Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.17
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Afrikaans
0
258
55610
40537
2026-08-30T09:28:11Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55610
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa 2011 Afrikaans speakers proportion map.svg|thumb|Afrikaans wa [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Afrikaans''' ke [[polelo]] yeo setlogo sa yona e lego [[Sedutch]]. Afrikaans e bolelwa ke badudi ba [[Afrika Borwa]] le [[Namibia]], le ge e na le batho bao ba e bolelago ba mmalwa bao ba dulago [[Botswana]], [[Angola]], [[Eswatini]], [[Zimbabwe]], [[Lesotho]], [[United Kingdom]], [[Australia]] le [[Canada]].
Afrikaans ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušô tša Afrika Borwa.
== Afrikaans ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
||[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Afrikaans}}
<!--Categories-->
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
ird51xcpy39fc8u2eroadfzk26dhvdb
Setebele
0
541
55615
47819
2026-08-30T09:32:14Z
Aliwal2012
605
55615
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa 2011 Ndebele speakers proportion map.svg|thumb|Setebele mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Setebele''' (Setebele: {{lang|nbl|isiNdebele, Nrebele}}) se bolelwa [[Afrika Borwa]]. Setebele ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušo tša Afrika Borwa. Setebele se bolelwa gagolo [[Limpopo]], [[Mpumalanga]] le [[Gauteng]].
== Setebele ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Setebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Ndebele}}
<!--Categories-->
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Dipolelo Afrika]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
oah2rsglotwmrnhebnp1hf09q7cuxr2
Sepedi
0
544
55607
51683
2026-08-30T09:26:55Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55607
wikitext
text/x-wiki
'''Banareng Ba Ga Mohlala''' (''Ba tumile ga golo ka go bolela [[Sesotho sa Leboa]]'') se bolelwa [[Afrika Borwa]]. Sesotho sa Leboa ke se sengwe sa maleme a [[12 (nomoro)|lesome pedi]] a semmušô a [[Afrika Borwa]]. [[Sesotho sa Leboa]] se bolelwa kudu [[Limpopo]], [[Mpumalanga]] le [[Gauteng]].
== Sesotho sa Leboa ka mo Afrika Borwa ==
[[Seswantšho:South Africa Northern Sotho speakers proportion map.svg|thumb|Sesotho sa Leboa la Afrika Borwa]]
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha ge baboledi ba Sepedi ba le milione tse nne dikete tse makgolo tshela lesome seswai makgolo tlhano masome šupa tlhano. Maleme a mangwe a bolelwago a laetswa :
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Maleme
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Maleme a mangwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
== Dikgokagano tša ka Ntle ==
* [https://web.archive.org/web/20070814142934/http://www.statssa.gov.za/census01/html/C2001Interactive.asp Statistics SA]
{{DEFAULTSORT:Pedi}}
[[Setensele:Maleme]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
j6d38rmza8psjg25cvztjgcp6gagejd
Sesotho
0
548
55611
50804
2026-08-30T09:29:07Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55611
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Sesothodistrib.gif|right|frameless]]
'''Sesotho''' (Sesotho sa Leboa ) se bolelwa [[Afrika Borwa]] moo e lego ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušo tša [[Afrika Borwa]]. Sesotho se bolelwa le [[Lesotho]] moo e le go polelo ya setšhaba.
== Dipalopalo tša batho tša 2011 mo Afrika borwa di bontšha se: ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]
| align="right" |3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Sotho}}
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Dipolelo Afrika]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
jt4j8e0s480l5arb09tu5fxol78htfg
Seswati
0
550
55613
47816
2026-08-30T09:30:28Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55613
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South_Africa_2011_Swazi_speakers_proportion_map.svg|thumb|Seswati mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Seswati''' (Seswati: {{lang|ss|siSwati}}) ke [[polelo]] ya bobedi ya mmušo wa [[Eswatini]]. Ntle le Eswatini, Seswati ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušô tša [[Afrika Borwa]].
Seswati se nyakile go swana le [[Sezulu]]. Badudi ba mmalwa ba [[Mozambique]] le [[Lesotho]] ba bolela Seswati.
== Seswati ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Swati}}
<!--Categories-->
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
05z6w4qr9tyl47itbth4bg0b9567klc
Sethosa
0
551
55609
47821
2026-08-30T09:27:28Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55609
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Xhosa speakers proportion map.svg|thumb|Sethosa mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Sethosa''' goba '''SeXhosa''' (Sethosa: {{lang|xh|isiXhosa}}) ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušô tša [[Afrika Borwa]]. Sethosa se bolelwa ke batho bao ba ka bago dimilione tše 7.9, goba 18% ya badudi ba Afrika Borwa.
== Sethosa ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|'''Sethosa'''||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Thosa}}
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
h2fkx9fr4q0li53kyjz0g9dt2m426j2
Setsonga
0
552
55612
47823
2026-08-30T09:29:38Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55612
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Tsonga speakers proportion map.svg|thumb|Setsonga mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
[[Seswantšho:WIKITONGUES- Lourenço speaking Tsonga.webm|thumb|Setsonga]]
'''Setsonga''' (Setsonga: {{lang|ts|Xitsonga}}) se bolelwa [[Afrika Borwa]] le [[Mozambique]].
Setsonga ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušô tša Afrika Borwa. Se bolelwa kudu [[Limpopo]] moo badudi bao e ka bago 1,646,000 ba se bolelago.
== Setsonga ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
== Mohlala ==
'''[[Thapelo ya Morena]]''' ka Setsonga:
:Tata wa hina la nge matilweni,
:vito ra wena a ri hlawuleke;
:a ku te ku fuma ka wena;
:ku rhandza ka wena a ku endliwe misaveni,
:tanihi loko ku endliwa tilweni.
:U hi nyika namuntlha vuswa bya hina bya siku rin'wana ni rin'wana;
:u hi rivalela swidyoho swa hina,
:tanihi loko na hina hi rivalela lava hi dyohelaka;
:u nga hi yisi emiringweni,
:kambe u hi ponisa eka Lowo biha,
:Amen.
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Tsonga}}
<!--Categories-->
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
82vlunt4vhir5umkmmxrwym2lgi1nmr
Setswana
0
553
55606
47825
2026-08-30T09:25:18Z
Aliwal2012
605
55606
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Tswana speakers proportion map.svg|thumb|Setswana mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Setswana''' se bolelwa [[Afrika Borwa]] le [[Botswana]]. Setswana ke polelo ya semmušo ya Botswana, mola ka go Afrika Borwa e le ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušo.
Badudi ba mmalwa ba [[Zimbabwe]] le [[Namibia]] ba bolela Setswana. Setswana se bolelwa ke batho ba e ka bago dimilione tše nne.
Peleng ka nako ya kgethollo ka go Afrika Borwa, go be go na le nagana yeo e bitšwago ''[[Bophuthatswana]]'' yeo e bego e theilwe go ba naga ya batho bao ba bolelago Setswana.
== Setswana ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Tswana}}
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
jwdq29cbpnrfw7uplq8gefkgzi9dejw
Sevenda
0
554
55614
48869
2026-08-30T09:31:41Z
Aliwal2012
605
55614
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Venda speakers proportion map.svg|thumb|Sevenda mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Sevenda''' ({{lang|ve|Tshivenḓa, Luvenḓa}}) se bolelwa [[Afrika Borwa]]. TshiVenda ke ye nngwe ya dipolelo tše [[12 (nomoro)|lesome pedi]] tša semmušô tša Afrika Borwa. TshiVenda se bolelwa gagolo [[Limpopo]] le [[Zimbabwe]].
