e tlago. == Methopo == # [https://web.archive.org/web/20260811145109/https://www.ulwazilwethu.org.za/ https://www.ulwazilwethu.org.za] # [https://southafrica.co.za/ https://southafrica.co.za] # [https://drupalwebprod-files.up.ac.za/ https://drupalwebprod-files.up.ac.za] ignnlj4e4hbu8tujoaz143i3qpis2mx Draft 11/ 0 13970 55537 55431 2026-08-25T00:29:26Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55537 wikitext text/x-wiki == Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга над вулканическими конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu ge o bonagala ka morago ga pula. Molalatladi o bopega ge seetša sa letšatši se tsena ka gare ga lerothodi la meetse. Seetša se a kobega gomme se a arogana ka mebala ya sona e fapanego. Ke ka lebaka leo re kgonago go bona mebala e mentši molalatlading. Gantši mebala ye e tsebjago ke bohwibidu, mmala wa [[namune]], serolane, botala, botalalerata, indigo le bopherese. Molalatladi gantši o bonagala ge pula e sa tšwa go na gomme letšatši le thoma go hlaba. O ka bonagala ge marothodi a pula a sa le moyeng gomme mahlasedi a letšatši a tsena go ona. Ka dinako tše dingwe molalatladi o bonagala o le o mogolo kudu gomme o ka bonwa gabotse go tšwa mafelong ao a bulegilego. Molalatladi o kgahla batho ba bantši ka baka la mebala ya wona le sebopego sa wona. Batho ba bangwe ba o tšea e le leswao la khutšo, kholofelo le botle. Ge o bonagala, batho ba bantši ba rata go o tšea diswantšho ka gobane ga o tšwelele ka nako tšohle. Ka kakaretšo, molalatladi ke tiragalo ye e makatšago ya tlhago. O re bontšha kamoo meetse le seetša di ka šomišanago ka gona go tšweletša selo se sebotse. Le ge molalatladi o sa tšwele pele go ba gona nako e telele, o tlogela batho ba makaditšwe ke botle bja tlhago. == Methopo == # https://web.archive.org/web/20260811160315/https://stock.adobe.com/ # https://unsplash.com # https://www.printerest.com [[Setensele:Mebalabala]] buzy4y5djszv7c0306zezsdpx6r8de0 Molalatladi 0 13973 55540 55434 2026-08-25T01:27:15Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55540 wikitext text/x-wiki == Molalatladi == [[Seswantšho:Радуга_над_вулканическими_конусами.jpg|thumb|Seswantšho sa molalatladi]] '''Molalatlad'''i ke se sengwe sa dilo tše kgahlišago tšeo di bonagalago legodimong. O tšwelela gantši ge [[pula]] e ena gomme mahlasedi a [[letšatši]] a bonagala ka gare ga marothodi a meetse. Molalatladi o na le mebala e mentši yeo e bonagalago e latelana ka tatelano. Mebala ye e dira gore molalatladi o kgahle batho, kudu ge o bonagala ka morago ga pula. Molalatladi o bopega ge seetša sa letšatši se tsena ka gare ga lerothodi la meetse. Seetša se a kobega gomme se a arogana ka mebala ya sona e fapanego. Ke ka lebaka leo re kgonago go bona mebala e mentši molalatlading. Gantši mebala ye e tsebjago ke bohwibidu, mmala wa [[namune]], serolane, botala, botalalerata, indigo le bopherese. Molalatladi gantši o bonagala ge pula e sa tšwa go na gomme letšatši le thoma go hlaba. O ka bonagala ge marothodi a pula a sa le moyeng gomme mahlasedi a letšatši a tsena go ona. Ka dinako tše dingwe molalatladi o bonagala o le o mogolo kudu gomme o ka bonwa gabotse go tšwa mafelong ao a bulegilego. Molalatladi o kgahla batho ba bantši ka baka la mebala ya wona le sebopego sa wona. Batho ba bangwe ba o tšea e le leswao la khutšo, kholofelo le botle. Ge o bonagala, batho ba bantši ba rata go o tšea diswantšho ka gobane ga o tšwelele ka nako tšohle. Ka kakaretšo, molalatladi ke tiragalo ye e makatšago ya tlhago. O re bontšha kamoo meetse le seetša di ka šomišanago ka gona go tšweletša selo se sebotse. Le ge molalatladi o sa tšwele pele go ba gona nako e telele, o tlogela batho ba makaditšwe ke botle bja tlhago. == Methopo == # [https://web.archive.org/web/20260811160315/https://stock.adobe.com/ https://stock.adobe.com] # [https://unsplash.com/ https://unsplash.com] # [https://www.printerest.com/ https://www.printerest.com] ebncfa8h5v23fw7llxq059lxfe9r2ak Mošomi:International baddie/Draft 2/ 2 14005 55533 55514 2026-08-24T18:03:43Z International baddie 8382 I have added category 55533 wikitext text/x-wiki Tlhabollo ya dinaga magaeng ka Afrika Borwa [[Seswantšho:Paddyfield in Rural Development Academy.jpg|left|thumb|260x260px|Temo ka gare ga tlhabollo ya dinagamagaeng]] '''Tlhabollo ya dinagamagaeng''' ka [[Afrika Borwa]] e šupa maitapišo a go kaonafatša o maemo a ekonomi, leago le tikologo ya batho bao ba dulago dinagamagaeng. E lebetetše kudu go fokotša bodiidi le go se lekalekane, go kaonafatša phihlelelo ya ditirelo tša motheo le mananeokgoparara, go hlola dibaka tša mešomo le go thekga mediro ya ekonomi ya go ya go ile digomme di be tšhabeng tša dinagamagaeng. Afrika Borwa e na le diphapano tše kgolo magareng ga ditoropong le dinagamagaeng. Ditšhaba tša dinagamagaeng gantši di hwetšwa kgole le mafelo a magolo a ekonomi gomme di ka ba le phihlelelo ye e lekanyeditšwego go mešomo, tlhokomelo ya maphelo, [[thuto]], [[Dinamelwa tša bohle|dinamelwa]], [[Mohlakase|mohlagase]], meetse a hlwekilego le ditirelo tše dingwe.<ref>{{Cite journal|last=Jackals|first=Makgatle Charlton|date=2023-07|title=Rural development in South Africa: lessons learned from the integrated sustainable and comprehensive rural development programmes|url=https://ir.unisa.ac.za/handle/10500/31606|language=en}}</ref> Bohwa bja kgethologanyo le bjona bo ile bja tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditšhaba tše ntši tša dinagamagaeng go ya ka histori di be di arogantšwe le disenthara tše kgolo tša ekonomile mananeokgodi be di na le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya dibaka tša ekonomi le mananeokgoparara. Go se lekalekane mo go tšwela pele go tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng ka nageng.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=http://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en}}</ref> Temo ke karolo ye bohlokwa ya diekonomi tše ntši tša dinagamagaeng ka Afrika Borwa. Malapa a dinagamagaeng a ka ithekga ka tšweletšo ya dibjalo, temothuo ya diruiwa le mediro ye mengwe ya temo bakeng sa dijo le letseno. Mmušo le mekgatlo ye mengwe e thekga balemirui ka mananeo ao a akaretšago tlhahlo ya temo, phihlelelo ya methopo, maneneokgoparara le mebaraka. Balemirui ba bannyane le bao ba sa tšwago go hlongwa ba ka tsenya letsogo go tšweletšo ya [[dijo]] tša selegae le mešomo ge ba na le phihlelelo ya [[naga]], ditšhelete, bokgoni le mebaraka.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=http://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en}}</ref> [[Seswantšho:Tarred Roads in Rural Areas.jpg|thumb|Mebila ya sekontiri]] Mananeokgoparara ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditsela tše botse di ka kgokaganya ditšhaba tša dinagamagaeng le dikobo, dipetlele, mebaraka le dibaka tša mešomo. Mohlagase wo o ka botwago, [[Meetse|meetse,]] tlhwekišo le dikgokagano tša megala le tšona di ka kaofanatša maemo a bophelo. Go kaonafatša kgokagano ya titšithale go bohlokwa kudu ka lebaka la gore phihlelelo ya inthanete e dumelela badudi ba dinagamagaeng go fihlelela methopo ya thuto, ditirelo tša ditšhelete, tshedimošo ya mmušo le dibaka tša mešomo.<ref>{{Cite web |title=Infrastructure for service delivery {{!}} Consolidated general report on national and provincial outcomes |url=https://pfma-2021-2022.agsareports.co.za/infrastructure-for-service-delivery/ |access-date=2026-08-24 |language=en-US}}</ref> Thuto e tsenya letsogo tlhabollong ya dinagamagaeng ka go fa batho tsebo le mabokgoni ao a ka kaonafatšago dibaka tša bona tša mešomo. Le ge go le bjalo, ditšhaba tše dingwe tša dinagamagaeng di lebane le ditlhohlo tša go swana le bokgole bjo botelele go ya dikolong, tlhaelelo ya methopo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo tše di kgethegilego tša thuto. Tlhokomelo ya maphelo ke karolo ye nngwe ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Badudi ba dinagamagaeng ba ka swanelwa ke go sepela bokgole bjo botelele gore ba fihle dipetlele le ditirelo tše di kgethegilego tša kalafo. Go kaonafatša dikliniki, dinamelwa le mananeokgoparara a tlhokomelo ya maphelo go thuša go rarolla ditlhohlo tše.<ref>{{Cite web |last=Physiology |first=Department of |date=2023-0303-3131 |title=Empowering Rural Schools to Improve Learning and Health: A Collaborative Research Project {{!}} University Of Pretoria |url=https://www.up.ac.za/physiology/news/empowering-rural-schools-improve-learning-and-health-collaborative-research-project |access-date=2026-08-24 |website=www.up.ac.za |language=en}}</ref> Menyetla ye e lekanyeditšwego ya mešomo ke tlhohlo ye kgolo ditšhabeng tše ntši tša dinagamagaeng. Ka fao tlhabollo ya dinagamagaeng e akaretša maitapišo a go tšwetša pele dikgwebopotlana, boeti, temo, tšweletšo le mediro ye mengwe ya ekonomi ya selega. Dikgwebo tše nnyane le tša magareng di ka tsenya letsogo go diekonomi tša dinagamagaeng ka go hlola mešomo le go aba dithoto le ditirelo go ditšhaba tša selegae. Boeti bja dinagamagaeng le bjona bo ka tšweletša letseno ka go šomiša diponagalo tša tlhago, bohwa bja setšo le mafelo a go goketša a histori. Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong.