Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.17
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Polokwane
0
2289
55619
53584
2026-08-30T13:43:44Z
Motshekga00
8353
Go lokiša tshedimošo ya histori le go oketša mothopo wa semmušo
55619
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox South African town 2011
| name = Polokwane
| native_name =
| other_name = Pietersburg
| image_skyline = PolokwaneCanvas.jpg
| image_caption = Toropo tša Polokwane
| nickname = City of Stars
| motto = Naturally Progressive
| latd = 23 |latm = 54 |lats = 00
| longd = 29 |longm = 27 |longs = 00
| province = Limpopo
| district = [[Mmasepala Setereke tša Capricorn|Capricorn]]
| municipality = [[Polokwane Mmasepala|Polokwane]]
| established_date = [[1886]]
| government_type = <!-- Ward 00 -->
| leader_party = ANC
| leader_title = Executive Mayor
| leader_name = Thembi Nkadimeng
| elevation_m = 1312
| postal_code = 0699
| postal2_code = 0700
| area_code = 015
| censuscode = 974044
| website = [http://www.polokwane.gov.za/ Polokwane Official Website]
| footnotes =
}}
'''Polokwane''' ('''Pietersburg''') ke [[toropokgolo]] go feta porofense [[Limpopo]] ka moka [[Afrika Borwa]]. Polokwane ke motse mošate wa Limpopo.
Polokwane e 300 km leboa la [[Gauteng]].
== Ditšhupetšo ==
{{reflist}}Polokwane
Sengwalwa ka Sesotho sa Leboa
Polokwane
Polokwane ke motse-mošate wa Profense ya Limpopo ka Afrika Borwa. O hwetšagala karolong ya lebowa-botlhaba ya naga, e ka ba dikhilomithara tše 300 ka lebowa la Johannesburg. Motse wo ke lefelo la bohlokwa la taolo, kgwebo le dinamelwa ka profenseng.
Histori
Polokwane e theilwe ka 1886 gomme mathomong e be e bitšwa Pietersburg. Motse o ile wa rewa ka leina la moetapele wa MaVoortrekker, Petrus Jacobus Joubert. Ka 2005, leina la motse le fetotšwe semmušo go ba Polokwane, leo le bolelago “lefelo la polokego” ka Sesotho sa Leboa.Ka 1884, mmušo wa Zuid-Afrika o ile wa reka karolo ya polasa ya Sterkloop, yeo e ilego ya ba lefelo leo Pietersburg e agilwego go lona. Pietersburg e ile ya rewa ka Petrus (Piet) Jacobus Joubert. Ka la 31 Phupu 1886, Landdros Dietlof Siegfred Mare o ile a ngwala lengwalo la gagwe la mathomo la semmušo go tšwa kgorong ya magistrate, gomme toropo ya amogelwa semmušo.<ref>{{Cite web |url=https://www.polokwane.gov.za/our-history/ |title=Our History |website=Polokwane Municipality |access-date=30 August 2026}}</ref>
Jeokerafi le Tlelaemete
Polokwane e hwetšagala godimo ga lebala la Highveld, e lego dimetara tše ka bago 1,230 godimo ga lewatle. Motse o ba le selemo se fišago se nago le dipula, mola marega e le a borutho le a omeletšego.
Ekonomi
Ekonomi ya Polokwane e thekgilwe ke ditirelo tša mmušo, kgwebo, temo le meepo ye e lego mafelong a kgauswi. Motse ke lefelo la bohlokwa la kgwebo bakeng sa baagi ba mafelo a magaeng a Limpopo.
Dinamelwa
Polokwane e hwetšagala tseleng ya bosetšhaba ya N1, ye e e kgokaganyago le Profense ya Gauteng le naga ya Zimbabwe. Go na le boemafofane bja Polokwane International Airport bjoo bo thušago ka dinamelwa tša sefofane.
Thuto
Motse o na le diyunibesithi, dikolo tša godimo le tša fase, tšeo di kgathago tema go tšwetšeng pele thuto ka profenseng ya Limpopo.{{Commonscat|Polokwane}}
1. Polokwane — History, geography and economy:
Britannica — an authoritative encyclopedia covering the city’s history, former name (Pietersburg), location, elevation, economic role, and educational importance. <ref>[[Polokwane]] — History, geography and economy:
Britannica — an authoritative encyclopedia covering the city’s history, former name (Pietersburg), location, elevation, economic role, and educational importance. </ref>
2. Polokwane — General facts & cultural/economic details:
Mynewsroom — gives insight into strategic location, economy, culture, education, tourism, and diversity. 
3. Demographics and languages:
Official Polokwane Municipality site — shows population information, cultural diversity, and languages spoken.{{Capricorn District Municipality}}
[[Setensele:Polokwane Mmasepala]]
g2ljw1j38k5wqfvykjo3rfkmrogok93
Mošomi:Zureka4
2
13533
55628
55558
2026-08-31T07:27:46Z
Zureka4
8367
draft 4 completed
55628
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Zureka4.