== Sevenda ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Venda}}
<!--Categories-->
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo Afrika]]
befej47ldq34g0b6ljfdp5m7z6x7iv7
Sezulu
0
556
55605
50823
2026-08-30T09:23:16Z
Aliwal2012
605
dipolelo tše lesomepedi
55605
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Zulu speakers proportion map.svg|thumb|Sezulu mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Sezulu''' (Sezulu: {{lang|zu|isiZulu}}) ke e tee ya [[polelo|dipolelo]] tše [[12 (nomoro)|lesomepedi]] tša semmušô tša [[Afrika Borwa]]. Sezulu se bolelwa kudu profenseng ya [[KwaZulu Natala]]. Sezulu se bolelwa ke bontšhi bja badudi ba [[Afrika Borwa]].
Palo ye nnyane ya badudi ba [[Zimbabwe]], le [[Mozambique]] e bolela Sezulu.
== Sezulu ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Zulu}}
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
pzcrxrd7iast6k6ebcq7nny546xuwvz
Norge
0
1803
55608
54039
2026-08-30T09:27:26Z
Martin Macha 2111
5014
/* */
55608
wikitext
text/x-wiki
{{Country
|native_name = Norge / Noreg / Norga
|conventional_long_name = Kongeriket Norge<br />Kongeriket Noreg<br />Norgga gonagasriika
|common_name = Norge / Noreg / Norga
|image_flag = Flag of Norway.svg
|image_coat = Coat of Arms of Norway.svg
|image_map = Europe-Norway.svg
|official_languages = [[Norwegian language|Norsk]] <small>([[Bokmål]] / [[Nynorsk]])</small><br />[[Northern Sami|Davvisámegiella]]
|demonym = Norsk, nordmann
|capital = [[Oslo]]
|government_type = [[Unitary state|Unitary]] [[Parliamentary system|parliamentary]] [[constitutional monarchy]]
|leader_name1 = [[:no:Haakon VIII|Haakon VIII]]<br />[[Seswantšho:Norway (National Anthem).ogg]]
|leader_name2 = [[:no:Jonas Gahr Støre|Jonas Gahr Støre]] ([[Arbeiderpartiet|Ap]]) (2021–)
|largest_city = Oslo
|area_km2 = 385 207<ref name="kart">{{Cite web|url=https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|title=Arealstatistics for Norway 2020|publisher=Kartverket, mapping directory for Norway|year=2019|date=2019-12-20|accessdate=2020-03-08|language=no|archive-date=2019-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608034913/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|url-status=dead}}</ref>
|area_rank = 67
|population_estimate = 5 627 400<ref name="ssbf">{{Cite web|url=https://www.ssb.no/en/befolkning/folketall/statistikk/befolkning|title=Population, 2026-01-01|publisher=Statistics Norway|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=en}}</ref><small>(2026)</small>
|currency = Norsk krone
|currency_code = NOK
|time_zone = [[CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = ''CEST''
|utc_offset_DST =
|cctld = .no
|calling_code = 47
|drives_on = right
}}
[[Seswantšho:Map_Norway_political-geo.png|thumb|upright=1.5]]
'''Norge''' ke naga lefasaneng la [[Europa]], [[toropokgolo]] ya gona ke [[Oslo]].
== Ditšhupetšo ==
{{reflist}}
{{Commons|Norway|Norge}}
[[Setensele:Europa]]
sg2xusgwvyeo0juiwqtr623j89l88ja
Mošomi:Kakamas14
2
13534
55589
55449
2026-08-29T16:03:47Z
Kakamas14
8370
edits
55589
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] *[[Sethalwa 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]]
ed6759h5l5wrm4d1awyp6iu1ck3snv0
55596
55589
2026-08-29T19:03:55Z
Kakamas14
8370
new draft
55596
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] *[[Sethalwa 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 5|Draft 5]]
d4wfwl8ijnyridi1k1eaaxvwuyvav6j
55601
55596
2026-08-29T20:54:19Z
Kakamas14
8370
new draft
55601
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] *[[Sethalwa 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 5|Draft 5]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 6|Draft 6]]
q3vly8ntthjr0gqugkw1xpab2xucalf
55602
55601
2026-08-29T20:55:48Z
Kakamas14
8370
edited draft
55602
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] *[[Sethalwa 3|Draft 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 5|Draft 5]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 6|Draft 6]]
hjezoej20ylefh23qug0ertggihgilx
55603
55602
2026-08-29T20:56:53Z
Kakamas14
8370
edited draft
55603
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] [[Sethalwa 3|Draft 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 5|Draft 5]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 6|Draft 6]]
ez2qh02vp2mlm3yivtqwsp2uyfgpzx9
Mošomi:Ntokozo05
2
13645
55597
54106
2026-08-29T19:51:56Z
~2026-46942-38
8776
55597
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka Ke Ntokozo05
[[Mošomi:Ntokozo05/Draft1|Draft1]] - [[Mošomi:Ntokozo05/|Draft2]] - [[Mošomi:Ntokozo05/|Draft3]]
ea43e6iuois4og7jbat6cqwtu015990
Mmino wa Setšo
0
14035
55588
2026-08-29T15:01:09Z
Motshekga00
8353
mmino
55588
wikitext
text/x-wiki
Mmino wa Setšo
Mmino wa Setšo ke mohuta wa mmino wa setšo wo o tswalanago le ditšhaba tšeo di bolelago Sepedi/Northern Sotho Afrika Borwa. Lentšu mmino wa setšo le šupa mmino wa setšo goba mmino wa setšo sa batho. Ke mokgwa wa tša bokgabo wo o akaretšago go opela, go bina le go letša diletšo tša mmino.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Tlhalošo
Polelwana mmino wa setšo ke polelwana ya Sepedi/Northern Sotho. Lentšu mmino le šupa mošomo wa mmino le tiragatšo, mola setšo se tswalana le setšo, setlogo le bophelo bja setšhaba. Ka fao, mmino wa setšo o šomišwa go hlaloša mekgwa ya mmino ya setšo yeo e tswalanago le ditšhaba tša Northern Sotho.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Go ya ka Mapaya, mmino wa setšo o swanetše go kwešišwa go tšwa go dikgopolo le maitemogelo a batho bao ba o dirago. Nyakišišo ya gagwe e šomišitše dipoledišano, tlhokomelo ya ditiragatšo le dipoledišano le badiriši ba mmino wo go hlaloša setšo se go ya ka pono ya batho ba Northern Sotho.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Mehuta ya Mmino wa Setšo
Mmino wa Setšo o akaretša mehuta ye meraro ye megolo: go letša diletšo tša mmino, go opela le go bina. Mehuta ye e ka dirwa ka boyona, eupša gantši e kopanywa nakong ya tiragatšo. Go opela le go bina ke dikarolo tše bohlokwa tša setšo se.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Diletšo tša setšo di šomišwa go felegetša ditiragatšo. Gare ga mekgwa ya mmino yeo e tswalanago le ditšhaba tša Northern Sotho go na le tšhomišo ya dinaka le meropa. Diletšo le mekgwa ya go dira mmino di fetogile ge nako e dutše e eya ka lebaka la go hwetšagala ga didirišwa tše difsa le diphetogo tša maphelo a batho.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Kiba le Dinaka