<ref>{{Cite web |title=Economy |url=https://investrural.co.za/economy/ |access-date=2026-08-24 |website=Invest Rural |language=en-US}}</ref> Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong. Mathata ao a amanago le tlelaemete a go swana le komelelo le mafula le ona a ka ama tšweletšo ya boiphedišo ya dinagamagaeng. Mafelong a mangwe, go hloka peeletšo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego mebarakeng go dira gore go be thata go dikgwebo tša dinagamagaeng le balemi go gola.<ref>{{Cite journal|last=Gul|first=Fayaz|last2=Mazloum Yar|first2=Fayaz Gul|last3=Scholar|first3=Ph|last4=Yasouri Yasoori|first4=Majid|date=2024-07-31|title=Rural Development Challenges in Addition to Effective Solutions to Overcome Obstacles|url=https://www.researchgate.net/publication/382695863_Rural_Development_Challenges_in_Addition_to_Effective_Solutions_to_Overcome_Obstacles|journal=Zhongguo Kuangye Daxue Xuebao/Journal of China University of Mining and Technology|volume=29|pages=79–90|doi=10.1654/zkdx.2024.29.3-6}}</ref> Mekgwa ya temothuto ya go ya go ile, pabalelo, maatla a mpshafatšwago le tšhomišo ya maikarabelo ya meetse di ka tsenya letsogo go nepo ye. Go hlabolla mafelo a dinagamagaeng ka tsela ya go ya go ile go ka thuša ditšhaba go ikemela kudu ka ekonomi mola di šireletša tikologo. Tlhabollo ya dinagamagaeng e bohlokwa go Afrika Borwa ka gobane e ka tsenya letsogo go fokotšeng bodiidi, tšhireletšo ya dijo, mešomo le tekatekano ya leago. Go kaonafatša ditšhaba tša dinagamagaeng gape go ka fokotša sekgoba sa ekonomi magareng ga ditoropong le dinagamagaeng.<ref>{{Cite web |last=Jeffrey |first=Lauren |date=2023-09-14 |title=South Africa Must Recognise the Importance of Rural Development & Traditional Leaders |url=https://www.actionsa.org.za/south-africa-must-recognise-the-importance-of-rural-development-traditional-leaders/ |access-date=2026-08-24 |website=ActionSA |language=en-ZA}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Temo]] [[Setensele:Dinagamagaeng]] aaij2hzibb4uvpkrkwl61kx3lw89a3m Tlhabollo ya dinaga magaeng ka Afrika Borwa 0 14009 55534 2026-08-24T18:15:03Z International baddie 8382 I have created a article 55534 wikitext text/x-wiki Tlhabollo ya dinaga magaeng ka Afrika Borwa [[Seswantšho:Paddyfield_in_Rural_Development_Academy.jpg|left|thumb|260x260px|Temo ka gare ga tlhabollo ya dinagamagaeng]] '''Tlhabollo ya dinagamagaeng''' ka [[Afrika Borwa]] e šupa maitapišo a go kaonafatša o maemo a ekonomi, leago le tikologo ya batho bao ba dulago dinagamagaeng. E lebetetše kudu go fokotša bodiidi le go se lekalekane, go kaonafatša phihlelelo ya ditirelo tša motheo le mananeokgoparara, go hlola dibaka tša mešomo le go thekga mediro ya ekonomi ya go ya go ile digomme di be tšhabeng tša dinagamagaeng. Afrika Borwa e na le diphapano tše kgolo magareng ga ditoropong le dinagamagaeng. Ditšhaba tša dinagamagaeng gantši di hwetšwa kgole le mafelo a magolo a ekonomi gomme di ka ba le phihlelelo ye e lekanyeditšwego go mešomo, tlhokomelo ya maphelo, [[thuto]], [[Dinamelwa tša bohle|dinamelwa]], [[Mohlakase|mohlagase]], meetse a hlwekilego le ditirelo tše dingwe.<ref>{{Cite journal|last=Jackals|first=Makgatle Charlton|date=2023-07|title=Rural development in South Africa: lessons learned from the integrated sustainable and comprehensive rural development programmes|url=https://ir.unisa.ac.za/handle/10500/31606|language=en}}</ref> Bohwa bja kgethologanyo le bjona bo ile bja tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditšhaba tše ntši tša dinagamagaeng go ya ka histori di be di arogantšwe le disenthara tše kgolo tša ekonomile mananeokgodi be di na le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya dibaka tša ekonomi le mananeokgoparara. Go se lekalekane mo go tšwela pele go tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng ka nageng.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=http://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en}}</ref> Temo ke karolo ye bohlokwa ya diekonomi tše ntši tša dinagamagaeng ka Afrika Borwa. Malapa a dinagamagaeng a ka ithekga ka tšweletšo ya dibjalo, temothuo ya diruiwa le mediro ye mengwe ya temo bakeng sa dijo le letseno. Mmušo le mekgatlo ye mengwe e thekga balemirui ka mananeo ao a akaretšago tlhahlo ya temo, phihlelelo ya methopo, maneneokgoparara le mebaraka. Balemirui ba bannyane le bao ba sa tšwago go hlongwa ba ka tsenya letsogo go tšweletšo ya [[dijo]] tša selegae le mešomo ge ba na le phihlelelo ya [[naga]], ditšhelete, bokgoni le mebaraka.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=http://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en}}</ref> [[Seswantšho:Tarred_Roads_in_Rural_Areas.jpg|thumb|Mebila ya sekontiri]] Mananeokgoparara ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditsela tše botse di ka kgokaganya ditšhaba tša dinagamagaeng le dikobo, dipetlele, mebaraka le dibaka tša mešomo. Mohlagase wo o ka botwago, [[Meetse|meetse,]] tlhwekišo le dikgokagano tša megala le tšona di ka kaofanatša maemo a bophelo. Go kaonafatša kgokagano ya titšithale go bohlokwa kudu ka lebaka la gore phihlelelo ya inthanete e dumelela badudi ba dinagamagaeng go fihlelela methopo ya thuto, ditirelo tša ditšhelete, tshedimošo ya mmušo le dibaka tša mešomo.<ref>{{Cite web |title=Infrastructure for service delivery {{!}} Consolidated general report on national and provincial outcomes |url=https://pfma-2021-2022.agsareports.co.za/infrastructure-for-service-delivery/ |access-date=2026-08-24 |language=en-US}}</ref> Thuto e tsenya letsogo tlhabollong ya dinagamagaeng ka go fa batho tsebo le mabokgoni ao a ka kaonafatšago dibaka tša bona tša mešomo. Le ge go le bjalo, ditšhaba tše dingwe tša dinagamagaeng di lebane le ditlhohlo tša go swana le bokgole bjo botelele go ya dikolong, tlhaelelo ya methopo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo tše di kgethegilego tša thuto. Tlhokomelo ya maphelo ke karolo ye nngwe ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Badudi ba dinagamagaeng ba ka swanelwa ke go sepela bokgole bjo botelele gore ba fihle dipetlele le ditirelo tše di kgethegilego tša kalafo. Go kaonafatša dikliniki, dinamelwa le mananeokgoparara a tlhokomelo ya maphelo go thuša go rarolla ditlhohlo tše.<ref>{{Cite web |last=Physiology |first=Department of |date=2023-0303-3131 |title=Empowering Rural Schools to Improve Learning and Health: A Collaborative Research Project {{!}} University Of Pretoria |url=https://www.up.ac.za/physiology/news/empowering-rural-schools-improve-learning-and-health-collaborative-research-project |access-date=2026-08-24 |website=www.up.ac.za |language=en}}</ref> Menyetla ye e lekanyeditšwego ya mešomo ke tlhohlo ye kgolo ditšhabeng tše ntši tša dinagamagaeng. Ka fao tlhabollo ya dinagamagaeng e akaretša maitapišo a go tšwetša pele dikgwebopotlana, boeti, temo, tšweletšo le mediro ye mengwe ya ekonomi ya selega. Dikgwebo tše nnyane le tša magareng di ka tsenya letsogo go diekonomi tša dinagamagaeng ka go hlola mešomo le go aba dithoto le ditirelo go ditšhaba tša selegae. Boeti bja dinagamagaeng le bjona bo ka tšweletša letseno ka go šomiša diponagalo tša tlhago, bohwa bja setšo le mafelo a go goketša a histori. Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong.<ref>{{Cite web |title=Economy |url=https://investrural.co.za/economy/ |access-date=2026-08-24 |website=Invest Rural |language=en-US}}</ref> Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong. Mathata ao a amanago le tlelaemete a go swana le komelelo le mafula le ona a ka ama tšweletšo ya boiphedišo ya dinagamagaeng. Mafelong a mangwe, go hloka peeletšo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego mebarakeng go dira gore go be thata go dikgwebo tša dinagamagaeng le balemi go gola.<ref>{{Cite journal|last=Gul|first=Fayaz|last2=Mazloum Yar|first2=Fayaz Gul|last3=Scholar|first3=Ph|last4=Yasouri Yasoori|first4=Majid|date=2024-07-31|title=Rural Development Challenges in Addition to Effective Solutions to Overcome Obstacles|url=https://www.researchgate.net/publication/382695863_Rural_Development_Challenges_in_Addition_to_Effective_Solutions_to_Overcome_Obstacles|journal=Zhongguo Kuangye Daxue Xuebao/Journal of China University of Mining and Technology|volume=29|pages=79–90|doi=10.1654/zkdx.2024.29.3-6}}</ref> Mekgwa ya temothuto ya go ya go ile, pabalelo, maatla a mpshafatšwago le tšhomišo ya maikarabelo ya meetse di ka tsenya letsogo go nepo ye. Go hlabolla mafelo a dinagamagaeng ka tsela ya go ya go ile go ka thuša ditšhaba go ikemela kudu ka ekonomi mola di šireletša tikologo. Tlhabollo ya dinagamagaeng e bohlokwa go Afrika Borwa ka gobane e ka tsenya letsogo go fokotšeng bodiidi, tšhireletšo ya dijo, mešomo le tekatekano ya leago. Go kaonafatša ditšhaba tša dinagamagaeng gape go ka fokotša sekgoba sa ekonomi magareng ga ditoropong le dinagamagaeng.