[[Mošomi:Zureka4/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 2|Draft 2]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 3/|Draft 3]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 4|Draft 4]]
fs979t8rjyy5fglkczpy75vvoljokon
Mošomi:Kakamas14
2
13534
55622
55603
2026-08-30T17:12:45Z
Kakamas14
8370
new draft
55622
wikitext
text/x-wiki
Leina la ka ke Kakamas14
[[Mošomi:Kakamas14/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 2|Draft 2]] [[Sethalwa 3|Draft 3]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 5|Draft 5]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 6|Draft 6]] [[Mošomi:Kakamas14/Draft 7|Draft 7]]
gh3sxr97advp24n7dommov4oa6l9wgn
Mošomi:Zureka4/Draft 2
2
13581
55616
54547
2026-08-30T12:44:16Z
Zureka4
8367
inserted a picture
55616
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Phone.svg|thumb|316x316px|Sellathekeng se sebe se šomišwa kgale]]
Sellathekeng
'''Sellathekeng''' sa mathomo se hlamilwe ka Hlakola 7, 1876.Motho wa mathomo wa go e hlama ke [[Alexander Graham]] a dira mogala wa gagwe wa mathomo go [[Thomas Watson]].<ref>{{Cite journal|title=<i>Early Science in Oxford, Vol. VI, The Life and Work of Robert Hooke (Part I)</i>. Robert Theodore Gunther<i>Early Science in Oxford, Vol. VII, The Life and Work of Robert Hooke (Part II)</i>.|url=https://doi.org/10.1086/346547|journal=Isis|date=1931-02|issn=0021-1753|pages=174–177|volume=15|issue=1|doi=10.1086/346547|first=Jean|last=Pelseneer}}</ref>.Sellathekeng kgale e be ele sa go letšetša batho megala fela eupša mehleng ya se lehuno omkgona go dira dilo ka mehutahuta.
[[Sellathekeng]] se thuša ka dilo tše ntši go swana le go bolela le batho ba ko kgole le rena.E thuša ka go re direla gore dipoledišano di be bobebe.<ref>{{Cite web |last=Bautheac |first=Olivier |date=2021-11-03 |title=podcleaner: Legacy Scottish Post Office Directories Cleaner |url=https://doi.org/10.32614/cran.package.podcleaner |access-date=2026-02-28 |website=CRAN: Contributed Packages}}</ref>.E kgona go ntšha bodutu ka ge go e na le dipapadi ka ra yona, o kgona go nyakana le tshedimošo ka ditlhogo tše di itšego.Re kgona go fihlelela inthaneteng re ithuta ka yona.<ref>{{Cite journal|title=Telephone consultations in secondary care|url=https://doi.org/10.1016/j.rmed.2007.03.003|journal=Respiratory Medicine|date=2007-08|issn=0954-6111|pages=1665–1669|volume=101|issue=8|doi=10.1016/j.rmed.2007.03.003|first=Nicola J.|last=Roberts|first2=Martyn R.|last2=Partridge}}</ref>.[[Dipuku]] tše dingwe di hwetšagala fao ka mehutahuta.
Sellathekeng se tli tšweletša bjalo ka sedirišwa sa bohlokwa maphelong a mamohla e bile ke sona maphuthaditšhaba lefaseng ka bophara.<ref>{{Cite web |last=Bautheac |first=Olivier |date=2021-11-03 |title=podcleaner: Legacy Scottish Post Office Directories Cleaner |url=https://doi.org/10.32614/cran.package.podcleaner |access-date=2026-02-28 |website=CRAN: Contributed Packages}}</ref>.E tloga e sa tloba gona go go ile, re sa tlo e tlogela mo lefaseng.
== Ditšhupetšo ==
<references />
[[Setensele:Dipoledisano]]
[[Setensele:Maemo]]
rdamaescvsmjda6yw5p2o014ermrhza
Phetogo ya Leratadima
0
13984
55625
55459
2026-08-31T01:15:18Z
InternetArchiveBot
5150
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
55625
wikitext
text/x-wiki
[[File:Climate change numbered.svg|200px|Seswantšho sa Phetogo ya Leratadima|alt=Seswantšho sa Phetogo ya Leratadima|thumb]]'''Phetogo ya Leratadima'''
Phetogo ya leratadima ke phetošo ya nako e telele ya maemo a boso le themperetšha lefaseng.<ref>{{Cite web |title=Climate change |url=https://whc.unesco.org/en/glossary/204 |access-date=23 July 2026 |website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Ka nywaga ya morago bjale, lefase le itemogetše go fiša kudu, dipula tše di sa tlwaelegago, komelelo le mafula. Borathutamahlale ba dumela gore phetogo ye e bakwa kudu ke mediro ya batho, go swana le go fiša makhura a go swana le malahla, oli le gase.<ref>{{Cite web |title=Climate science: The basics |url=https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |access-date=23 July 2026 |website=Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) |archive-date=23 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260723163025/https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |url-status=dead }}</ref> Mediro ye e ntšha digase tše di swarago phišo moyeng, tšeo di dirago gore themperetšha ya lefase e oketše. Le ge go na le diphetogo tša tlhago tšeo di ka amago leratadima, mediro ya batho e tšewa e le lebaka le legolo la phetogo ya leratadima ya mehleng ya lehono.