Kiba ke o mongwe wa mehuta ya mmino le motantšo wo o tswalanago le mmino wa setšo. Nyakišišo ya Deborah James e hlaloša kiba bjalo ka karolo ya lapa le legolo la mekgwa ya mmino wa setšo wa Basotho. Lentšu mmino wa setšo le šomišitšwe ke badiriši ba mmino le batho ba bangwe go šupa setšo se se nabilego sa mmino wa setšo.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Dinaka di bohlokwa kudu mehuteng ye mengwe ya kiba. Nyakišišo e bontšha gore dihlopha tša baletši di ka letša dinaka tša medumo ye e fapanego gomme medumo ya tšona e kopana go dira melodi. Meropa le yona e šomišwa go felegetša motantšo.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Bohlokwa bja Setšo
Mmino wa Setšo ke karolo ya bohlokwa ya boitšhupo le boitlhamelo bja ditšhaba tšeo di bolelago Northern Sotho. O nea batho sebaka sa go itlhalosa ka koša, motantšo le diletšo tša mmino. O bile o tswalana le dikamano tša setšhaba, meletlo le go bontšha boitšhupo bja setšo.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Setšo se se tšwetše pele go fetoga ge batho ba huduga mafelong a bona, ba kopana le ditšo tše dingwe gomme ba kopana le mehuta ye mengwe ya mmino. Nyakišišo ya James e bontšha gore kiba e ile ya gola go tšwa medung ya yona ya magaeng gomme ya ba karolo ya bophelo bja ditšhaba tša bafaladi ka gare ga Afrika Borwa.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Mmino wa Setšo mehleng ya lehono
Le ge mmino wa setšo o theilwe godimo ga mekgwa ya kgale, ga se wa dula o sa fetoge. Badiriši ba mmino ba fetotše diletšo, mafelo a ditiragatšo le mekgwa ya go dira mmino, mola ba tšwela pele go boloka dikarolo tša setšo. Se se thušitše gore mmino wa setšo o tšwele pele go phela mo ditšhabeng tše di fetogago tša Northern Sotho.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
Methopo
<nowiki>*</nowiki> James, Deborah. Bagagešu / Those of My Home: Migrancy, Gender and Ethnicity in the Northern Province, South Africa. University of the Witwatersrand / LSE Research Online.<ref>James, Deborah. Bagagešu / Those of My Home: Migrancy, Gender and Ethnicity in the Northern Province, South Africa. University of the Witwatersrand / LSE Research Online.</ref>
<nowiki>*</nowiki> Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss. 2014.v5n20p2211.<ref>Mapaya, Madimabe Geoff. (2014). “Indigenous African Music: A Descriptive Analysis of Mmino wa Setšo from a Northern Sotho Perspective.” Mediterranean Journal of Social Sciences, 5(20), 2211–2215. DOI: 10.5901/mjss.2014.v5n20p2211.</ref>
q8nrtooikzb2u9jthdw9n2qp1t5nlbw
Go dira gore pula e ne
0
14036
55590
2026-08-29T17:35:36Z
Motshekga00
8353
PULA
55590
wikitext
text/x-wiki
Go dira gore pula e ne
Go dira gore pula e ne ke ditlwaelo, ditirelo tša bodumedi goba mekgwa ya mahlale yeo e dirwago ka maikemišetšo a go dira gore pula e ne goba go oketša pula lefelong le itšego. Ditlwaelo tša go kgopela pula di bile gona ditšong tše dintši tša lefase ka mengwaga e mentši. Maemong a mangwe, batho ba be ba dumela gore pula e ka tutuetšwa ka dithapelo, ditirelo tša bodumedi goba meetlo ya setšo.<ref>Hong, Ze; Slingerland, Edward; Henrich, Joseph. “Magic and Empiricism in Early Chinese Rainmaking: A Cultural Evolutionary Analysis.” Current Anthropology, 2024. (RCNi Company Limited</ref>
Histori
Go dira gore pula e ne go na le histori ye telele. Ditšhaba tše dintši tša bogologolo di be di dira ditirelo tše di bego di tswalanywa le pula, temo le tšweletšo ya dijo. Nyakišišo ya histori ya China e bontšha gore meetlo ya go kgopela pula e be e tšwelela gantši gomme e be e tšewa e le tsela ya go leka go tutuetša maemo a tlhago<ref>Hong, Ze; Slingerland, Edward; Henrich, Joseph. “Magic and Empiricism in Early Chinese Rainmaking: A Cultural Evolutionary Analysis.” Current Anthropology, 2024. (RCNi Company Limited</ref>.
Mehleng ya bogologolo le mehleng ya sebjalebjale, ditirelo tša go kgopela pula di be di fapana go ya ka setšo. Tše dingwe di be di akaretša dithapelo, metjeko le ditirelo tša setšo. Nyakišišo ya ditirelo tša go kgopela pula kua Zimbabwe e bontšhitše gore mekgwa ye e be e kgokaganywa le ditumelo tša badimo, tlhago le maatla a marena a setšo. <ref>Hong, Ze; Slingerland, Edward; Henrich, Joseph. “Magic and Empiricism in Early Chinese Rainmaking: A Cultural Evolutionary Analysis.” Current Anthropology, 2024. (RCNi Company Limited</ref>
Go dira gore pula e ne ka mahlale
Lekgolong la bo-20 la mengwaga, maiteko a go tutuetša pula a ile a thoma go šomiša tsebo ya saense ya leratadima. Mokgwa wo mongwe wo o tsebjago ke cloud seeding, moo dilo tše itšego di tsenywago marung gore di thuše go tšweletša marothodi a meetse goba dikristale tša lehlwa tšeo di ka bago le seabe go tšweletšeng pula.<ref>Haragan, Donald R. “Weather Modification.” Handbook of Texas Online. (Texas State Historical Association)</ref>
Ka bo-1940, borasaense ba ile ba dira ditšweletšo tše bohlokwa mabapi le tšhomišo ya dry ice le silver iodide go dira dikristale tša lehlwa ka gare ga maru. Diteko tše di ile tša thuša go aga motheo wa mekgwa ya sebjalebjale ya go fetola maemo a leratadima. <ref>Haragan, Donald R. “Weather Modification.” Handbook of Texas Online. (Texas State Historical Association)</ref>
Le ge cloud seeding e šomišitšwe dinageng tše dingwe, katlego ya yona e ithekgile ka maemo a maru le maemo a mangwe a leratadima. Ka lebaka leo, ga se gore go tsenya dilo marung go kgonthiša pula ka mehla. <ref>Rains Come from the Gods!”: History of rainmaking rituals in Zimbabwe. South African Historical Journal. (Taylor & Francis Online</ref>
Go dira gore pula e ne le setšo
Ditirelo tša go kgopela pula di bile karolo ya ditšo tše dingwe tša Afrika. Kua Zimbabwe, mohlala, ditirelo tša pula di be di kgokaganywa le dikamano magareng ga batho, tlhago, badimo le boetapele bja setšo. Ditirelo tše di be di ka nea setšhaba kholofelo le boikutlo bja gore go na le tsela ya go lebeletšana le komelelo. <ref>Rains Come from the Gods!”: History of rainmaking rituals in Zimbabwe. South African Historical Journal. (Taylor & Francis Online</ref>
Maikemišetšo