<ref>{{Cite web |last=Jeffrey |first=Lauren |date=2023-09-14 |title=South Africa Must Recognise the Importance of Rural Development & Traditional Leaders |url=https://www.actionsa.org.za/south-africa-must-recognise-the-importance-of-rural-development-traditional-leaders/ |access-date=2026-08-24 |website=ActionSA |language=en-ZA}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> 87i62fgd1smc6448cxl3vvyu33pd9rk 55542 55534 2026-08-25T02:04:32Z InternetArchiveBot 5150 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 55542 wikitext text/x-wiki Tlhabollo ya dinaga magaeng ka Afrika Borwa [[Seswantšho:Paddyfield_in_Rural_Development_Academy.jpg|left|thumb|260x260px|Temo ka gare ga tlhabollo ya dinagamagaeng]] '''Tlhabollo ya dinagamagaeng''' ka [[Afrika Borwa]] e šupa maitapišo a go kaonafatša o maemo a ekonomi, leago le tikologo ya batho bao ba dulago dinagamagaeng. E lebetetše kudu go fokotša bodiidi le go se lekalekane, go kaonafatša phihlelelo ya ditirelo tša motheo le mananeokgoparara, go hlola dibaka tša mešomo le go thekga mediro ya ekonomi ya go ya go ile digomme di be tšhabeng tša dinagamagaeng. Afrika Borwa e na le diphapano tše kgolo magareng ga ditoropong le dinagamagaeng. Ditšhaba tša dinagamagaeng gantši di hwetšwa kgole le mafelo a magolo a ekonomi gomme di ka ba le phihlelelo ye e lekanyeditšwego go mešomo, tlhokomelo ya maphelo, [[thuto]], [[Dinamelwa tša bohle|dinamelwa]], [[Mohlakase|mohlagase]], meetse a hlwekilego le ditirelo tše dingwe.<ref>{{Cite journal|last=Jackals|first=Makgatle Charlton|date=2023-07|title=Rural development in South Africa: lessons learned from the integrated sustainable and comprehensive rural development programmes|url=https://ir.unisa.ac.za/handle/10500/31606|language=en}}</ref> Bohwa bja kgethologanyo le bjona bo ile bja tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditšhaba tše ntši tša dinagamagaeng go ya ka histori di be di arogantšwe le disenthara tše kgolo tša ekonomile mananeokgodi be di na le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya dibaka tša ekonomi le mananeokgoparara. Go se lekalekane mo go tšwela pele go tutuetša tlhabollo ya dinagamagaeng ka nageng.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=https://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en |url-status=live }}</ref> Temo ke karolo ye bohlokwa ya diekonomi tše ntši tša dinagamagaeng ka Afrika Borwa. Malapa a dinagamagaeng a ka ithekga ka tšweletšo ya dibjalo, temothuo ya diruiwa le mediro ye mengwe ya temo bakeng sa dijo le letseno. Mmušo le mekgatlo ye mengwe e thekga balemirui ka mananeo ao a akaretšago tlhahlo ya temo, phihlelelo ya methopo, maneneokgoparara le mebaraka. Balemirui ba bannyane le bao ba sa tšwago go hlongwa ba ka tsenya letsogo go tšweletšo ya [[dijo]] tša selegae le mešomo ge ba na le phihlelelo ya [[naga]], ditšhelete, bokgoni le mebaraka.<ref>{{Cite web |title=Agriculture, land reform and rural development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-url=https://web.archive.org/web/20260621072028/https://www.gov.za/about-sa/agriculture |archive-date=2026-06-21 |access-date=2026-08-24 |website=www.gov.za |language=en |url-status=live }}</ref> [[Seswantšho:Tarred_Roads_in_Rural_Areas.jpg|thumb|Mebila ya sekontiri]] Mananeokgoparara ke karolo ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Ditsela tše botse di ka kgokaganya ditšhaba tša dinagamagaeng le dikobo, dipetlele, mebaraka le dibaka tša mešomo. Mohlagase wo o ka botwago, [[Meetse|meetse,]] tlhwekišo le dikgokagano tša megala le tšona di ka kaofanatša maemo a bophelo. Go kaonafatša kgokagano ya titšithale go bohlokwa kudu ka lebaka la gore phihlelelo ya inthanete e dumelela badudi ba dinagamagaeng go fihlelela methopo ya thuto, ditirelo tša ditšhelete, tshedimošo ya mmušo le dibaka tša mešomo.<ref>{{Cite web |title=Infrastructure for service delivery {{!}} Consolidated general report on national and provincial outcomes |url=https://pfma-2021-2022.agsareports.co.za/infrastructure-for-service-delivery/ |access-date=2026-08-24 |language=en-US}}</ref> Thuto e tsenya letsogo tlhabollong ya dinagamagaeng ka go fa batho tsebo le mabokgoni ao a ka kaonafatšago dibaka tša bona tša mešomo. Le ge go le bjalo, ditšhaba tše dingwe tša dinagamagaeng di lebane le ditlhohlo tša go swana le bokgole bjo botelele go ya dikolong, tlhaelelo ya methopo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo tše di kgethegilego tša thuto. Tlhokomelo ya maphelo ke karolo ye nngwe ye bohlokwa ya tlhabollo ya dinagamagaeng. Badudi ba dinagamagaeng ba ka swanelwa ke go sepela bokgole bjo botelele gore ba fihle dipetlele le ditirelo tše di kgethegilego tša kalafo. Go kaonafatša dikliniki, dinamelwa le mananeokgoparara a tlhokomelo ya maphelo go thuša go rarolla ditlhohlo tše.<ref>{{Cite web |last=Physiology |first=Department of |date=2023-0303-3131 |title=Empowering Rural Schools to Improve Learning and Health: A Collaborative Research Project {{!}} University Of Pretoria |url=https://www.up.ac.za/physiology/news/empowering-rural-schools-improve-learning-and-health-collaborative-research-project |access-date=2026-08-24 |website=www.up.ac.za |language=en}}</ref> Menyetla ye e lekanyeditšwego ya mešomo ke tlhohlo ye kgolo ditšhabeng tše ntši tša dinagamagaeng. Ka fao tlhabollo ya dinagamagaeng e akaretša maitapišo a go tšwetša pele dikgwebopotlana, boeti, temo, tšweletšo le mediro ye mengwe ya ekonomi ya selega. Dikgwebo tše nnyane le tša magareng di ka tsenya letsogo go diekonomi tša dinagamagaeng ka go hlola mešomo le go aba dithoto le ditirelo go ditšhaba tša selegae. Boeti bja dinagamagaeng le bjona bo ka tšweletša letseno ka go šomiša diponagalo tša tlhago, bohwa bja setšo le mafelo a go goketša a histori. Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong.<ref>{{Cite web |title=Economy |url=https://investrural.co.za/economy/ |access-date=2026-08-24 |website=Invest Rural |language=en-US}}</ref> Tlhabollo ya dinagamagaeng ka Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mmalwa. Tše di akaretša bodiidi, tlhokego ya mešomo, go se lekalekane, mananeokgoparara ao a sa lekanego, phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya ditirelo, ditaba tše di amanago le naga le go hudugela ga bafsa mafelong a ditoropong. Mathata ao a amanago le tlelaemete a go swana le komelelo le mafula le ona a ka ama tšweletšo ya boiphedišo ya dinagamagaeng. Mafelong a mangwe, go hloka peeletšo le phihlelelo ye e lekanyeditšwego mebarakeng go dira gore go be thata go dikgwebo tša dinagamagaeng le balemi go gola.<ref>{{Cite journal|last=Gul|first=Fayaz|last2=Mazloum Yar|first2=Fayaz Gul|last3=Scholar|first3=Ph|last4=Yasouri Yasoori|first4=Majid|date=2024-07-31|title=Rural Development Challenges in Addition to Effective Solutions to Overcome Obstacles|url=https://www.researchgate.net/publication/382695863_Rural_Development_Challenges_in_Addition_to_Effective_Solutions_to_Overcome_Obstacles|journal=Zhongguo Kuangye Daxue Xuebao/Journal of China University of Mining and Technology|volume=29|pages=79–90|doi=10.1654/zkdx.2024.29.3-6}}</ref> Mekgwa ya temothuto ya go ya go ile, pabalelo, maatla a mpshafatšwago le tšhomišo ya maikarabelo ya meetse di ka tsenya letsogo go nepo ye. Go hlabolla mafelo a dinagamagaeng ka tsela ya go ya go ile go ka thuša ditšhaba go ikemela kudu ka ekonomi mola di šireletša tikologo. Tlhabollo ya dinagamagaeng e bohlokwa go Afrika Borwa ka gobane e ka tsenya letsogo go fokotšeng bodiidi, tšhireletšo ya dijo, mešomo le tekatekano ya leago. Go kaonafatša ditšhaba tša dinagamagaeng gape go ka fokotša sekgoba sa ekonomi magareng ga ditoropong le dinagamagaeng.<ref>{{Cite web |last=Jeffrey |first=Lauren |date=2023-09-14 |title=South Africa Must Recognise the Importance of Rural Development & Traditional Leaders |url=https://www.actionsa.org.za/south-africa-must-recognise-the-importance-of-rural-development-traditional-leaders/ |access-date=2026-08-24 |website=ActionSA |language=en-ZA}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> 3010zjpzfp2l6nxlqpjv6edwyvjiy8v Mošomi:International baddie/Draft 3/ 2 14010 55543 2026-08-25T06:27:01Z International baddie 8382 I have added a article 55543 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Atm_drawing_money_(2).png|left|thumb|309x309px|Dithušo tša leago]] '''Dithušo tša leago''' di kgatha tema ye bohlokwa go thekga batho bao ba hlokago ditšhelete. Mo [[Afrika Borwa]], dithušo tša leago di fiwa ke mmušo go thuša batho ka bomong le malapa ao a se nago letseno le le lekanego go fihlelela dinyakwa tša bona tša motheo. Dithušo tše di fa thekgo ya ditšhelete go dimilione tša batho, go akaretšwa bana, batšofadi le batho bao ba phelago ka bogoloadi. E nngwe ya mehola ye megolo ya dithušo tša leago ke gore di thuša go fokotša bodiidi. Malapa a mantši a katana le go kgona go lefelela dinyakwa tša go swana le dijo, diaparo, dinamelwa le [[thuto]].<ref>{{Cite web |title=Social development {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/about-sa/social-development |access-date=2026-08-09 |website=www.gov.za}}</ref> Thušo ya leago e ka fa mothopo wa letseno wo o thušago malapa go fihlelela tše dingwe tša dinyakwa tše tša motheo. Go bana, dithušo le tšona di ka tsenya letsogo go phihlelelo ye kaone ya [[dijo]], ditlabakelo tša sekolo le dinyakwa tše dingwe. Dithušo tša leago le tšona di tlaleletša bophelong bjo bobotse bja batho ba bagolo. Batšofadi bao ba sa hlwego ba šoma ba ka ithekga ka dithušo tša ditšhelete go iphediša gomme maemong a mangwe, ditho tše dingwe tša [[lapa]]. Thušo ye ya tša ditšhelete e ka ba thuša go boloka bophelo bjo bo tsepamego kudu le bjo bo hlomphegago. Le ga go le bjalo, dithušo tša leago le tšona di ka lebeletšana le ditlhohlo. [[Batho]] ba bangwe ba ka thoma go ithekga kudu ka dithušo tša ditšhelete ka gobane ba na le dibaka tše di lekanyeditšwego tša mošomo.