Phetogo ya leratadima e na le ditlamorago tše dikgolo go tikologo le go maphelo a batho.<ref>{{Cite web |title=Climate science: The basics |url=https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |access-date=23 July 2026 |website=Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) |archive-date=23 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260723163025/https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |url-status=dead }}</ref> Go hlatloga ga themperetšha go dira gore lehlwa mafelong a mangwe le qhibilihe, seo se oketša maemo a meetse mawatleng. Dinaga tše dingwe di itemogela mafula a magolo, mola tše dingwe di itemogela komelelo ye e tšwelago pele. Se se ama temo, ka gobane dibjalo di ka se gole gabotse ge go se na pula ye e lekanego. Gape diphoofolo le dimela tše dingwe di lahlegelwa ke mafelo ao di dulago go ona ka lebaka la diphetogo tša tikologo.
Afrika Borwa le yona e itemogela ditlamorago tša phetogo ya leratadima.<ref>{{Cite web |title=Issues and Trends in Education for Sustainable Development |url=https://unesdoc.unesco.org/ |access-date=23 July 2026 |website=UNESCO}}</ref> Diprofense tše dingwe di itemogela komelelo ya nako ye telele, mola tše dingwe di itemogela dipula tše dintši tšeo di bakago mafula. Se se ama temo, phepelo ya meetse le bophelo bja batho. Balemi ba ka lahlegelwa ke dibjalo le diruiwa tša bona, seo se ka feleletšago ka tlhaelelo ya dijo le go hlatloga ga ditheko tša dijo. Ka lebaka leo, phetogo ya leratadima ga e ame tikologo feela, eupša e ama gape ekonomi le maphelo a badudi.
Go na le ditsela tše dintši tša go fokotša ditlamorago tša phetogo ya leratadima.<ref>{{Cite web |title=Climate science: The basics |url=https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |access-date=23 July 2026 |website=Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) |archive-date=23 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260723163025/https://www.ipcc.ch/apps/outreach/documents/369/1480431160.pdf |url-status=dead }}</ref> Batho ba ka fokotša tšhilafatšo ya moya ka go diriša dinamelwa tša setšhaba, go boloka mohlagase le go diriša maatla ao a tšwago letsatšing le phefong. Gape go bohlokwa go bjala mehlare, ka gobane e thuša go monya khapone taeaokosaete moyeng. Dikhamphani le mebušo le tšona di swanetše go hlama melawana yeo e šireletšago tikologo le go fokotša tšhilafatšo.
Thuto e na le seabe se segolo go lwantšheng phetogo ya leratadima.<ref>{{Cite web |title=Climate change education |url=https://www.unesco.org/en/climate-change/education |website=UNESCO |access-date=23 July 2026}}</ref> Ge bana le batho ba bagolo ba rutwa ka bohlokwa bja go šireletša tikologo, ba ka tšea magato a go fokotša ditlamorago tša yona. Dikolo, mekgatlo ya setšhaba le mekgatlo ya tikologo di ka hlohleletša batho go šomiša methopo ya tlhago ka bohlale le go efoga go senya tikologo. Go šoma mmogo ga batho bohle go ka dira phapano ye kgolo go šireletšeng lefase.
Ka kakaretšo, phetogo ya leratadima ke ye nngwe ya ditlhohlo tše dikgolo tšeo lefase le lebanego le tšona lehono.<ref>{{Cite web |title=Climate change |url=https://whc.unesco.org/en/glossary/204 |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=23 July 2026}}</ref> E ama batho, diphoofolo, dimela le ekonomi ya dinaga tše dintši. Ka go fokotša tšhilafatšo, go šireletša methopo ya tlhago le go ruta batho ka bohlokwa bja tlhokomelo ya tikologo, re ka thuša go aga bokamoso bjo bokaone go meloko ya lehono le ya nakong e tlago. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le maikarabelo a go šireletša tikologo le go tšea karolo go lwantšheng phetogo ya leratadima.
== Methopo ==
hkqsli4v6dxi0pof0omh03vja468tb8
Coronavirus
0
14045
55617
2026-08-30T13:41:06Z
Kgashane12
8368
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1371475327|Coronavirus]]"
55617
wikitext
text/x-wiki
'''Dikokwanahloko''' ke sehlopha sa dikokwanahloko tša RNA tšeo di amanago le tšona tšeo di hlolago malwetši go diamusi le dinonyana . Go batho le dinonyana, di hlola ditwatši tša diphaephe tša go hema tšeo di ka tlogago go tše bonolo go ya go tše di bolayago. Malwetši a bonolo bathong a akaretša ditiragalo tše dingwe tša sedidi se se tlwaelegilego,mola mehuta ye e bolayago kudu e ka hlola SARS, MERS le COVID-19 . Mo dikgomo le dikolobe, di baka [[Taerea|letšhollo]] ; mola go dipeba, di baka hepatitis le encephalomyelitis .