Maikemišetšo a go dira gore pula e ne a fapana go ya ka nako le setšo. A ka akaretša go thuša temo, go fokotša ditlamorago tša komelelo, go hwetša meetse a go nwa le go godiša dibjalo. Maitekong a sebjalebjale, cloud seeding e šomišwa kudu ka maikemišetšo a go oketša pula goba go tutuetša pula ka maemo a itšego.<ref>Rains Come from the Gods!”: History of rainmaking rituals in Zimbabwe. South African Historical Journal. (Taylor & Francis Online</ref>
Bona gape
<nowiki>*</nowiki> Pula
<nowiki>*</nowiki> Komelelo
<nowiki>*</nowiki> Cloud seeding
<nowiki>*</nowiki> Phetošo ya maemo a leratadima
<nowiki>*</nowiki> Temo
Methopo
<nowiki>*</nowiki> Hong, Ze; Slingerland, Edward; Henrich, Joseph. “Magic and Empiricism in Early Chinese Rainmaking: A Cultural Evolutionary Analysis.” Current Anthropology, 2024. (RCNi Company Limited)<ref>Hong, Ze; Slingerland, Edward; Henrich, Joseph. “Magic and Empiricism in Early Chinese Rainmaking: A Cultural Evolutionary Analysis.” Current Anthropology, 2024. (RCNi Company Limited)</ref>
<nowiki>*</nowiki> Haragan, Donald R. “Weather Modification.” Handbook of Texas Online. (Texas State Historical Association)<ref>Haragan, Donald R. “Weather Modification.” Handbook of Texas Online. (Texas State Historical Association)</ref>
<nowiki>*</nowiki> Schaefer, Vincent J. “The Early History of Weather Modification.” Bulletin of the American Meteorological Society. (American Meteorological Society Journals)<ref>Schaefer, Vincent J. “The Early History of Weather Modification.” Bulletin of the American Meteorological Society. (American Meteorological Society Journals)</ref>
<nowiki>*</nowiki> “Rains Come from the Gods!”: History of rainmaking rituals in Zimbabwe. South African Historical Journal. (Taylor & Francis Online)<ref>Rains Come from the Gods!”: History of rainmaking rituals in Zimbabwe. South African Historical Journal. (Taylor & Francis Online)</ref>
rzw4rh40oog05tfqj94mdka9qwd9jd6
Metse ye e Timetšego
0
14037
55591
2026-08-29T18:11:51Z
Motshekga00
8353
Metse
55591
wikitext
text/x-wiki
Metse ye e Timetšego
Metse ye e timetšego ke metse ya kgale yeo e kilego ya ba le badudi le mekgatlo ya batho, eupša ge nako e dutše e eya ya tlogelwa, ya senyega goba ya khupetšwa ke dilo tša tlhago. Tsebo ka metse ye e hwetšwa kudu ka boepi bja marope, dingwalwa tša kgale le nyakišišo ya baepi ba marope. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Metse ye e timetšego e ka hwetšwa mafelong a fapafapanego a lefase. Mabaka a go tlogelwa ga yona a ka akaretša diphetogo tša tikologo, dikotsi tša tlhago, dintwa, diphetogo tša ditsela tša kgwebo le mabaka a mangwe a tša leago le tša ekonomi. Maemong a mangwe, karolo ya motse e ka dula e le gona gomme ya hwetšwa gape ke baepi ba marope ka morago ga mengwaga e mentši.<ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Petra
Petra ke motse wa kgale wa Banabatea wo o lego nageng ya Jordan. Motse wo o be o le lefelong le bohlokwa la ditsela tša kgwebo magareng ga Arabia, Egipita le Syria-Fenicia. Petra e tsebega ka meago ye mentši yeo e betlilwego maswikeng le ka tshepedišo ya yona ya go kgoboketša le go laola meetse lefelong leo le omilego. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Petra e na le maswao a ditšo tše di fapafapanego, go akaretša meago ya setšo sa Banabatea yeo e kopanego le mekgwa ya kago ya Hellenistic. Marope a yona a akaretša mabitla, ditempele, mafelo a bodumedi, ditsela tša meetse, dipolokelo tša meetse le meago e mengwe ya setšhaba. UNESCO e e hlalosa e le bohlatse bjo bohlokwa bja tlhabologo ya Banabatea. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Pompeii
Pompeii e be e le motse wa Roma wa kgale kua Italy. Ka 79 AD, go phatloga ga Thaba ya Vesuvius go ile gwa khupetša Pompeii ka molora wa seretse se se fišago le mafsika a manyenyane a seretse se se thuthupago. Marope a motse a ile a šala a bolokegile ka tekanyo ye e sa tlwaelegago gomme a thoma go epa le go bulelwa setšhaba go tloga lekgolong la bo-18 la mengwaga. (UNESCO World Heritage Centre)<ref>* UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Marope a Pompeii a nea tshedimošo ka bophelo bja batho ba Roma ya bogologolo. Mafelo a motse a akaretša meago ya setšhaba, mafelo a go hlapa, diholo tša dipapadi, amphitheatre, dintlo le ditsela. Mengwalo ye mentši yeo e bego e ngwadilwe mabotong le yona e thuša banyakišiši go kwešiša bophelo bja setšhaba le bja dipolotiki motseng. <ref>* UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Herculaneum
Herculaneum e be e le motse o mongwe wa Roma wo o ilego wa kgupetšwa ke go phatloga ga Vesuvius ka 79 AD. Ka ge motse o ile wa khupetšwa kudu ke dilo tše di fišago tša seretse se se thuthupago, dilo tše dingwe tša manyolo le dikarolo tša meago di ile tša bolokwa gabotse.<ref>* UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Marope a Herculaneum a akaretša dintlo, mafelo a go hlapa, meago ya setšhaba le dilo tša bophelo bja letšatši le letšatši. UNESCO e bolela gore motse wo, gotee le Pompeii, o nea seswantšho se se tletšego sa bophelo bja Roma ya bogologolo nakong ya lekgolo la pele la mengwaga pele le morago ga AD.<ref>* UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Mahendraparvata
Mahendraparvata ke motse wa kgale wo o amanago le histori ya mathomo ya Mmušo wa Angkor kua Cambodia. Nyakišišo ya baepi ba marope e utolotše netweke e kgolo ya motse yeo e beakantšwego ka mokgwa wa thulaganyo, e akaretšago ditsela, ditempele le mananeo a meetse. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Go utollwa ga marope a metse ye bjalo go bohlokwa ka gobane go thuša banyakišiši go kwešiša kamoo batho ba kgale ba bego ba rulaganya metse, ba šomiša meetse le go aga mekgatlo ya bona. Nyakišišo ya Mahendraparvata e thušitše go bontšha bogolo le thulaganyo ya mafelo a mathomo a tlhabologo ya Angkor. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Bohlokwa bja metse ye e timetšego
Metse ye e timetšego e bohlokwa go thuto ya histori le boepi bja marope ka gobane marope a yona a boloka bohlatse bja bophelo bja batho ba nakong e fetilego. Meago, ditsela, dilo tša ka malapeng, dingwalwa le ditshepedišo tša meetse di ka thuša banyakišiši go kwešiša setšo, ekonomi le mokgwa wa bophelo wa ditšhaba tša kgale. <ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
Bona gape
<nowiki>*</nowiki> Boepi bja marope
<nowiki>*</nowiki> Tlhabologo ya kgale
<nowiki>*</nowiki> Petra
<nowiki>*</nowiki> Pompeii
<nowiki>*</nowiki> Herculaneum
<nowiki>*</nowiki> Angkor
Methopo