<ref>{{Cite web |last=Africa |first=Contact us People's Assembly Tel:465 8885 Fax:465 8887 2nd Floor 9 Church Square Parliament Street Cape Town 8001 South |date=2017-02-16 |title=Why social grants matter in SA: they support 33% of the nation |url=https://pa.org.za/blog/why-social-grants-matter-sa-they-support-33-nation |access-date=2026-08-09 |website=People's Assembly |language=en}}</ref> Mathata a go swana le go diega ga ditefelo, ditshepedišo tše di raraganego tša kgopelo le bomenetša di ka ama go šoma gabotse ga tshepedišo ya dithušo. Ka fao, go bohlokwa gore dihlongwa tša mmušo di netefatše gore dithušo di fihlelela batho bao ba di hlokago e le ka kgonthe. Dithušo tša leago ga se tša swanela go lebelelwa fela bjalo ka thušo ya ditšhelete eupša gape le bjalo ka tsela ya go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho. Ge di kopantšhwe le thuto, tlhabollo ya mabokgoni le dibaka tša mešomo, dithušo di ka thuša batho ka bomong le malapa go ikemela kudu ka ditšhelete.<ref>{{Cite web |title=What the South African State Does For the Poor : I – Social Grants |url=https://hsf.org.za/publications/hsf-briefs/what-the-south-african-state-does-for-the-poor-i-social-grants |access-date=2026-08-09 |website=Helen Suzman Foundation |language=en-us}}</ref> Dithušo tša leago ke karalo ye bohlokwa ya tshepedišo ya thekgo ya leago ya Afrika Borwa. Di thuša batho ba dimilione go fihlelela dinyakwa tša bona tša motheo le go fokotša ditlamorago tša bodiidi. Le ge e le gore ditlhohlo di gona, go kaonafatša tshepedišo ya dithušo le go hlola dibaka tše ntši tša mešomo go ka thuša go aga setšhaba seo go sona batho ba nago le dibaka tše kgolo tša go iphediša le malapa a bona. Ka kgoro ya Tlhabollo ya Leago le SASSA, mmušo o na le maikarabelo a go laola tshepedišo ya thušo ya leago, go šupa baholegi bao ba nago le maswanedi le go netefatša gore dithušo di a abja. E šoma gape go thibela bomenetša le go kaonafatša bokgoni bja tshepedišo. [[MMUŠO WA 1976|Mmušo]] o hlalositše dithušo tša leago bjalo ka sedirišwa se bohlokwa sa go fokotša [[bodiidi]] le go se lekalekane le go šireletša maloko a setšhaba ao a lego kotsing.<ref>{{Cite web |title=Grants Information |url=https://services.sassa.gov.za/portal/r/sassa/sassa/grants-information |access-date=2026-08-09 |website=services.sassa.gov.za}}</ref> Go ya Tekanyetšo ya Bosetšhaba ya 2026/27, go letetšwe gore batho ba ka bago dimilione tše 26.5 ba holege go tšwa go dithušo tša leago, go laetša tema ye bohlokwa yeo tšhireletšo ya leago e e kgathago mo ekonoming le setšhabeng sa naga. Dipalopalo tše di laetša gore dithušo tša leago di nale khuetšo ye kgolo setšhabeng sa [[Afrika Borwa]]. Ga malapa a dimilione, dithušo di thuša go lefela dijo, diaparo, thuto, dinamelwa le dinyakwa tše dingwe tša [[Motheo wa bophelo lefaseng le bohlokwa bja tikologo, ikonomi le setšo|motheo]]. Le ge go le bjalo, palo e phagamego ya baholegi e laetša gape bohlokwa bja go hloka mešomo ye mentši le dibaka gore batho ba kgone go ikemela ka ditšhelete go e na le go ithekga ka thušo ya leago sa ruri.<ref>{{Cite web |last=Africa |first=Contact us People's Assembly Tel:465 8885 Fax:465 8887 2nd Floor 9 Church Square Parliament Street Cape Town 8001 South |date=2017-02-16 |title=Why social grants matter in SA: they support 33% of the nation |url=https://pa.org.za/blog/why-social-grants-matter-sa-they-support-33-nation |access-date=2026-08-09 |website=People's Assembly |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> rd4ujgrli1v630grych8jq4qcc4wbcd Mošomi:International baddie/Draft 4/ 2 14011 55544 2026-08-25T06:36:53Z International baddie 8382 I have added a article 55544 wikitext text/x-wiki Kgomo [[Seswantšho:Cow_female_black_white.jpg|thumb|285x285px|Kgomo]] '''Kgomo''' ke dikgomo tša tshadi gomme lereo le gape ke leina le le tlwaelegilego la mohuta ka moka wa 'Bros taurus'. Dikgomo ke diruiwa tša mathomo tše kgolo tše di ruilwego mengwaga ye e ka bago ye 8000 ya go feta ka lebaka la nama ya tšona, maswi le letlalo gomme gape di hlompšha bjalo ka diphoofolo tše kgwethwa. Dikgomo di ja kudu bjang le furu, gomme di swanetše go ba di belege namane gore di kgone go tšweletša maswi.<ref>{{Cite web |title=Cow {{!}} alimentarium |url=https://www.alimentarium.org/en/fact-sheet/cow |archive-url=https://web.archive.org/web/20250803010612/https://www.alimentarium.org/en/fact-sheet/cow |archive-date=2025-08-03 |access-date=2026-03-01 |website=www.alimentarium.org |language=en |url-status=live }}</ref> Dikgomo ke diphoofolo tša leago tšeo di bopago kamano tša kgauswi ka gare ga mohlaphe. Di bontšhitše go ba le bagwera ba bagolo gomme ge di le kgauswi le tšona, maemo a kgateletšego ya tšona a fokotšega gomme maphelo a tšona a kaonafala. Ge di arogane le modirišani wa tšona wa mehla, di ka bontšha maswao a go tshwenyega le go ferekana.Dikgomo di nale kgopotšo ya nako ye telele. Di kgona go gopola batho, diphoofolo tše dingwe le mafelo nako ye telele. Se se di thuša go tlwaela tikologo ya tšona le go lemoga maemo a mabotse le a mabe.Gaešita go sa bonwe ka tlwaelo ge dikgomo di thuta, dikgomo di na le bokgoni bja go sepela ka meetseng gabonolo. Go begilwe ditiragalo tšeo go tšona di bego di sesa bokgole bjo botelele go tšhaba dikotse goba go fihla mafelong a fulo mabopong a dinoka.<ref>{{Cite web |last=Innogando |date=2025-02-25 |title=Cows: 11 surprising facts you need to know |url=https://innogando.com/en/2025/02/25/11-incredible-curiosities-about-cows-that-you-didnt-know-about/ |access-date=2026-03-01 |website=Innogando |language=en-US}}</ref> Mošomo wa maswi a dikgomo ke go tšwetša pele go gola ga namane. Maswi a kgomo a bonala a na le ditlamorago tše di swanago go batho gomme a tswalanywa le segokanyipalo sa marapo sa godimo. Diteng tša godimo tša khalsiamo le proteine ya maswi ke mabaka a magolo ao go dumelwago gore a ikarabela ka khuetšo ye.<ref>{{Cite journal|last=Smith|first=R. J.|last2=Bryant|first2=R. G.|date=1975-10-27|title=Metal substitutions incarbonic anhydrase: a halide ion probe study|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/3|journal=Biochemical and Biophysical Research Communications|volume=66|issue=4|pages=1281–1286|doi=10.1016/0006-291x(75)90498-2|issn=0006-291X|pmid=3}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Diruiwa]] [[Setensele:Kgomo tša maswi]] t6a0gsg8qot8dfjv883bpbt9q8vqhks Mošomi:International baddie/Draft 5/ 2 14012 55545 2026-08-25T06:44:58Z International baddie 8382 I have added a article 55545 wikitext text/x-wiki Tšhilafalo ya moya [[Seswantšho:Air pollution3.jpg|left|thumb|350x350px|Tšhilafalo ya moya ga e gobatše lefase fela, e gobatša le batho bao ba le bitšago le gae]] '''Tšhilafalo ya moya''' ke e nngwe ya ditlhohlo tše šoro kudu tša tikologo tšeo [[lefase]] le lebeletšanego le tšona lehono. E direga ge dilo tše kotsi tše bjalo ka dikgase, muši, lerole le dikarolwana tše dinyenyane di šilafatša moya. Ditšhilafatšo tše di tšwa methopong e fapafapanego, go akaretša dikoloi, difeme, diteišene tša [[Mohlakase|mohlagase]], mediro ya temo le go fišwa ga dibešwa tša mašaletša le ditlakala. Ge palo ya baagi e dutše e gola gomme go gola ga diintaseteri go oketšega, tšhilafalo ya moya e tšwela pele e bea bobedi bophelo bja batho le tikologo kotsing.<ref>{{Cite web |title=https://byjus.com/biology/air-pollution-control/ |url=https://byjus.com/biology/air-pollution-control/ |access-date=2026-08-09 |website=BYJUS |language=en}}</ref> E nngwe ya ditlamorago tše dikgolo tša tšhilafalo ya moya ke mafelelo a yona bophelong bjo bobotse bja batho. Moya wo o šilafetšego o ka baka malwetši a go hema a bjalo ka asthma, bronchitis le bolwetši bjo bo sa folego bja go šitiša maswafo (COPD). Dikarolwana tše dibotse moyeng di ka tsena maswafong le mading, tša oketša kotsi ya bolwetši bja pelo, go hwa lehlakore le kankere ya maswafo. Bana, batho ba bagolo bao ba tšofetšego le batho bao ba nago le maemo ao a lego gona a tša maphelo ba kotsing kudu ka gobane mebele ya bona ga e kgone go lebeletšana le moya o šilafetšego. Go pepentšhwa ga nako ye telele go boleng bjo bo fokolago bja moya le gona go ka fokotša kholofelo ya bophelo le go theoša boleng bja batho ka kakaretšo ya [[bophelo]].