Dikokwanahloko di bopa lapa la ka fasana '''''la Orthocoronavirinae''''',ka lapeng la ''Coronaviridae'', tatelano ya ''Nidovirales,''le lefelo la ''Riboviria''. Didikokwana-hloko tše di khupeditšwego tšeo di nago le genome ya RNA ya tlhale e tee ya tlhaologanyo e botse le nucleocapsid ya helical symmetry. Bogolo bja genome bja dikokwanahloko bo tloga go mo e ka ba go 26 go ya go 32 kilobases,e nngwe ya tše kgolo kudu ga re ga dikokwanahloko tša RNA. Di na le dinhla tše di nago le sebopego sa tlelafo tšeo di tšwelelago go tšwa godimo ga tšona, tšeo di- micrograph tša elektrone di bopago seswantšho seo se gopotšago ka corona ya dinaledi, yeo leina la tšona le tšwago go yona.
1kfb6a7j7av9idjn4nlfny0rs0n6axl
Bothata bja go ja
0
14046
55618
2026-08-30T13:43:43Z
Kgashane12
8368
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1371784983|Eating disorder]]"
55618
wikitext
text/x-wiki
'''Bothata bja go ja''' ( '''ED''' ) ke bolwetši bja monagano bjo bo hlalošwago ke boitshwaro bjo bo sa tlwaelegago bja go ja bjo bo amago bophelo bjo bobotse bja motho bja mmele goba bja monagano gampe.<ref name="DSM5">{{Cite book}}</ref> Mehuta ya mathata a go ja e akaretša anorexia,moo motho a nago le poifo e kgolo ya go nona,motho othibela dijo goba go itšhidulla ka mo go feteletšego bakeng sa go laola poifo ye; bulimia,moo motho ka o tee ka o tee ba ja go tekanyo e kgolo (binging) ke moka ba leka go itokolla dijong (go hlwekiša),ka maiteko a go se none le ge e le bofe; bolwetši bja go ja kudu,moo motho yo a tlaišegago a dulago a eja tekanyo e kgolo ka nako e kopana ka tlwaelo mola a sa swerwe ke tlala, gantši e lebiša go oketšegeng ga boima bja mmele; le sehlopha sa mathata a mangwe ao a laeditšwego a go fepa goba a go ja .<ref name="DSM5" /> Anxiety disorders, kgateletšego le tšhomišompe ya dihlare-tagi di tlwaelegile gare ga batho bao ba nago le mathata a go ja.<ref name="NIH2015">{{Cite web |title=What are Eating Disorders? |url=https://www.nimh.nih.gov/health/topics/eating-disorders |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150523184510/http://www.nimh.nih.gov/health/topics/eating-disorders/index.shtml |archive-date=23 May 2015 |access-date=24 May 2015 |website=NIMH}}</ref>
Tse dingwe tša mathata a go ja ga di kwagale gabotse,mabaka a mabedi ao e lego thutaphedi le a tikologo a bonagala a kgatha tema. <ref name="NIH2015" details="eatind disorder">{{Cite web |title=What are Eating Disorders? |url=https://www.nimh.nih.gov/health/topics/eating-disorders |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150523184510/http://www.nimh.nih.gov/health/topics/eating-disorders/index.shtml |archive-date=23 May 2015 |access-date=24 May 2015 |website=NIMH}}</ref> Go dumelwa gore go naganelwa ga setšo ga go sesane go tlaleletša malwetšing a mangwe a go ja. <ref name="Ri2013" /> Batho bao nkilego ba katwa le bona ba na le kgonagalo e kgolo ya go ba le mathata a go ja. Mathata a mangwe a bjalo ka pica le bolwetši bja go rumination a direga gantši kudu go batho bao ba nago le bogole bja tlhaologanyo .
Kalafo e ka ba e atlegago bakeng sa mathata a mantši a go ja. <ref name="NIH2015" /> Kalafo e fapana go ya ka bolwetši gomme e ka akaretša dikeletšo, keletšo ya dijo, go fokotša go itšhidulla ka mo go feteletšego le go fokotša maiteko a go fediša dijo. <ref name="NIH2015" /> Dihlare di ka somiswa go thuša ka tše dingwe tša dika tše di sepedišanago le tšona. <ref name="NIH2015" /> Go ka nyakega go robatšwa sepetlele maemong a šoro kudu. <ref name="NIH2015" /> Mo e ka bago 70% ya batho bao ba nago le anorexia nervosa le 50% ya batho bao ba nago le bulimia ba fola mo mengwageng ye mehlano. Ke 10% fela ya batho bao ba nago le mathata a go ja bao ba hwetšago kalafo, gomme go bao, mo e ka bago 80% ga ba hwetše tlhokomelo ye e nepagetshego. Ba bantši ba romelwa gae dibeke pejana ga nako yeo e šišinywago ya go dula gomme ga ba newe kalafo e nyakegago. <ref>{{Cite web |title=Eating Disorder Statistics |url=https://www.state.sc.us/dmh/anorexia/statistics.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929033753/https://www.state.sc.us/dmh/anorexia/statistics.htm |archive-date=2023-09-29 |access-date=2022-03-06 |website=www.state.sc.us}}</ref> Bobedi anorexia nervosa le bulimia nervosa di oketša kotsi ya lehu. <ref name="Sm2013" />
itbtujuj3j9uex8lwl6nl38ebba0o5p
Mošomi:Kakamas14/Draft 7
2
14047
55620
2026-08-30T17:10:42Z
Kakamas14
8370
new work
55620
wikitext
text/x-wiki
Thelebišene
'''Thelebišene''' ke sedirišwa sa kgokagano ya batho ba bantšhi seo se dirišetšwago dilo tše di fapafapanego. Lentšu le la thelebišene le ka šupa gape go setšweletšwa sa thelebišene seo batho ba se dirišago go bogela mananeo, e sego fela mokgwa wa go fetiša melaetša.<ref>{{Citation|title=Television|date=2026-08-20|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Television&oldid=1370249612|access-date=2026-08-30|language=en}}</ref> Thelebišene e kgontšha batho go bona le go kwa [[ditaba]] le ditiragalo tše di diregago mafelong a go fapana.