<nowiki>*</nowiki> UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)<ref>UNESCO World Heritage Centre — Petra. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
<nowiki>*</nowiki> UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)<ref>UNESCO World Heritage Centre — Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
<nowiki>*</nowiki> UNESCO World Heritage Centre — Mahendraparvata/Phnom Kulen. (UNESCO World Heritage Centre)<ref>UNESCO World Heritage Centre — Mahendraparvata/Phnom Kulen. (UNESCO World Heritage Centre)</ref>
fl65eb6bshglylyeorg2initmurk0xg
Ntwa ya Moholoholo
0
14038
55592
2026-08-29T18:26:51Z
Motshekga00
8353
Ntwa ya maholoholo
55592
wikitext
text/x-wiki
Ntwa ya Moholoholo
Ntwa ya Moholoholo e be e le ntwa yeo e bilego gona ka 1864 lefelong la Moholoholo, kgauswi le dithaba tša Drakensberg mo lefelong la histori la Mapulaneng. Ntwa ye e ile ya tswalanywa le Mapulana le baetapele ba bona bao ba bego ba nyaka go šireletša batho ba bona kgahlanong le ditlhaselo tša maSwati. <ref>* Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”</ref>
Ka nako yeo, ditšhaba tše mmalwa tša Sotho di be di dula lefelong la lowveld gomme di be di lebane le ditlhaselo tša maSwati. Baetapele ba Mapulana ba ile ba nyaka lefelo leo le bego le ka šireletša batho ba bona. Thaba ya Moholoholo e ile ya ba lefelo la bohlokwa ka gobane maemo a yona a godimo a be a dira gore go be bonolo go šireletša bao ba bego ba tšhabela moo. <ref>* Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”</ref>
Nakong ya ntwa, bahlabani ba ile ba šomiša maemo a thaba go thibela ditlhaselo. Go begwa gore maswika a magolo a ile a kgokološetšwa fase go thibela bahlasedi bao ba bego ba leka go fihla godimo ga thaba. Ditlhaselo tše mmalwa di ile tša kgona go ganetšwa, gomme lefelo leo la tšwela pele go ba sekgoba sa tšhireletšo sa batho bao ba bego ba tšhabetše moo.<ref>* Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”</ref>
Ntwa ya Moholoholo e sa le karolo ya bohlokwa ya histori ya Mapulana. Setšhaba sa Mapulana se sa gopola ntwa ye bjalo ka karolo ya histori ya sona, gomme segopotšo sa ntwa se tswalanywa le leabela la setšo le histori ya Mapulaneng. <ref>* Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”</ref>
Mapulaneng e bolela “lefelo la batho ba Mapulana” gomme e akaretša mafelo a ka leboa-bohlabela bja Mpumalanga le borwa-bohlabela bja Limpopo. SePulana ke leleme leo le bolelwago ke Mapulana gomme le tšwela pele go šomišwa ke setšhaba go boloka histori, setšo le tsebo ya setšo.<ref>Wycliffe South Africa. “sePulana.”</ref>
Methopo
<nowiki>*</nowiki> Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”<ref>* Sepulana Bible. “Our Culture | Mapulana.”</ref>
<nowiki>*</nowiki> Wycliffe South Africa. “sePulana.”<ref>Wycliffe South Africa. “sePulana.”</ref>
<nowiki>*</nowiki> University of Venda. The Ethnobotanical Investigation of the Mapulana of Ehlanzeni District.<ref>* University of Venda. The Ethnobotanical Investigation of the Mapulana of Ehlanzeni District.</ref>
pp9evzhd1dsrgs9q9sxbt35h79fnrah
Ditho tsa mmele
0
14039
55593
2026-08-29T18:34:09Z
~2026-47053-26
8775
done with the draft
55593
wikitext
text/x-wiki
Ditho tša mmele
[[Seswantšho:Model_of_human_ear.jpg|left|thumb|260x260px|Tsebe]]
'''Ditho tša mmele''' ke dintši e bile di ka feta [[masomehlano]]. Tsebe ke setho ba bohlokwa kudu go re thuša ka go kwa le ka go tsepama. E na le dikarolo tše tharo tše kgolo, tsebe ya ka ntle, tsebe ya ka gare le tsebe ya ka gare.Tsebe ye kgolo ke setho se re se bonago ka mehla go bathong ba bangwe goba rena. Tsebe ya bogare ke yeo e nago le sekgoba sa go tsentšha medumo. [[Tsebe]] ya ka gare yona e na le dikarolo tšeo di lego bohlokwa ka go kwa le go lekalekanya. Ditsebe di sireletša le monagano.<ref>{{Cite web |date=2026-07-24 |title=Human ear {{!}} Structure, Function, & Parts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/ear |access-date=2026-08-27 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>
O e hwetša ka mahlakoreng ka bobedi a hlogo gomme e dumelela batho le diphoofolo tše dintši go lemoga medumo le go boloka maikutlo a bona a boemo bja mmele.<ref>{{Cite web |last=Pan |first=Sourav |date=2024-05-19 |title=Physiology of hearing - Ear Structure, Functions |url=https://biologynotesonline.com/physiology-of-hearing-ear-structure-functions/ |access-date=2026-08-27 |language=en-US}}</ref>
Tsebe e na le ditsela tša yona tša go šoma. Modumo o tsena bjokong bja gago ka tsebe ya gago ka go dira gore eardrum ya gago e thothomele le go romela maswao gomme tahlegelo ya go kwa e ka direga ka mabaka a mantši a go swana le go tšofala, go ba kgauswi le medumo ye megolo goba mathata a tša maphelo.<ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Why Ears Are Important: Hearing, Balance, and Brain Health |url=https://scienceinsights.org/why-ears-are-important-hearing-balance-and-brain-health/ |access-date=2026-08-27 |website=ScienceInsights |language=en-US}}</ref>
Dilo tše dintši di ka kgoma tsebe, go swana le ditwatši tša ditsebe, go lahlegelwa ke go kwa, dikgobalo le tše dingwe. Go theeletša medumo ya godimo sebaka e ka senya dibopego tše dingwe tša go thuša ka go kwa.Go bohlokwa go šireletša ditsebe kudu mašateng ka gore kalafo ya gona e na le go phegelele.<ref>{{Cite web |date=2026-03-06 |title=Why Ears Are Important: Hearing, Balance, and Brain Health |url=https://scienceinsights.org/why-ears-are-important-hearing-balance-and-brain-health/ |access-date=2026-08-27 |website=ScienceInsights |language=en-US}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
ta18lyi6ts886zcbhk1n6mekr1xt2pe
Mošomi:Kakamas14/Draft 5
2
14040
55594
2026-08-29T19:01:34Z
Kakamas14
8370
new words
55594
wikitext
text/x-wiki
Bohlokwa bja sellathekeng
'''Bohlokwa bja sellathekeng''' ke gore se re thuša go dira dikgokagano le batho ba bangwe ka pela le go hwetša tshedimošo ya lefase. Morero o mogolo wa mogala ke go boledišana, go dumelela batho go leletša, go ngwala [[melaetša]] le go ikgokaganya le ba bangwe ba kgole.<ref>{{Cite web |last=Yousaf |first=Ijaz |date=2024-11-27 |title=Importance of Mobile Phone in our Daily Life |url=https://medium.com/@ijazahmadvti/importance-of-mobile-phone-in-our-daily-life-804d95be82b2 |access-date=2026-08-29 |website=Medium |language=en}}</ref> Le ge difouno tša sebjalebjale di dira tše ntšhi, go leletša le go romela melaetša e sa le ntlha e bohlokwa.