<ref>{{Cite web |title=Air Pollution and Your Health |url=https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/air-pollution |access-date=2026-08-09 |website=National Institute of Environmental Health Sciences |language=en}}</ref> Tšhilafalo ya moya gape e kgoma maphelo a batho a [[letšatši]] ka letšatši. Boleng bjo bo fokolago bja moya bo ka baka go hlohlona ga mahlo, go opša ke hlogo, go lapa le go hema ka thata, e lego seo se dirago gore go be thata go batho go šoma, go ithuta goba go tšea karolo medirong ya ka ntle. Mafelong ao a šilafaditšwego kudu, dikolo le dikgwebo di ka itemogela go fokotšega ga tšweletšo ge batho ba bantši ba thoma go babja. Morwalo wa ditšhelete wa ditshenyagalelo tša tlhokomelo ya maphelo le letseno leo le lahlegilego o bea kgateletšo e oketšegilego malapeng le mebušong. Ka ntle le ditlamorago tša yona bophelong bja batho, tšhilafalo ya moya e senya tikologo ya tlhago. E tlaleletša phetogong ya boso ka go oketša go tšweletšwa ga dikgase tša go hlola boso le go gobatša ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona ka [[pula]] ya esiti le muši. Moya wo o šilafetšego o ka senya dibjalo, dithokgwa, dinoka le [[diphoofolo]] tša lešoka, wa fokotša mehuta ya diphedi le go bea tšhireletšego ya tšona.<ref>{{Cite web |title=Facts and stats on air pollution |url=https://www.cleanairfund.org/theme/facts-and-stats/ |access-date=2026-08-09 |website=Clean Air Fund |language=en-GB}}</ref> Diphetogo tše tša tikologo mafelelong di kgoma batho ka go lekanyetša phihlelelo ya meetse a hlwekilego, dijo tše di phetšego gabotse le maemo a šireletšegilego a bophelo. Go rarolla tšhilafalo ya moya go nyaka kgato ya kopanelo go tšwa go mebušo, diintaseteri le batho. Mebušo e ka gapeletša melao e tiilego ya tikologo, ya kgothaletša matla a hlwekilego le go kaonafatša ditshepedišo tša dinamelwa tša bohle. Diintaseteri di swanetše go amogela mekgwa ya tšweletšo ye e hlwekilego le go fokotša go tšweletšwa ga dikhemikhale tše kotsi. Batho ka o tee ka o tee le bona ba ka tsenya letsogo ka go diriša dinamelwa tša bohle, go fokotšs tšhomišo ya matla, go bjala dihlare, go diriša ditlakala gape le go phema go fišwa ga ditlakala.<ref>{{Cite web |date=2026-07-23 |title=Government calls for action to reduce air pollution {{!}} SAnews |url=https://www.sanews.gov.za/south-africa/government-calls-action-reduce-air-pollution |access-date=2026-08-09 |website=www.sanews.gov.za |language=en}}</ref> Tšhilafalo ya moya ke bothata bja lefase ka bophara bjo bo nago le ditlamorago tše di fihlago kgole bophelong bjo bobotse bja batho, setšhaba le tikologo. Go šireletša boleng bja moya go bohlokwa go netefatša ditšhaba tše di phetšego gabotse le bokamoso bjo bo swarelelago kudu. Ka go šoma mmogo le go amogela mekgwa yeo e nago le maikarabelo a tikologo, [[setšhaba]] se ka fokotša tšhilafalo ya moya le go hlola lefase le le hlwekilego, le le bolokegilego go meloko ya bjale le ya ka moso.<ref>{{Cite web |title=Conclusion on Air Pollution Effects |url=https://www.apollo247.com/health-topics/general-medical-consultation/air-pollution-effects-conclusion |access-date=2026-08-09 |website=www.apollo247.com |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Asthma]] [[Setensele:Malwetši a mafahla]] [[Setensele:Tšhilafatšo ya moya]] f42ypj43wom83u1ebgwasdszozexc0t Mošomi:International baddie/Draft 6/ 2 14013 55546 2026-08-25T06:59:10Z International baddie 8382 I have added a article 55546 wikitext text/x-wiki Diphoofolo [[Seswantšho:2015-07-27 20-51-30 Macroglossum-stellatarum.jpg|thumb|280x280px|Serurubela ]] '''Diphoofolo''' ke karolo ya bohlokwa ya bophelo lefaseng. Di phela tikologong ye e fapanego go swana le dithokgwa, mawatle, maganata, mafelong a bjang, gaešita le ka magaeng a rena. Go tloga go dikhunkhwane tše dinyenyane go ya go diamusi tše dikgolo, phoofolo e nngwe le e nngwe e kgatha tema ya moswananoši go bolokeng teka tekano ya tlhago. Ka ntle le diphoofolo, ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona di be di ka se šome gabotse, gomme bophelo bja batho bo be bo tla kgongwa kudu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-05 |title=Animal {{!}} Definition, Types, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/animal/animal |access-date=2026-08-07 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> [[Seswantšho:African elephant (Loxodonta africana) 3.jpg|left|thumb|450x450px|Tlou ya lešoka]] Diphoofolo di ka hlopšha ka magoro a go fapana, go akaretšwa diamusi, dinonyana, digagabi, diphedi tša ka meetseng le dihlapi. Diphoofolo tše dingwe ke tša naga gomme di dula mafelong a tšona a tlhago, mola tše dingwe di ruilweng gomme di thuša batho ka ditsela tše ntši. Ka mohlala, [[dikgomo]] di nea maswi, dikgogo di nea mae gomme gantši dimpša di direšetšwa go ba le bogwera, tšhireletšego le go thuša. Diphoofolo di tsenya letsogo kudu tikolong. Dinose le dirurubele di tšweletša peu ya dibjalo, e lego seo se dirago gore go kgonege gore dienywa, merogo le matšoba di gole. Diphoofolo tše di jago diphoofolo di thuša go laola palo ya diphoofolo tše dingwe, di thibela ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona gore di se ke tša se leka-lekane. Diphoofolo di thuša go phatlalatša dipeu, go dumelela dithokgwa le dibjalo go tsošološa ka tlhago.<ref>{{Cite web |title=Animals |url=https://www.nationalgeographic.com/animals |access-date=2026-08-07 |website=National Geographic |language=en}}</ref> Go tlaleletša bohlokwa bja tšona bja tikologo, diphoofolo di nea mehola ya tša leago, ya tša boiphedišo le ya maikwelo. Batho ba bantši ba ithekgile ka diphoofolo bakeng sa dijo, diaparo, dinamelwa le mešomo. Diphoofolo tša ka gae gape di nea bogwera, di fokotša kgateletšego le go kaonefatša bophelo bjo bobotse bja monagano bja batho. Boeti bja diphoofolo tša lešoka bo hlola mešomo le go tšweletša letseno go ditšhaba tše ntši lefaseng ka bophara. Go sa šetšwe bohlokwa bja tšona, mehuta e mentši ya diphoofolo e kotsing ya go senywa ga mafelo a bodulo, tšhilafalo, phetogo ya boemo bja leratadima, go tsoma ka tsela e sego molaong ya diphoofolo tša lešoka. Mediro ya batho e tšwela pele e bea mehutahuta ya diphedi kotsing, e dira gore mehuta e mengwe ya diphedi e hwelele. Go šireletša diphoofolo, melao e tiilego, go lema ka boikarabelo le go ruta batho la mohola wa diphoofolo tša lešoka.<ref>{{Cite web |title=The Role of Animals in Ecosystems |url=https://arccjournals.com/blogs/industry-news/the-role-of-animals-in-ecosystems |access-date=2026-08-07 |website=arccjournals.com |language=en}}</ref> Ge re phetha diphoofolo di bohlokwa bobedi tlhagong le setšhabeng. Di thekga ditshepedišo tše di phetšego gabotse tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona, di nea methopo e bohlokwa le go humiša maphelo a rena ka ditsela tše di sa balegego. Ke maikarabelo a mang le mang go swara diphoofolo ka botho le go šireletša mafelo a tšona a bodulo gore meloko ya ka moso e kgone go holega go tšwa go mehuta ye e humilego ya bophelo mo lefaseng.<ref>{{Cite web |last=Fahad |date=2021-08-06 |title=Importance of Animals to Humans and Environment |url=https://www.earthreminder.com/importance-of-animals-to-humans-and-environment/ |access-date=2026-08-07 |website=Earth Reminder |language=en-US}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Diphoofolo]] [[Setensele:Tswalano ya diphoofolo]] [[Setensele:Botho]] 22k60h5oz3gq773t4mi8x2vvbg4oo06 Mošomi:International baddie/Draft 7/ 2 14014 55547 2026-08-25T07:09:00Z International baddie 8382 I have added a article 55547 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Palm Pre.jpg|left|thumb|407x407px|Sellathekeng]] '''Mogala''' o fetogile karolo e bohlokwa bophelong bja [[letšatši]] le letšatši. Nakong e fetilego, megala e be e dirišetšwa kudu go letša megala le go romela melaetša ya mogalathekeng. Lehono, diselefouno di dirišetšwa poledišano, thuto, boithabišo, go panka, go reka le mediro e mengwe e mentši. Ge theknolotši e dutše e tšwela pele go gola, diselefouno di fetogile tše matla kudu le tšeo di fihlelelwago ke batho lefaseng ka bophara. E nngwe ya mehola e megolo ya mogala ke poledišano. Batho ba ka boledišana gabonolo le ba lapa, bagwera, [[Barutiši ba lehono|barutiši]] le bašomi mmogo ka megala, melaetva ya go ngwalwa le diforamo tša ditaba tša leago. Diselefouno gape di dumelela batho go boledišana le ba bangwe bao ba dulago kgole ka megala ya bidio le melaetša ya ka pela. Se se dirile gore go be bonolo go batho go boloka ditswalano go sa šetšwe go arogana ka bokgole.<ref>{{Cite web |date=2026-08-07 |title=Cell phone {{!}} Smartphone, Mobile Apps, & Networking {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/technology/cell-phone |access-date=2026-08-09 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Mogala o na le mohola thutong. Baithuti ba ka šomiša megala ya bona go nyaka tshedimošo , go fihlelela diforamo tša go ithuta tša inthaneteng, go bala didirišwa tša thuto le go boledišana le bao ba tsenago le bona ka phapošing. Ditirišo tša thuto di ka thuša [[Baithuti ba go dula madulong a yunibesithi|baithuti]] go kaonafatša tsebo le mabokgoni a bona. Le ge go le bjalo, baithuti ba swanetše go šomiša megala ya bona ka maikarabelo ka gobane ditaba tša leago, [[dipapadi]] le ditšhitišo tše dingwe di ka ama go tsepamiša kgopolo ga bona le go šoma gabotse thutong tša bona. Mohola o mongwe o bohlokwa wa diselefouno ke go hwetša tsebišo. Ka kgokagano ya inthanete, batho ba ka hwetša ditaba ka pela,tsebo ya boemo bja leratadima, ditaelo le tshedimošo ye nngwe ye e nago le mohola. Diselefouno di ka šomišwa gape bakeng sa maemo a tšhoganetšo ka gobane batho ba ka ikgokaganya le ditirelo tša tšhoganetšo, maloko a lapa goba batho ba bangwe bakeng sa thušo ge go nyakega.