[[Seswantšho:VIA Booth at TICC, Computex 2011-Smart TV (5811451456).jpg|thumb|325x325px|Boithabišo bja Thelebišene]]
Thelebišene ke ye nngwe ya didirišwa tša kgokagano ya batho ba bantšhi, ka gobane e kgona go fihlelela batho ba bantšhi ka nako e tee. E dirišwa magaeng, [[dikolong]], mafelong a mošomo, mabenkeleng le mafelong a mangwe, ke selo sa boithabišo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a9451dc-27c8-83ea-b848-acbc28e802c1 |access-date=2026-08-30 |website=ChatGPT}}</ref>
Mohola le mošomo wa thelebišene ke go fetiša ditaba. Thelebišene e thuša batho go hwetša ditaba ka ditiragalo tša mo nageng le dinageng tše dingwe. Mananeo a ditaba a nea batho tshedimošo ka dipolotiki, ekonomi, tša leago, maemo a boso le ditiragalo tše dingwe. Se sengwe ke boithabišo, thelebišene e dirišwa go fa batho boithabišo ka difilimi, dipapadi, [[mmino]], metlae, diswantšho tša bana le mananeo a mangwe, e ka šomišwa gape go ruta batho ka tša thuto, saense, polelo, histori, setšo le mabokgoni a fapafapanego. Thelebišene e ka dirišwa bjalo ka sedirišwa sa go bontšha sa [[dikhomphutha]].<ref>{{Cite web |title=What Is TV? |url=https://www.computerhope.com/jargon/t/tv.htm |access-date=2026-08-30 |website=Computer Hope |language=en}}</ref> Go e na le go kgokaganya sešupo sa khomphutha sa sekirini se se sephara le khomphutha, thelebišene e kgokaganywa le khomphutha ka HDMI goba ka mokgwa wo mongwe wa kgokagano.
Thelebišene e amogela matshwao a modumo le diswantšho ao a romelwago ka ditsela tše di fapafapanego, go swana le dithapo, difaeba tša satellite goba [[inthanete]].<ref>{{Cite web |title=What does TV mean? |url=https://www.definitions.net/definition/TV |access-date=2026-08-30 |website=www.definitions.net}}</ref> Matshwao ao a fetolelwa ke setšweletšwa sa thelebišene gore babogedi ba kgone go bona diswantšho le go kwa modumo.
Ka kakaretšo, thelebišene ke sedirišwa se bohlokwa sa kgokagano seo se kopanyago batho le tshedimošo ka go diriša diswantšho le modumo. E na le tema ye kgolo mo thutong, ditabeng, boithabišong, papatšong le go tšwetša pele [[setšo]] le polelo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a9451dc-27c8-83ea-b848-acbc28e802c1 |access-date=2026-08-30 |website=ChatGPT}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
[[Setensele:Boithabišo]]
[[Setensele:Ditaba]]
es9t60tvd7wzpa17qas60i8ocekm2pn
Thelebisene
0
14048
55621
2026-08-30T17:12:11Z
Kakamas14
8370
New article
55621
wikitext
text/x-wiki
Thelebišene
'''Thelebišene''' ke sedirišwa sa kgokagano ya batho ba bantšhi seo se dirišetšwago dilo tše di fapafapanego. Lentšu le la thelebišene le ka šupa gape go setšweletšwa sa thelebišene seo batho ba se dirišago go bogela mananeo, e sego fela mokgwa wa go fetiša melaetša.<ref>{{Citation|title=Television|date=2026-08-20|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Television&oldid=1370249612|access-date=2026-08-30|language=en}}</ref> Thelebišene e kgontšha batho go bona le go kwa [[ditaba]] le ditiragalo tše di diregago mafelong a go fapana.