Ka botlalo bohlokwa bja sellathekeng ke go [[nolofatša]] kgokagano ka ge sellathekeng se thuša batho go boledišana le go kwešišana, ka sona re kgona go botša ba bangwe seo re se nyakago, seo re se naganago le kamoo re ikwago ka gona. Batho ba šomiša sellathekeng go fetiša ditaba le tshedimošo. Re ka aga segwera ka sona [[sellathekeng]], lapa, dikamano tša mošomo, go rarolla mathata ka poledišano le go theeletšana le go hwetša tharollo.<ref>{{Cite web |title=what is the importance of cellphones? - Brainly.ph |url=https://brainly.ph/question/1024856 |access-date=2026-08-29 |website=brainly.ph |language=en-PH}}</ref>
[[Seswantšho:Spaceteam multiplayer mobile game.jpg|thumb|412x412px|Sellathekeng se bohlokwa setšhabeng.]]
Motho a ka šomiša polelo ya melomo go bontšha lethabo, manyami, kgalefo, tebogo, goba lerato. Se se thuša ba bangwe go kwešiša maikutlo a gagwe. Sona se bohlokwa dikolong, mešomong le bophelong bja [[setšhaba]]. Sellathekeng se kgetha tema setšhabeng ka gore batho ba ka šomiša go tšea dikarolo dikopanong, ditheršanong le ditiragalong tša setšhaba. Se thuša le batho go ntšha maikutlo le go tšea [[diphetho]] ka ditaba tše di ba amago.<ref>{{Citation|title=Mobile phone|date=2026-08-11|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Mobile_phone&oldid=1368846173|access-date=2026-08-29|language=en}}</ref>
Ka boripana, sellathekeng ke sedirišwa se bohlokwa sa [[kgokagano]]. Se thuša batho go fetiša tshedimošo, go ruta le go ithuta, go boloka setšo, go aga dikamano, go rarolla dikgohlano le go bontšha maikutlo. Ka gona, go bohlokwa gore motho a ithute go bolela gabotse''',''' go theeletša ka kwelobohloko le go šomiša mantšu ka tlhompho le ka tshwanelo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a931a80-bdf0-83ea-9433-6634f4a81db7 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
[[Setensele:Poledišano]]
[[Setensele:Tshedimošo]]
8qrdjcv0s2trmbwq6cgo9rqro8mdte3
Bohlokwa bja sellathekeng
0
14041
55595
2026-08-29T19:03:15Z
Kakamas14
8370
new work
55595
wikitext
text/x-wiki
Bohlokwa bja sellathekeng
'''Bohlokwa bja sellathekeng''' ke gore se re thuša go dira dikgokagano le batho ba bangwe ka pela le go hwetša tshedimošo ya lefase. Morero o mogolo wa mogala ke go boledišana, go dumelela batho go leletša, go ngwala [[melaetša]] le go ikgokaganya le ba bangwe ba kgole.<ref>{{Cite web |last=Yousaf |first=Ijaz |date=2024-11-27 |title=Importance of Mobile Phone in our Daily Life |url=https://medium.com/@ijazahmadvti/importance-of-mobile-phone-in-our-daily-life-804d95be82b2 |access-date=2026-08-29 |website=Medium |language=en}}</ref> Le ge difouno tša sebjalebjale di dira tše ntšhi, go leletša le go romela melaetša e sa le ntlha e bohlokwa.
Ka botlalo bohlokwa bja sellathekeng ke go [[nolofatša]] kgokagano ka ge sellathekeng se thuša batho go boledišana le go kwešišana, ka sona re kgona go botša ba bangwe seo re se nyakago, seo re se naganago le kamoo re ikwago ka gona. Batho ba šomiša sellathekeng go fetiša ditaba le tshedimošo. Re ka aga segwera ka sona [[sellathekeng]], lapa, dikamano tša mošomo, go rarolla mathata ka poledišano le go theeletšana le go hwetša tharollo.<ref>{{Cite web |title=what is the importance of cellphones? - Brainly.ph |url=https://brainly.ph/question/1024856 |access-date=2026-08-29 |website=brainly.ph |language=en-PH}}</ref>
[[Seswantšho:Spaceteam_multiplayer_mobile_game.jpg|thumb|412x412px|Sellathekeng se bohlokwa setšhabeng.]]
Motho a ka šomiša polelo ya melomo go bontšha lethabo, manyami, kgalefo, tebogo, goba lerato. Se se thuša ba bangwe go kwešiša maikutlo a gagwe. Sona se bohlokwa dikolong, mešomong le bophelong bja [[setšhaba]]. Sellathekeng se kgetha tema setšhabeng ka gore batho ba ka šomiša go tšea dikarolo dikopanong, ditheršanong le ditiragalong tša setšhaba. Se thuša le batho go ntšha maikutlo le go tšea [[diphetho]] ka ditaba tše di ba amago.<ref>{{Citation|title=Mobile phone|date=2026-08-11|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Mobile_phone&oldid=1368846173|access-date=2026-08-29|language=en}}</ref>
Ka boripana, sellathekeng ke sedirišwa se bohlokwa sa [[kgokagano]]. Se thuša batho go fetiša tshedimošo, go ruta le go ithuta, go boloka setšo, go aga dikamano, go rarolla dikgohlano le go bontšha maikutlo. Ka gona, go bohlokwa gore motho a ithute go bolela gabotse''',''' go theeletša ka kwelobohloko le go šomiša mantšu ka tlhompho le ka tshwanelo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a931a80-bdf0-83ea-9433-6634f4a81db7 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
8l8ka9o3ldcs3ugdtmm7cjqfyfrida0
Mošomi:Kakamas14/Draft 6
2
14042
55598
2026-08-29T20:46:06Z
Kakamas14
8370
new work
55598
wikitext
text/x-wiki
Diaparo
'''Diaparo''' ke dilo tša go swana le dihempe tšeo batho ba di aparago go khupetša, go šireletša le go apara mebele ya bona. Diaparo ga di šomišetšwe tšhireletšo ya mmele fela.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title=clothes |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/clothes |access-date=2026-08-29 |website=dictionary.cambridge.org |language=en}}</ref> Di bohlokwa gape ka gobane di kgatha tema go bontšha seriti, setšo, tumelo, maemo, mošomo le mokgwa wa motho. Mokgwa wa go apara o ka fapana go ya ka nako, lefelo, boemo bja [[leratadima]] le tiragalo yeo motho a yago go yona, gore motho ke wa mohuta mang re mmona moaparo wa gagwe. O ka reka diaparo tše di lokišitšwego, tše di dirilwego ka mašela, dilogwa, goba didirišwa tša go swana le letlalo.