<ref>{{Cite web |date=2010-07-20 |title=The Importance of Mobile Phones in Education |url=https://www.ictineducation.org/home-page/2010/7/20/the-importance-of-mobile-phones-in-education.html |access-date=2026-08-09 |website=ICT & Computing in Education |language=en-GB}}</ref> Go sa šetšwe mehola ya tšona, megala le yona e na le ditlamorago tše mpe. Go diriša mogala ka mo go feteletšego go ka fokotša poledišano ya go lebana le sefahlego gomme gwa dira gore batho ba fetše nako e nyenyane ba dirišana le bao ba ba dikologilego. Tšhomišo ya ka mehla ya mekero ya ditaba ya leago le yona e ka ba yeo e šitišago gomme e ka kgoma tšweletšo. Go oketša moo, go diriša sellathekeng ge o otlela go ka ba kotsi ka gobane go ka šitiša mootledi gomme gwa oketša kotsi ya dikotsi. Diselefouno di fetotše tsela yeo batho ba boledišanago, ba ithutago le go hwetša tshedimošo. Di nea mehola e mehola e mentši ge di dirišwa ka boikarabelo, eupša go dirišwa ka mo go feteletšego goba ka mo. Ka gona, batho ba swanetše go ithuta go diriša diselefouno ka [[Bohlale bja Maitirelo|bohlale]] le go boloka tekatekano e phetšego gabotse magar go sa swanelago go ka baka mathataeng ga thekinolotši le mediro ya kgonthe ya bophelo.<ref>{{Cite web |date=2023-10-17 |title=Smartphones, Social Media, and Their Impact on Mental Health |url=https://www.columbiapsychiatry.org/research/research-areas/child-and-adolescent-psychiatry/sultan-lab-mental-health-informatics/research-areas/smartphones-social-media-and-their-impact-mental-health |access-date=2026-08-09 |website=Columbia University Department of Psychiatry |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Sellathekeng]] [[Setensele:Theknolotši]] 1mg7nwcm4vuk32128o2np84pysj30am Mošomi:International baddie/Draft 8/ 2 14015 55548 2026-08-25T07:23:12Z International baddie 8382 I have added a article 55548 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Multilingual is magnificent.jpg|thumb|320x320px|Polelo ya maleme a mantšhi]] Go bolela maleme a mantši ke seka se bohlokwa sa setšhaba sa Afrika Borwa. Afrika Borwa ke [[naga]] ye e fapanego ka setšo le maleme yeo go yona batho ba šomišago maleme a mmalwa ka magaeng a bona, dikolong, mafelong a mošomo le ditšhabeng. Molaotheo wa naga ye o amogela maleme a semmušo a 12, go akaretšwa Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa, yeo e laetšago bohlokwa bja go fapafapana ga maleme le go akaretša bohle. Go bolela [[Maleme a Afrika Borwa|maleme]] a mantši go na le seabe go kgokagano, boitšhupo bja setšo, thuto, kgokagano ya leago le go tšea karolo moruong.<ref>{{Cite web |title=Multilingualism {{!}} Language and Linguistics {{!}} Research Starters {{!}} EBSCO Research |url=https://www.ebsco.com/ |access-date=2026-08-10 |website=EBSCO |language=en}}</ref> [[Polelo]] e kgokagane kudu le [[setšo]] le boitšupo. MaAfrika Borwa a šomiša maleme a go swana le isiZulu, isiXhosa, Sepedi, [[Setswana|Setswana,]] [[Sesotho]], Xitsonga, [[Seswati|siSwati]], Tshivenda, isiNdebele, Seafrikanse le Seisemane go hlagiša ditšo tša setšo, ditekanyetšo le tsebo. Go hlokomela maleme a go fapana go thuša go boloka dihistori tša tšona le mekgwa ya setšo. [[Maleme a Afrika Borwa|Maleme]] a setlogo, kudukudu, a fa ditsela tša go fetišetša tsebo le ditšo go tšwa molokong o mongwe go ya go o mongwe. Ka fao go tšwetša pele go bolela maleme a mantši go ka tsenya letsogo go šireletšeng bohwa bja setšo bja Afrika Borwa bjo bo fapafapanego.<ref>{{Cite web |last=Alexander |first=Mary |date=2026-06-08 |title=The languages of South Africa |url=https://southafrica-info.com/arts-culture/the-languages-of-south-africa/ |access-date=2026-08-10 |website=South Africa Gateway |language=en-GB}}</ref> Go bolela maleme a mantši go kgatha tema ye bohlokwa thutong ba ka kwešiša dikgopolo gabotse ge ba kgona go šomiša polelo yeo ba e tsebago gabotse. Tšhomišo ya maleme a mantši e ka thuša gape [[Baithuti ba go dula madulong a yunibesithi|baithuti]] go tšea karolo dipoledišanong tša ka phapošing le go boledišana le barutiši le baithuti ba bangwe. Tikologo ya thuto ya maleme a mantši ya Afrika Borwa le yona e tšweletša ditlhohlo. Tše di akaretša tlhaelelo ya didirišwa tša go ithuta ka malemeng a mangwe a setlogo, diphapano tša bokgoni bja polelo le go buša ga Seisemane dikarolong tše ntši tša thuto ya godimo. Go rarolla ditlhohlo tše go ka tsenya letsogo go akaretšwa mo gogolo ga thuto.<ref>{{Cite web |title=Multilingual education: the key to global learning |url=https://www.colegioeuropeodemadrid.com/en/blog/the-importance-of-multilingual-education/ |access-date=2026-08-10 |website=Colegio Europeo de Madrid |language=en-US}}</ref> Go fapana ga maleme a Afrika Bora go kopanya [[batho]] go tšwa ditlogong tša setšo tše di fapanego. Go ithuta le go šomiša maleme a mangwe a Afrika Borwa go ka hlohleletša kgokagano le kwešišo magareng ga ditšhaba. Go bolela maleme a mantši gape go ka fokotša mapheko a polelo mafelong a setšhaba le go hlola dibaka tša gore batho ba dirišane go putla mellwane ya setšo le ya polelo. Tlhompho ya maleme a go fapana e ka tšwetša pele go akaretšwa ga leago le go tsenya letsogo go maikutlo a maatla a botee bja [[Setšhaba|setšhaba.]] Kgokagano ye e šomago gabotse magareng ga dihlongwa tša mmušo le badudi e bohlokwa go aba ditirelo tša setšhaba. <ref>{{Cite web |title=Home |url=https://ahi.maynoothuniversity.ie/multilingualism-interculturalism-social-cohesion/ |access-date=2026-08-10 |website=Multilingualism, Interculturalism and Social Cohesion 1 |language=en-GB}}</ref> [[Seswantšho:Languages Around the World.svg|left|thumb|195x195px|Maleme a go fapana lefase ka bophara]] Go šomiša maleme ao ditšhaba a a kwešišago go ka dira gore tshedimošo ka ga tlhokomelo ya maphelo, [[Thuto Afrika Borwa|thuto,]] ditirelo tša leago le mananeo a mmušo e fihlelelege kudu. Kgokagano ya maleme a mantši e bohlokwa kudu mafelong ao badudi ba nago le bokgoni bja bo lekanyeditšwego bja Seisemane. Go fana ka tshedimošo ka maleme a maleba a selegae go ka thuša badudi go kwešiša [[ditokelo]] tša bona, maikarabelo le ditirelo tše di lego gona. Mabokgoni a polela a ka fa dibaka tša ekonomi. Batho bao ba kgonago go boledišana ka maleme a mmalwa ba ka kgona go šoma le bareki ba bantši, bašomi mmogo le ditšhaba. Go bolela maleme a mantši go maleba kudu go mafapha a go swana le boeti, thuto, kgašo, phetolelo, go hlatholla, boraditaba, taolo ya setšhaba le tirelo ya bareki. Ka fao go fapana ga maleme ga Afrika Borwa go na le mohola wa ekonomi gomme go hlola nyakego ya batho bao ba nago le mabokgoni a polelo ya profešenale.<ref>{{Cite web |last=Limacher-Riebold |first=Ute |date=2018-08-06 |title=Multilingualism is good for the economy |url=https://multilingual-families.com/multilingualism-is-good-for-the-economy/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref> Le ge e le bohlokwa, go bolela maleme a mantši mo Afrika Borwa go lebane le ditlhohlo tše mmalwa. [[Seisimane|Seisemane]] le Seafrikanse historing di bile le khuetšo ye kgolo thutong, kgwebong le kgokaganong ya setšhaba. Maleme a mangwe a setlogo a na le methopo ye mmalwa ya thuto, dikgatišo le didirišwa tša titšithale. Gape go ka ba le diphapano tša bokgoni bja polelo magareng ga ditšhaba le dihlongwa. Ditlhohlo tše di ka dira gore go be thata go fihlelela tšhomišo ya go lekana ya maleme ka moka a semmušo. Go bolela maleme a mantši ke karolo ye bohlokwa ya boitšhupo bja leago, setšo le polelo ya [[Afrika Borwa]].E thekga pabalelo ya setšhaba le go tšea karolo moruong. Le ge e le gore ditlhohlo di sa le gona go hlabolla le go tšwetša pele maleme ka moka a Afrika Borwa ka go lekana, peeletšo ye e tšwelago pele ka thutong ya maleme a mantši, methopo ya maleme le theknolotši e ka maatlafatša go fapafapana ga maleme le go akaretšwa. Ka fao tšwetšopele ya maleme a mantši ga se fela go bolela maleme a go fapana, gape e mabapi le go netefatša gore batho ba kgona go tšea karolo setšhabeng le go hwetša tshedimošo ka malemo ao ba a kwešišago.<ref>{{Cite web |last=RW-Admin |date=2025-02-21 |title=​Multilingualism helps promote inclusive education {{!}} Stellenbosch University |url=https://www.su.ac.za/en/node/19827 |access-date=2026-08-10 |website=www.su.ac.za |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Polelo]] [[Setensele:Polelo ya leleme le tee]] [[Setensele:Polelo ya maleme a mabedi]] t4d1hmc2o13z60fd9wk3a060mwq9a49 Mošomi:International baddie/Draft 9/ 2 14016 55549 2026-08-25T07:32:13Z International baddie 8382 I have added a article 55549 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:The Little Road Tunnel on Norway.jpg|thumb|280x280px|Thabalešoba]] Thaba yeo e bitšwago J.G Strijdom Tunnel ke thanele ya tsela yeo e lego tseleng ya R36 go feta Abel Erasmus Pass ka Profenseng ya Limpopo, Afrika Borwa. Thanele e bopa karolo ye bohlokwa ya tsela yeo e kgokaganyago mafelo a dithabeng go dikologa [[Ohrigstad]] le Lowveld. E lekanya dimithara tše ka bago tše [[133]] ka botelele, e feta ka gare ga naga ya dithaba ya Limpopo Drakensberg. Thanele e agilwe bjalo ka karolo ya tlhabollo ya Abel Eramus Pass gomme e butšwe semmušo ka la 8 Motsheganong [[1956]]. Go bulwa ga thanele go kaonafaditše dinamelwa ka seleteng sa dithaba gomme gwa fa tsela ye e šomago kudu magareng ga Highveld le Lowveld.