[[Seswantšho:VIA_Booth_at_TICC,_Computex_2011-Smart_TV_(5811451456).jpg|thumb|325x325px|Boithabišo bja Thelebišene]]
Thelebišene ke ye nngwe ya didirišwa tša kgokagano ya batho ba bantšhi, ka gobane e kgona go fihlelela batho ba bantšhi ka nako e tee. E dirišwa magaeng, [[dikolong]], mafelong a mošomo, mabenkeleng le mafelong a mangwe, ke selo sa boithabišo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a9451dc-27c8-83ea-b848-acbc28e802c1 |access-date=2026-08-30 |website=ChatGPT}}</ref>
Mohola le mošomo wa thelebišene ke go fetiša ditaba. Thelebišene e thuša batho go hwetša ditaba ka ditiragalo tša mo nageng le dinageng tše dingwe. Mananeo a ditaba a nea batho tshedimošo ka dipolotiki, ekonomi, tša leago, maemo a boso le ditiragalo tše dingwe. Se sengwe ke boithabišo, thelebišene e dirišwa go fa batho boithabišo ka difilimi, dipapadi, [[mmino]], metlae, diswantšho tša bana le mananeo a mangwe, e ka šomišwa gape go ruta batho ka tša thuto, saense, polelo, histori, setšo le mabokgoni a fapafapanego. Thelebišene e ka dirišwa bjalo ka sedirišwa sa go bontšha sa [[dikhomphutha]].<ref>{{Cite web |title=What Is TV? |url=https://www.computerhope.com/jargon/t/tv.htm |access-date=2026-08-30 |website=Computer Hope |language=en}}</ref> Go e na le go kgokaganya sešupo sa khomphutha sa sekirini se se sephara le khomphutha, thelebišene e kgokaganywa le khomphutha ka HDMI goba ka mokgwa wo mongwe wa kgokagano.
Thelebišene e amogela matshwao a modumo le diswantšho ao a romelwago ka ditsela tše di fapafapanego, go swana le dithapo, difaeba tša satellite goba [[inthanete]].<ref>{{Cite web |title=What does TV mean? |url=https://www.definitions.net/definition/TV |access-date=2026-08-30 |website=www.definitions.net}}</ref> Matshwao ao a fetolelwa ke setšweletšwa sa thelebišene gore babogedi ba kgone go bona diswantšho le go kwa modumo.
Ka kakaretšo, thelebišene ke sedirišwa se bohlokwa sa kgokagano seo se kopanyago batho le tshedimošo ka go diriša diswantšho le modumo. E na le tema ye kgolo mo thutong, ditabeng, boithabišong, papatšong le go tšwetša pele [[setšo]] le polelo.<ref>{{Cite web |last=OpenAI |title=ChatGPT |url=https://chatgpt.com/c/6a9451dc-27c8-83ea-b848-acbc28e802c1 |access-date=2026-08-30 |website=ChatGPT}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
063626l1k8hnmuoi5q854uagmoxmtxs
Ntepa
0
14049
55623
2026-08-30T18:09:21Z
Mojagobedi
8344
Tlhodile letlakala ka 'NTEPA Ntepa ke se sengwe sa diaparo tša setšo tša basadi ba Bapedi. Ke seaparo sa ka tlase seo se bego se aparwa go šireletša le go khupetša karolo ya mmele go tloga lethekeng . Ntepa e be e le karolo ye bohlokwa ya moaparo wa setšo gomme e be e bontšha boitšhupo le bohwa bja setšo sa mosadi wa Mopedi. Mehleng ya bogologolo Ntepa e be e dirwa ka mekgopa goba marapo a letlalo la diphoofolo , gomme e be e rwešwa karolong ya tlase ya mmele . <ref name=":0">M...'
55623
wikitext
text/x-wiki
NTEPA
Ntepa ke se sengwe sa diaparo tša setšo tša basadi ba Bapedi. Ke seaparo sa ka tlase seo se bego se aparwa go šireletša le go khupetša karolo ya mmele go tloga lethekeng . Ntepa e be e le karolo ye bohlokwa ya moaparo wa setšo gomme e be e bontšha boitšhupo le bohwa bja setšo sa mosadi wa Mopedi. Mehleng ya bogologolo Ntepa e be e dirwa ka mekgopa goba marapo a letlalo la diphoofolo , gomme e be e rwešwa karolong ya tlase ya mmele . <ref name=":0">Mosehle , A. (1948). ''Pedi Material Culture.'' University of Pretoria</ref>
Ntepa e aparwa ka lebole , leo e lego seaparo sa go khupetša karolo ya ka morago ya mmele. Ntepa e bohlokwa gobane e thuša go boloka histori , boitšhupo le bohwa bja setšo sa Bapedi. <ref name=":0" />
Ntepa gape e bohlokwa kudu mehleng ya lehono go basadi ba mapedi ka lebaka la gore ge mosadi wa mopedi a nyalwa o swanetše go apara Ntepa le lebole ka labohlano ge batho ba bogadi bja gagwe ba tliša Mohlobolo ka lapeng la gabo. Gantšhi ka sepela ba fela bare mosadi ge a se a ya komeng ge a nyalwa ga a swanelwa go apara Ntepa.<ref name=":0" />
Ntepa e be e na le mešomo ye mmalwa setšong sa Bapedi , e be e šoma bjalo ka seaparo sa go khupetša mmele gape e be e le karolo ya moaparo yeo e amanago le boitshupo bja setšo le bohwa bja basadi ba Bapedi.<ref name=":0" />
Methopo:
Mosehle , A. (1948). ''Pedi Material Culture.'' University of Pretoria<ref name=":0" />
fcqbtynl9184cwq3osct4ejifdlt653
Mohlologadi
0
14050
55624
2026-08-30T21:57:12Z
Mojagobedi
8344
Tlhodile letlakala ka 'MOHLOLOGADI Mohlologadi ke mosadi yoo monna wa gagwe a hlokofetšego , gomme a sešo a nyala gape. Lentšu le le šomišwa go hlalosa maemo a mosadi morago ga lehu la monna wa gagwe. Ka Sepedi lelatodi la Mohlogadi ke Mohlolo gomme le bolela ka monna yo a hlokofaletšwego ke mosadi.<ref name=":0">'''Mashilo, Mokgaetše Tryphina.''' 2025. ''The portrayal of women during bereavement in selected Sesotho sa Leboa novel Sello sa Mohlologadi''</ref> Dinyakišišo ka set...'