Re na le bohlokwa bja [[diaparo]] e lego go šireletša mmele, di šireletša mmele kgahlanong le phišo, tonya, pula, lerole le maemo a mangwe a leratadima. Go khupetša mmele di thuša motho go khupetša ditho tša mmele le go phela ka seriti. Go bontšha seriti''',''' go apara gabotse go ka dira gore motho a ikwe a na le boitshepo le seriti. Go boloka [[setšo]]''',''' diaparo tša setšo di thuša go tšwetša pele le go boloka setšo le meetlo ya setšhaba. Go bontšha boitsebišo, diaparo tše dingwe di ka bontšha gore motho ke morutwana, mošomi, sebapadi goba setho sa sehlopha se itšego. Go tšweletša bo botse, batho ba šomiša diaparo go itšweletša le go bontšha mokgwa wa bona. Go šireletša mošomong, diaparo tša tšhireletšo di šireletša bašomi dikotsing tše di ka bago gona mafelong a mošomo.
[[Seswantšho:Clothes for sale.jpg|thumb|342x342px|Diaparo ]]
Diaparo di na le mehuta ya go fapafapana go swana le diaparo tša letšatši le letšatši ke diaparo tšeo batho ba di aparago medirong ya bona ya ka mehla, bjalo ka hempe, borokgwe, sekhethe, sese le dieta. Diaparo tša mošomo ke diaparo tšeo di aparwago ge motho a le mošomong. Mešomo e mengwe e nyaka diaparo tše itšego, bjalo ka yunifomo, jase ya ngaka goba diaparo tša tšhireletšo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref> Diaparo tša sekolo ke diaparo tšeo barutwana ba di aparago sekolong. Di thuša go dira gore barutwana ba bonagale ba swana le go latela melao ya sekolo. Diaparo tša setšo ke diaparo tšeo di amanago le setšo le meetlo ya setšhaba. Di ka aparwa meletlong ya setšo, manyalong le meletlong ye mengwe. Diaparo tša [[menyanya]] le ditiragalo tše di kgethegilego tše di akaretša diaparo tša manyalo, diketekete, meletlo ya matswalo, diphathi le ditiragalo tša semmušo.
Mo setšong sa [[Sepedi]], diaparo di na le karolo ye bohlokwa. Diaparo tša setšo di ka šomišwa go bontšha boitsebišo, tlhompho, bogolo, maemo le setšo. Ka dinako tše dingwe batho ba apara diaparo tša setšo ge go na le menyanya, manyalo, meletlo ya setšo goba ditiragalo tše dingwe tša bohlokwa.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref>
Diaparo ke dilo tšeo motho a di aparago go khupetša le go šireletša mmele, eupša gape di šomišetšwa go bontšha seriti, botle, boitsebišo, setšo le maemo a motho.<ref>{{Citation|title=Clothing|date=2026-08-09|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Clothing&oldid=1368580771|access-date=2026-08-29|language=en}}</ref> Dithoto tša diaparo tše di romelwago dinageng tša ka ntle di tšwela pele go ba gare ga mafapha a magolo a thomelo ya dithoto, gomme di tsenya letsogo kudu go letseno la thomelo le kgolong ya [[ekonomi]] ya naga.
== Ditšhupetšo ==
[[Setensele:Seriti]]
[[Setensele:Tlhompho]]
9iqqkcbunmfsolmbaxesh8gfi5jjw4c
Diaparo
0
14043
55599
2026-08-29T20:52:44Z
Kakamas14
8370
new draft
55599
wikitext
text/x-wiki
Diapar
'''Diaparo''' ke dilo tša go swana le dihempe tšeo batho ba di aparago go khupetša, go šireletša le go apara mebele ya bona. Diaparo ga di šomišetšwe tšhireletšo ya mmele fela.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title=clothes |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/clothes |access-date=2026-08-29 |website=dictionary.cambridge.org |language=en}}</ref> Di bohlokwa gape ka gobane di kgatha tema go bontšha seriti, setšo, tumelo, maemo, mošomo le mokgwa wa motho. Mokgwa wa go apara o ka fapana go ya ka nako, lefelo, boemo bja [[leratadima]] le tiragalo yeo motho a yago go yona, gore motho ke wa mohuta mang re mmona moaparo wa gagwe. O ka reka diaparo tše di lokišitšwego, tše di dirilwego ka mašela, dilogwa, goba didirišwa tša go swana le letlalo.
Re na le bohlokwa bja [[diaparo]] e lego go šireletša mmele, di šireletša mmele kgahlanong le phišo, tonya, pula, lerole le maemo a mangwe a leratadima. Go khupetša mmele di thuša motho go khupetša ditho tša mmele le go phela ka seriti. Go bontšha seriti''',''' go apara gabotse go ka dira gore motho a ikwe a na le boitshepo le seriti. Go boloka [[setšo]]''',''' diaparo tša setšo di thuša go tšwetša pele le go boloka setšo le meetlo ya setšhaba. Go bontšha boitsebišo, diaparo tše dingwe di ka bontšha gore motho ke morutwana, mošomi, sebapadi goba setho sa sehlopha se itšego. Go tšweletša bo botse, batho ba šomiša diaparo go itšweletša le go bontšha mokgwa wa bona. Go šireletša mošomong, diaparo tša tšhireletšo di šireletša bašomi dikotsing tše di ka bago gona mafelong a mošomo.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title=clothes |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/clothes |access-date=2026-08-29 |website=dictionary.cambridge.org |language=en}}</ref>
[[Seswantšho:Clothes_for_sale.jpg|thumb|342x342px|Diaparo]]
Diaparo di na le mehuta ya go fapafapana go swana le diaparo tša letšatši le letšatši ke diaparo tšeo batho ba di aparago medirong ya bona ya ka mehla, bjalo ka hempe, borokgwe, sekhethe, sese le dieta. Diaparo tša mošomo ke diaparo tšeo di aparwago ge motho a le mošomong. Mešomo e mengwe e nyaka diaparo tše itšego, bjalo ka yunifomo, jase ya ngaka goba diaparo tša tšhireletšo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref> Diaparo tša sekolo ke diaparo tšeo barutwana ba di aparago sekolong. Di thuša go dira gore barutwana ba bonagale ba swana le go latela melao ya sekolo. Diaparo tša setšo ke diaparo tšeo di amanago le setšo le meetlo ya setšhaba. Di ka aparwa meletlong ya setšo, manyalong le meletlong ye mengwe. Diaparo tša [[menyanya]] le ditiragalo tše di kgethegilego tše di akaretša diaparo tša manyalo, diketekete, meletlo ya matswalo, diphathi le ditiragalo tša semmušo.