<ref>{{Cite web |title=J.G. Strijdom Tunnel |url=https://portfoliocollection.com/attractions/south-africa/limpopo/jg-strijdom-tunnel/ |access-date=2026-08-10 |website=portfoliocollection.com}}</ref> Tsela ya sebjalebjale e latela tsela ya kgale yeo historing e bego e šomišwa ke basepedi le banamelwa bao ba sepelago lefelong leo. Thanele ye e reeletšwe ka Johannes Gerhardus (J.G) Strijdom, yo a šomilego bjalo ka Tonakgolo ya [[Afrika Borwa]] go tloga ka 1954 go ka 1958. Leina le le laetša seemo sa dipolotiki le histori sa [[nako]] yeo thanele e agilwego ka yona. Thanele ya Strijdom e ka gare ga Abel Erasmus Pass, yeo e tshelago karolo ya Manoutsa ya Limpopo Drankensburg. Thanele e tsebja ka ponagalo ya yona ya dithaba tše di phagamego, dikoba tše dintši le dipono tša meedi ye e e dikologilego. R36 e fana ka kgokagano ya tsela ye bohlokwa ka sebopego se sa dithaba. Abel Erasmus Pass e lemogwa kudu ka tsela ya yona e sobeletšego. Methopo e hlaloša go feta bjalo ka go ba le dikoba tše ka bago 62, dikhutlo tše mmalwa tša tšona di bogale kudu. Ka fao thanele ke sebopego se bohlokwa sa [[thaba]] ye e hlohlago eupša e le ye botse.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref> Bakeng sa nako ya yona, go agwa J.G Strijdom Tunnel e be e emela phihlelelo ya bohlokwa ya boentšenere. Go aga tsela ka mafelong a go theoga le a maswika a Drankensberg go dirile gore go kgonege go hlola tsela ya dinamelwa ye e ka botwago kudu magareng ga dikarolo tše di fapanego tša selete. Thanele ye ke ye kopana ge e bapetšwa le dithanele tša sebjalebjale tša tsela, eupša bohlokwa bja yona bo tšwa lefelong la yona le mafelong a thata a dithata ao a agwilego ka ona. Mmogo le ditsela tše di sebeletšego tša Abel Erasmus Pass, e bontšha ditlhohlo tša boentšenere tšeo di akaretšwago go hlabolla mananeokgoparara a dinamelwa dikarolong tša dithaba Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref> Lehono, sehlopha sa J.G Strijdom ga se feela sebopego sa dinamelwa eupša gape ke leswao leo le lemogwago go bapa le Abel Erasmus Pass. Basepeding bao ba fetago lefelong le ba ka itemogela dipono tša naga ya Drankesberg, meedi ye e e dikologilego le Lowveld. Thanele e tšewa bjalo ka tsela ya go otlela ya go kgahliša gomme e goketša baeti bao ba nago le kgahlego ka diponagalo tša [[naga]] tša Afrika Borwa le mananeokgoparara a histori. Lefelo leo le dikologilego thanele le lona le na le mafelo a go rekiva ka thoko ga tsela moo barekiši ba lefelong leo le bašomi ba diatla ba rekišetšago basepedi dithoto. Se se fa lefelo le tema ya tlaleletšo ya setšo le ya ekonomi go ditšhaba le baeti go bapa le tsela.<ref>{{Cite web |title=JG Strydom Tunnel Accommodation, Kruger National Park & Mopani |url=https://www.wheretostay.co.za/town/jgstrydomtunnel/accommodation |access-date=2026-08-10 |website=WhereToStay.co.za |language=en}}</ref> R36 le Abel Erasmus Pass di dula di le bohlokwa go [[batho]] bao ba sepelago magareng ga dilete tša naga ya godimo le tša Lowveld. Tsela ye e šomišwa gape ke dikoloi tša kgwebo, go akaretšwa dilori tšeo di sepetšago ditšweletšwa tša temo. Ka lebaka la tlhago ya go sotha le thanele le go ba gona ga dikoloi tše boima, baotledi ba dikoloi ba eletšwa go otlela ka kelohloko le go dumelela nako ye e lekanego ge ba sepela lefelo leo. Thanele ya J.G Strijdom ke leswao la mananeokgoparara a ditsela ka Profenseng ya Limpopo. E butšwe ka [[1959]], thanele ye e ka bago dimithara tše 133 e bopa karolo ya Abel Erasmus Pass ya histori gomme e tšwela pele go hlankela badiriši ba ditsela bao ba sepelago ka [[Limpopo]] Drankensberg. Kopanyo ya yona ya bohlokwa bja histori, bohlokwa bja boentšenere le tikologo ya go kgahliša e dira gore e be sebopego se se kgahlišago sa naga ya dinamelwa le ya boeti ya Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=JG Strijdom Tunnel boasts tourism economy in Sekhukhune – Sekhukhune Times |url=https://sekhukhunetimes.co.za/2024/07/01/jg-strijdom-tunnel-boasts-tourism-economy-in-sekhukhune/ |access-date=2026-08-10 |language=en-US}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:R36]] [[Setensele:Lowveld]] [[Setensele:Drakensberg]] jd9gjb4dhf4r2d1qv2n52pcyz7i80qd Mošomi:International baddie/Draft 10/ 2 14017 55550 2026-08-25T07:46:19Z International baddie 8382 I have added a article 55550 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Public transport in Gaborone.jpg|left|thumb|314x314px|Thekisi]] '''Dinamelwa tša bohle''' mo [[Afrika Borwa]] e šupa ditirelo tša dinamelwa tšeo di lego gona go šomišwa ke maloko a setšhaba. E kgatha tema ye bohlokwa go kgokaganya [[batho]] le dikolo, diyunibesithi, mafelo a mošomo, mafelo a mabenkele, dipetlele le mafelo a mangwe. Mehuta ya dinamelwa tša bohle ka Afrika Borwa e akaretša dipese, ditimela le dithekisi. Dithekisi ke ye nngwe ya dibopego tše di šomišwago kudu tša dinamelwa tša bohle, kudukudu mafelong a ditoropong. Ditirelo tša dipese di nea dinamelwa ka gare le magareng ga metse, mola ditimela di dirišwa ke banamedi mafelong a mangwe a ditoropokgolo.<ref>{{Cite web |title=Public Transport in South Africa {{!}} NDC Partnership |url=https://ndcpartnership.org/knowledge-portal/good-practice-database/public-transport-south-africa |access-date=2026-08-11 |website=ndcpartnership.org |language=en}}</ref> Dinamelwa tša bohle di bohlokwa ka gobane di fa go sepelasepela mo go sa bitšego kudu go batho bao ba se nago dikoloi tša praebete. Gape e thuša go fokotša pitlagano ya sephethephethe gomme e ka tlaleletša maemong a tlase a tšhilafalo ya [[Moya wo Mokgethwa|moya]] ge batho ba bantši ba sepela gotee. Le ga go le bjalo, dinamelwa tša bohle di lebeletšane le ditlhohlo tše mmalwa, go akaretša le go tlala kudu, go diega, dikotse, ditirelo tše di lekanyeditšwego mafelong a mangwe le go tshwenyega ka polokego. Go kaonafatša mananeokgoparara le ditirelo tša dinamelwa tša bohle go ka dira gore go sepela go tshepagale kudu, go fihlelelege le go fihlelelwa.<ref>{{Cite web |title=Transportation in South Africa: trains, buses, and taxis |url=https://www.expatica.com/za/living/transportation/public-transportation-in-south-africa-105982/ |access-date=2026-08-11 |website=Expatica South Africa |language=en}}</ref> Tlhabollo ya mananeokgoparara a dinamelwa tša bohle e bohlokwa ga palo ya badudi le ekonomi ye e golago ya Afrika Borwa. Peeletšo ka diporo, dipese, ditsela, diteišeni le dinolofatši tše dingwe tša dinamelwa di ka kaonafatša boleng le go tshepagala ga dinamelwa tša boohle. Go mpshafatša dinamelwa tša bohle le gona go ka kgothaletša batho ba bantši go diriša dinamelwa tšeo di abelanwago go e na le dikoloi tša praebete. Kopanyo ye kaone magareng ga dibopego tše di fapanego tša dinamelwa e ka dira gore maeto a be bonolo le go šoma gabotse.<ref>{{Cite web |last=boxcar-admin |date=2012-04-27 |title=Transportation efficiency in 2030 |url=https://theicct.org/transportation-efficiency-in-2030/ |access-date=2026-08-11 |website=International Council on Clean Transportation |language=en-US}}</ref> Ka fao dinamelwa tša bohle di sa dutše e le karolo ye bohlokwa ya tshepedišo ya dinamelwa ya Afrika Borwa gomme di kgatha tema ye bohlokwa go thekgwa mediro ya ekonomi le ya leago. Efa batho ba dimilione phihlelelo ya mešomo, [[thuto]], tlhokomelo ya maphelo le ditirelo tše dingwe. Le ge e le gore lekala le lebane le ditlhohlo, peeletšo ye e tšwelago pele le dikaonafatšo ka mananeokgoparara, polokego le go tshepagala di ka tsenya letsogo go tshepedišo ya dinamelwa tša bohle ye e fihlelelwago kudu le ye e šomago gabotse.<ref>{{Cite web |title=Public Transportation Conclusion · floydovich |url=https://langcorrect.com/journals/cgbw4tvi/public-transportation-conclusion/ |access-date=2026-08-11 |website=langcorrect.com}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Dinamelwa]] rfvqy0l2fhhvkbay70mg3dzni7i6ft7 Mošomi:International baddie/Draft 11/ 2 14018 55551 2026-08-25T07:52:53Z International baddie 8382 I have added a translation 55551 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Street vendors in Karnataka.jpg|left|thumb|380x380px|Barekiši ba mmileng]] '''Barekiši ba mebileng''' ka Afrika Borwa ke batho ka bomong bao ba rekišago dithoto goba ba abago ditirelo mafelong a setšhaba go swana le mebileng, mebaraka, diteišene tša dinamelwa le ditseleng. Go rekiša setarateng ke karalo ye bohlokwa ya ekonomi ye e sego ya semmušo gomme go fa letseno go batho ba bantši. Barekiši ba setarateng ba rekiša ditšweletšwa le ditirelo tše di fapafapanego. Mehlala ye e tlwaelegilego e akaretša [[dienywa]] le [[Morogo|merogo]], [[dijo]] tše di apeilwego, diaparo, dieta, ditšweletšwa tša ka gae le ditlabakelo. Barekiši ba bangwe ba fana gape ka ditirelo tša go swana le go lokiša dieta, go lokiša [[moriri]] le ditirelo tše di amanago le diselefouno.