55624
wikitext
text/x-wiki
MOHLOLOGADI
Mohlologadi ke mosadi yoo monna wa gagwe a hlokofetšego , gomme a sešo a nyala gape. Lentšu le le šomišwa go hlalosa maemo a mosadi morago ga lehu la monna wa gagwe. Ka Sepedi lelatodi la Mohlogadi ke Mohlolo gomme le bolela ka monna yo a hlokofaletšwego ke mosadi.<ref name=":0">'''Mashilo, Mokgaetše Tryphina.''' 2025. ''The portrayal of women during bereavement in selected Sesotho sa Leboa novel Sello sa Mohlologadi''</ref>
Dinyakišišo ka setšo sa Bapedi di bontšha gore mohlologadi o be a latela mekgwa ye itšego , mohlala mohlologadi o be a apara diaparo tse dintsho le go latela melao yeo e bego e amana le nako ya bohlologadi. Ka morago ga go apara diaparo tše dintsho mohlologadi o be a fetša a ilela e le gona gore ga a swanela go tsenela dilo tsa thobalano go fihla ge go tlo ba le ditirelo tša setšo tše bjalo ka go tloša setšhila le go apola <ref name=":0" />
Mohlologadi o lebana le mathata a go fapana ka morago ga lehu monna wa gagwe go akaretša bodutu, bohloko bja maikhutlo le diphetogo tsa maemo a lapa. Ka nako ye nngwe Mohlologadi o kgona go nyala gape ge go ka direga gore a hwetše lerato gape efela seo se ka direga ka tumelelo ya batho ba bogadi bja gagwe gape le bana ba gagwe.<ref name=":0" />
METHOPO:
'''Mashilo''' ''',''' '''Mokgaetše''' '''Tryphina'''. 2025. ''The portrayal of women during bereavement in selected Sesotho sa Leboa Novel Sello sa Mohlologadi''<ref name=":0" />
'''Koma''' ''',''' '''H.M'''.2012. Nyakišišo ka maina le ditlwaelo tša setšo sa Bapedi. University of Limpopo <ref name=":0" />
kij70do00f7vl9aufku48zkgd4hbm58
Mošomi:Zureka4/Draft 4
2
14051
55626
2026-08-31T06:45:37Z
Zureka4
8367
ke feditse
55626
wikitext
text/x-wiki
Aene[[Seswantšho:Ironing a shirt.jpg|thumb|376x376px|Aene ya sebjalebjale]]
'''Aene''' ke selo seo re se šomišago go tloša mašošobane go [[diaparo]]. E dira gore diaparo tša rena di bonagale di hlwekile. Diaene gantši di šomišwa ka gae pele a ge re e ya dikolong le mešomong.Aene ya diaparo e na le poleiti ya tšhipi ye e phaphathi ye e bitšwago soleplate. Ge [[tšhipi]] e butšwe, poleiti ya soleplate e a fiša. Re šuthiša poleiti ya go fiša ka boleta godimo ga [[diaparo]], gomme phišo e thuša go nolofatša lešela. Diaene tše dingwe tša sebjalebiale le tšona di tšweletša moya, seo se dirago gore go tlošwe mašobana a tülego go be bonolo. Go na le mehuta ya go fapafapana ya diaene tše di hwetšagalago lehono. Diaene tša setšo tše di omilego di šomiša phišo fela, mola diaene tša phufı dingwe di na le dithempheretšha tše di fetolegago gore mehuta ye e fapafapanego.<ref>{{Cite web |title=Client Challenge |url=https://www.scribd.com/document/533296026/1-3-IRON |access-date=2026-08-31 |website=www.scribd.com}}</ref>
Aene e na le mohola kudu, e swanetše go swarwa ka tlhokomelo. Ga se ya swanela go kgoma letlalo la gago. Ka mehla re swanetše go e bea lefelelong la maleba go efoga dikotsi ka gobane ge eka go kgoma e tla gobatša letlalo la gago. Ka mehla bea aene kgole le bana ba bannyane. O gopole go e tima le go e tloša ge o feditše.<ref>{{Cite web |title=Client Challenge |url=https://www.scribd.com/document/533296026/1-3-IRON |access-date=2026-08-31 |website=www.scribd.com}}</ref>