Mo setšong sa [[Sepedi]], diaparo di na le karolo ye bohlokwa. Diaparo tša setšo di ka šomišwa go bontšha boitsebišo, tlhompho, bogolo, maemo le setšo. Ka dinako tše dingwe batho ba apara diaparo tša setšo ge go na le menyanya, manyalo, meletlo ya setšo goba ditiragalo tše dingwe tša bohlokwa.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref>
Diaparo ke dilo tšeo motho a di aparago go khupetša le go šireletša mmele, eupša gape di šomišetšwa go bontšha seriti, botle, boitsebišo, setšo le maemo a motho.<ref>{{Citation|title=Clothing|date=2026-08-09|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Clothing&oldid=1368580771|access-date=2026-08-29|language=en}}</ref> Dithoto tša diaparo tše di romelwago dinageng tša ka ntle di tšwela pele go ba gare ga mafapha a magolo a thomelo ya dithoto, gomme di tsenya letsogo kudu go letseno la thomelo le kgolong ya [[ekonomi]] ya naga.
== Ditšhupetšo ==
eg4d1eahnchr5f9y0tnfa8fvd9c2cqu
55600
55599
2026-08-29T20:53:14Z
Kakamas14
8370
new word
55600
wikitext
text/x-wiki
Diaparo
'''Diaparo''' ke dilo tša go swana le dihempe tšeo batho ba di aparago go khupetša, go šireletša le go apara mebele ya bona. Diaparo ga di šomišetšwe tšhireletšo ya mmele fela.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title=clothes |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/clothes |access-date=2026-08-29 |website=dictionary.cambridge.org |language=en}}</ref> Di bohlokwa gape ka gobane di kgatha tema go bontšha seriti, setšo, tumelo, maemo, mošomo le mokgwa wa motho. Mokgwa wa go apara o ka fapana go ya ka nako, lefelo, boemo bja [[leratadima]] le tiragalo yeo motho a yago go yona, gore motho ke wa mohuta mang re mmona moaparo wa gagwe. O ka reka diaparo tše di lokišitšwego, tše di dirilwego ka mašela, dilogwa, goba didirišwa tša go swana le letlalo.
Re na le bohlokwa bja [[diaparo]] e lego go šireletša mmele, di šireletša mmele kgahlanong le phišo, tonya, pula, lerole le maemo a mangwe a leratadima. Go khupetša mmele di thuša motho go khupetša ditho tša mmele le go phela ka seriti. Go bontšha seriti''',''' go apara gabotse go ka dira gore motho a ikwe a na le boitshepo le seriti. Go boloka [[setšo]]''',''' diaparo tša setšo di thuša go tšwetša pele le go boloka setšo le meetlo ya setšhaba. Go bontšha boitsebišo, diaparo tše dingwe di ka bontšha gore motho ke morutwana, mošomi, sebapadi goba setho sa sehlopha se itšego. Go tšweletša bo botse, batho ba šomiša diaparo go itšweletša le go bontšha mokgwa wa bona. Go šireletša mošomong, diaparo tša tšhireletšo di šireletša bašomi dikotsing tše di ka bago gona mafelong a mošomo.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title=clothes |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/clothes |access-date=2026-08-29 |website=dictionary.cambridge.org |language=en}}</ref>
[[Seswantšho:Clothes_for_sale.jpg|thumb|342x342px|Diaparo]]
Diaparo di na le mehuta ya go fapafapana go swana le diaparo tša letšatši le letšatši ke diaparo tšeo batho ba di aparago medirong ya bona ya ka mehla, bjalo ka hempe, borokgwe, sekhethe, sese le dieta. Diaparo tša mošomo ke diaparo tšeo di aparwago ge motho a le mošomong. Mešomo e mengwe e nyaka diaparo tše itšego, bjalo ka yunifomo, jase ya ngaka goba diaparo tša tšhireletšo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref> Diaparo tša sekolo ke diaparo tšeo barutwana ba di aparago sekolong. Di thuša go dira gore barutwana ba bonagale ba swana le go latela melao ya sekolo. Diaparo tša setšo ke diaparo tšeo di amanago le setšo le meetlo ya setšhaba. Di ka aparwa meletlong ya setšo, manyalong le meletlong ye mengwe. Diaparo tša [[menyanya]] le ditiragalo tše di kgethegilego tše di akaretša diaparo tša manyalo, diketekete, meletlo ya matswalo, diphathi le ditiragalo tša semmušo.
Mo setšong sa [[Sepedi]], diaparo di na le karolo ye bohlokwa. Diaparo tša setšo di ka šomišwa go bontšha boitsebišo, tlhompho, bogolo, maemo le setšo. Ka dinako tše dingwe batho ba apara diaparo tša setšo ge go na le menyanya, manyalo, meletlo ya setšo goba ditiragalo tše dingwe tša bohlokwa.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a933216-3e14-83e9-a1a0-16b13395b059 |access-date=2026-08-29 |website=ChatGPT}}</ref>
Diaparo ke dilo tšeo motho a di aparago go khupetša le go šireletša mmele, eupša gape di šomišetšwa go bontšha seriti, botle, boitsebišo, setšo le maemo a motho.<ref>{{Citation|title=Clothing|date=2026-08-09|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Clothing&oldid=1368580771|access-date=2026-08-29|language=en}}</ref> Dithoto tša diaparo tše di romelwago dinageng tša ka ntle di tšwela pele go ba gare ga mafapha a magolo a thomelo ya dithoto, gomme di tsenya letsogo kudu go letseno la thomelo le kgolong ya [[ekonomi]] ya naga.
== Ditšhupetšo ==
fyldch0vo0gz5cbru6ykx0odi9ugtz5
Poifo
0
14044
55604
2026-08-30T02:49:28Z
Kgashane12
8368
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1371084614|Fear]]"
55604
wikitext
text/x-wiki
'''Poifo''' ke boemo bja maikutlo bjo bo tsošwago ke maemo a tšhošetšago . Maikutlo a poifo e ka ba bokgotlo bja lebanyago a mehuta e itšego ya go hlohleletša dikwi, go swana le medumo wa go goeletša . <ref>{{Cite news}}</ref> Eka hlolwa ke tebelelo ya gore ditiragalo tše di sa rategego di tla direga goba ka nnete, tšeo di ka hlohleletšago maitapišo a go fokotša ditiragalo tšeo, goba go tšwa go go akanya ditšhošetšo tšeo di sego gona e le ka kgonthe. Le ge poifo ka tlwaelo e ikwa e le maikwelo a fošagetšego, a sa kgahlišego, batho ka dinako tše dingwe ba thabela go itšhoša ka boomo. Poifo gantši ke karolo ya diphihlelo tše di kgahlišago goba tša go dira dilo tše di sa tlwaelegago, gomme dibopego tše itšego tša boraditaba tše di tumilego di theilwe go tsoša poifo, tše bjalo ka difilimi tše di tšhosago .
Maitemogo a poifo a akaretsa diphetogo tse mmalwa tsa mmele,tseo bathong di akaretsago go hema ka lebelo le go betha ga pelo ka lebelo,go atologa ga dipupil,go okotsega ga maemo a cortisol,le go oketsega ga mosomo wa electrodermal. <ref>fear</ref> Dika tše di swana kudu le thuto ya mmele ya maikwelo a mangwe a fošagetšego, a tsošago, a bjalo ka pefelo, manyami, go nyonya le go tshwenyega . Go swana le maikutlo a mangwe, phihlelo ya poifo e kgongwa kudu ke diphapano tša motho ka o tee ka o tee, mabaka a maemo, le mekgwa ya setšo ya go nagana.
q8qhnzr75d8ja65mu0a5hya5kn51dpo