<ref>{{Cite web |title=Street Vendors and Market Traders |url=https://www.wiego.org/informal-economy/occupational-groups/street-vendors-and-market-traders/ |access-date=2026-08-11 |website=WIEGO |language=en-US}}</ref> Go rekiša mmileng go fa dibaka tša mešomo le tša letseno go [[batho]] bao ba ka bago le bothata bja go hwetša mošomo wa semmušo. E dira gape gore dithoto le ditirelo di fihlelelege gabonolo go [[Ditšhaba tše Kopanego|ditšhaba]], kudukudu mafelong ao a swaregilego go swana le ditoropokgolo, disenthara tša ditoropong le mafelo a dinamelwa. Barekiši ba mmileng ba ka tsenya letsogo mošomong wa ekonomi wa selegae ka go reka ditšweletšwa go tšwa go barekiši ba dithoto ka moka le go di rekišetša bareki thwii. Dikgwebo tša bona gape di fa ditšweletšwa tše di sa bitšeng kudu go batho ba ditšhabeng tše di ba dikologilego.<ref>{{Cite web |title=Street Vending: An Introduction and Overview |url=https://pide.org.pk/research/street-vending-an-introduction-and-overview/ |access-date=2026-08-11 |website=https://pide.org.pk/ |language=en-US}}</ref> Barekiši ba mmileng ba lebane le ditlhohlo tše mmalwa, go akaretšwa phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya mafelo a maleba a kgwebo, boso bjo bobe, bohodu, phadišano le tlaišo. Barekiši ba bangwe ba ka katana gape le go fihlelela ditirelo tša ditšhelete, thekgo ya kgwebo le mafelo a polokelo. Mafelong a mangwe, [[Mmasepala Setereke tša Sekhukhune|mebasepala]] e laola kgwebišano ya mmileng ka diphemiti, mafelo a kgwebo ao a kgethilwego le melawana ye mengwe ya ka fasana. Melawana ye e reretšwe go laola mafelo a setšhaba le go netefatša kgwebišano ye e bolokegilego, eupša go se kwane go ka direga ge barekiši ba dumela gore melawana e dira gore go be thata go bona go iphediša.<ref>{{Cite web |last=IJRASET |title=Problems and Challenges Faced by the Street Vendors |url=https://www.ijraset.com/research-paper/problems-and-challenges-faced-by-the-street-vendors |access-date=2026-08-11 |website=www.ijraset.com |language=en}}</ref> Barekiši ba mmileng gantši ba hwetšwa kgausi le mafelo a dithekisi, diteišene tša ditimela, dikolo, mafelo a mabenkele le ditsela tše di swaregilego. Go ba gona ga tšona go ka dira gore ditšhaba di be bonolo kudu ka go aba dithoto kgauswi le moo batho ba dulago le go sepela gona. Ka fao go rekiša mebileng ke karolo ye bohlokwa ya ekonomi ye e sego ya semmušo ya [[Afrika Borwa]]. Go fana ka mafelo a kgwebo a bolokegilego le a maleba , phihlelelo ya dinolofatši tša motheo le thekgo ya maleba go ka thuša barekiši ba setarateng go šoma ka [[katlego]] kudu mola ba hlokomela mafelo a [[setšhaba]] ao a rulagantšwego.<ref>{{Cite web |title=Street Vendors and Market Traders |url=https://www.wiego.org/informal-economy/occupational-groups/street-vendors-and-market-traders/ |access-date=2026-08-11 |website=WIEGO |language=en-US}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Phemiti]] [[Setensele:Barekiši]] fnswal85pw91l19pb6y5s6b1bgypvlw Mošomi:International baddie/Draft 12/ 2 14019 55552 2026-08-25T07:55:12Z International baddie 8382 I have added a article 55552 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:011 The lion king Tryggve in the Serengeti National Park Photo by Giles Laurent.jpg|left|thumb|250x250px|Tau ya lešoka]] '''Diphaka''' tša Setšhaba tša [[Afrika Borwa]] (SANParks) ke mokgatlo wo o ikarabelago ka go laola palo ya diphaka tša setšhaba le mafelo a šireleditšwego ka Afrika Borwa. Maikemišetšo a yona a magolo ke go boloka mehuta ya diphedi tša naga, diphoofolo tša naga le ditikologo tša tlhago mola e thekga boeti le thuto ya tikologo. SANParks e hlomilwe ka [[1926]], ka morago ga go hlolwa ga Phaka ya Setšhaba ya Kruger. Mokgatlo wo go tloga fao o atološitšwe mediro ya wona ya pabalelo gomme bjale o laola diphaka tše ntša setšhaba go ralala le dikarolo tše di fapanego tša Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |date=2026-07-23 |title=SANParks Honorary Rangers |url=https://www.sanparksvolunteers.org/homepage/ |access-date=2026-08-11 |website=SANParks Honorary Rangers |language=en-US}}</ref> Afrika Borwa e na le mehutahuta ya diphaka tša setšhaba tšeo di šireletšago ditshepedišo tša go fapana tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona le diphoofolo tša [[naga]]. Tše dingwe tša diphaka tše di tsebegago kudu di akaretša [[Kruger national park|Kruger National Park]], Addo Elephant National Park, Table Mountain National Park, Marakele National Park and Golden Gate Highlands National Park. Diphaka tše di na le mehutahuta ya dimela le [[diphoofolo]]. Ka mohlala, phaka ya [[Kruger national park|Kruger]] e tsebja kudu ka palo ya yona ya ditlou, ditau, mangau, ditšhukudu le dinare, tšeo ka tlwaelo di tsebjago e le Big Five.<ref>{{Cite web |title=South Africa Travel Articles - National Parks of South Africa |url=https://www.nature-reserve.co.za/national-parks-south-africa.html |access-date=2026-08-11 |website=www.nature-reserve.co.za}}</ref> [[Seswantšho:182 Angolan giraffe drinking in Etosha National Park Photo by Giles Laurent.jpg|thumb|250x250px|Thutlwa]] E mengwe ya maikarabelo a magolo a SANParks ke pabalelo ya diphoofolo tša naga le mafelo a tlhago a bodulo. Mokgatlo o šoma go šireletša mehuta ya diphedi yeo e logo kotsing, go laola ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona le go rarolla ditšhošetšo tša go swana le go tsoma ka tsela ye e sego molaong, tahlegelo ya bodulo le kgwebišano ya diphoofolo tša naga yeo e sego molaong. Diphaka tša [[setšhaba]] gape di thuša go šireletša methopo ya tlhago ye bohlokwa le go thekga dinyakišišo tša mahlale. Mananeo a pabalelo a ka nea tsebišo yeo e thušago go kaonafatša taolo ya diphoofolo tša lešoka le ditshepedišo tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona.<ref>{{Cite web |title=PROTECTED AREAS {{!}} Biodiversity Sector Investment Portal |url=https://biodiversityinvestment.environment.gov.za/protected-areas |access-date=2026-08-11 |website=biodiversityinvestment.environment.gov.za}}</ref> Diphaka tša setšhaba ke mafelo a bohlokwa a baeti ka Afrika Borwa. Baeti ba ka tšea karalo medirong ya go swana le go otlela [[Dipapadi|dipapadi,]] go sepela ka maoto, go bogela dinonyana, go kampa le maeto a go hlahla. Boeti bo fana ka letseno leo le ka tsenyago letsogo go pabalelo le ekonomi ya selegae. Diphaka tša setšhaba tša Afrika Borwa di bohlokwa go pabalelo ya mehuta ya diphedi, boeti, thuto le dinyakišišo tša mahlale. Gape di fa dibaka tša gore batho ba itemogele bohwa bja tlhago bja naga. Ka fao SANParks e kgatha tema ye bohlokwa go šireletša diphoofolo tša naga tša Afrika Borwa le ditikologo tša tlhago go meloko ya bjale le ya ka moso.<ref>{{Cite web |title=National parks and nature reserves {{!}} Science {{!}} Research Starters {{!}} EBSCO Research |url=https://www.ebsco.com/ |access-date=2026-08-11 |website=EBSCO |language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:SANParks]] [[Setensele:Diphoofolo]] [[Setensele:Afrika Borwa]] 4krj3344jnaaedb3z9ozdfokfa65bry Nail (anatomy) . 0 14020 55555 2026-08-25T11:25:48Z Renalemathata 8347 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1368209106|Nail (anatomy)]]" 55555 wikitext text/x-wiki   '''Sepikiri''' ke poleiti ya tšhireletšo yeo ka semelo e hwetšwago ntlheng ya dinomoro ( menwana le menwana ya maoto ) ya mo e nyakilego go ba di-primate ka moka (ntle le di-marmosets ), tšeo di swanago le manala diphoofolong tše dingwe tša tetrapod . Manala a menwana le manala a maoto di dirilwe ka phrotheine e thata yeo e bitšwago alpha-keratin, e lego polymer yeo gape e hwetšwago manaleng, dipharo le dinaka tša diphedi tša marapo a mokokotlo . [[Seswantšho:Human_nail_anatomy.jpg|left|thumb| A. Poleiti ya manala; B. lunula ya; C. modu wa; D. sinus ya sinus; E. matrix ya; F. bethe ya manala; G. hyponychium ya go swana le ; H. moedi wa mahala.]] Sepikiri se na le poleiti ya manala, metriksi ya manala le mpete wa manala ka fase ga yona, le dipharo tše di e dikologilego. <ref name="eMedicine">{{Cite web |last=Onumah |first=Neh |last2=Scher |first2=Richard K |date=May 2009 |title=Nail Surgery |url=http://emedicine.medscape.com/article/1126725-overview |access-date=10 March 2010 |publisher=eMedicine}}</ref> o56v0sfd8i7onh9ujw3hoiayxsgmm0e Bookelo 0 14021 55556 2026-08-25T11:46:43Z Renalemathata 8347 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1364572946|Hospital]]" 55556 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Hospital-de-Bellvitge.jpg|thumb| Bokantle bja Bookelo bja Yunibesithi ya Bellvitge kua L'Hospitalet de Llobregat, Spain, ka lefelo la go tsena le la go emiša dikoloi tša di-ambulensi.]] '''Bookelo''' ke letheo la tlhokomelo ya maphelo bjo bo abago kalafo ya balwetši ka mahlale a kgethegilego a tša kalafo le bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ba thušo le didirišwa tša kalafo. <ref>{{Cite web |title=Hospitals |url=https://www.who.int/hospitals/en/ |access-date=24 January 2018 |website=World Health Organization |language=en-GB}}</ref> Mohuta wo o tsebjago kudu wa bookelo ke '''boolelo bja kakaretšo''', seo ka tlwaelo se nago le lefapha la tša tšhoganetšo bakeng sa go alafa mathata a tša maphelo a akgofilego go tloga go bahlaselwa ba mollo le dikotsi go ya go bolwetši bja tšhoganetšo. '''Bookelo selete''' ka tlwaelo ke lefelo le legolo la tlhokomelo ya tša maphelo seleteng sa sona, leo le nago le malao a mantši bakeng sa tlhokomelo e tseneletšego le malao a oketšegilego bakeng sa balwetši bao ba nyakago tlhokomelo ya nako e telele. thlspf7v4p08vuuswf1ew3cfqy6ze42