Go aena ke mokgwa wa kgale mo e lego gore ga go motho yo a tsebago gore o thomile neng. Lehono, batho gantši ba nagana gore go aena e le tsela ya go tloša mašobana goba go oketša [[maswika]] ka boomo. Eupša nakong ye e fetilego, go aena go be go dirwa gape go thuša go boloka dilo di hlwekile. Ge go hlatswa ka meetse go be go le boima go dirwa, phišo ya go aena e be e ka bolaya [[ditwatši]] tše dingwe gaešita le dinta. Go na le dipego tša Ntwa ya Crimea (1853–1856) tša [[mašole]] a go aena yunifomo ya bona ka [[sethunya]] sa 32 lb go lebeletšana le go phulega ga dinta ka ge ba be ba sa kgone go hlatswa [[diaparo]] tša bona gabotse.<ref>{{Cite web |last=522 W Madison Ave Athens |first=TN 37303 |last2=(423) 745-0329 |title=Ironing Through the Ages |url=https://www.livingheritagemuseum.org/2024/05/08/12439/ironing-through-the-ages |access-date=2026-08-31 |website=www.livingheritagemuseum.org |language=en}}</ref>
Ga go na motho yo a ka bolelago gore batho ba thomile neng go leka go hlwekiša mašela, eupša re a tseba gore MaChina ba be ba diriša tšhipi ya go fiša go aena pele ga motho yo mongwe. Ba be ba gatelela dipane tše di tletšego ka magala a go fiša godimo ga lešela le le otlologilego, bjalo ka ge go bontšhitšwe mo seswantšhong sa ka letsogong la go ja. Mengwaga ye sekete ye e fetilego, mokgwa wo o be o šetše o hlomilwe gabotse.<ref>{{Cite web |title=History of ironing and irons - flat-irons, sad-irons, mangles |url=http://www.oldandinteresting.com/antique-irons-smoothers-mangles.aspx |access-date=2026-08-31 |website=www.oldandinteresting.com}}</ref>
Ka nako yeo, batho ba Yuropa Leboa ba be ba diriša maswika, galase le kota go boreledi. Didirišwa tše di be di sa šomišwa go "aena" mafelong a mangwe go fihla bogareng bja ngwagakgolo wa [[19]], nako ye telele ka morago ga ge barudi ba Bodikela ba thomile go dira ditshipi tša boreledi morago mafelelong a [[Middle Ages]]. Aene ke sedirišwa se bohlokwa seo se dirago gore diaparo tša rena di bonagale di tshwanelo, diaparo tša rena di ka bonala di le bogale e bile di hlokometšwe gabotse..<ref>{{Cite web |last=Walker |first=Emory |date=2025-05-29 |title=Who Invented the Clothing Iron and How Did It Evolve Over Time? |url=https://walkermetalsmith.com/who-invented-the-clothing-iron/ |access-date=2026-08-31 |website=Walker Metal Smith |language=en-US}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
[[Setensele:Mohlagase]]
[[Setensele:Diaparo]]
74gsm01vs8sxvkapp7t0qe8ar13hdmj
Aene
0
14052
55627
2026-08-31T06:46:48Z
Zureka4
8367
ke feditse
55627
wikitext
text/x-wiki
Aene
[[Seswantšho:Ironing_a_shirt.jpg|thumb|376x376px|Aene ya sebjalebjale]]
'''Aene''' ke selo seo re se šomišago go tloša mašošobane go [[diaparo]]. E dira gore diaparo tša rena di bonagale di hlwekile. Diaene gantši di šomišwa ka gae pele a ge re e ya dikolong le mešomong.Aene ya diaparo e na le poleiti ya tšhipi ye e phaphathi ye e bitšwago soleplate. Ge [[tšhipi]] e butšwe, poleiti ya soleplate e a fiša. Re šuthiša poleiti ya go fiša ka boleta godimo ga [[diaparo]], gomme phišo e thuša go nolofatša lešela. Diaene tše dingwe tša sebjalebiale le tšona di tšweletša moya, seo se dirago gore go tlošwe mašobana a tülego go be bonolo. Go na le mehuta ya go fapafapana ya diaene tše di hwetšagalago lehono. Diaene tša setšo tše di omilego di šomiša phišo fela, mola diaene tša phufı dingwe di na le dithempheretšha tše di fetolegago gore mehuta ye e fapafapanego.<ref>{{Cite web |title=Client Challenge |url=https://www.scribd.com/document/533296026/1-3-IRON |access-date=2026-08-31 |website=www.scribd.com}}</ref>
Aene e na le mohola kudu, e swanetše go swarwa ka tlhokomelo. Ga se ya swanela go kgoma letlalo la gago. Ka mehla re swanetše go e bea lefelelong la maleba go efoga dikotsi ka gobane ge eka go kgoma e tla gobatša letlalo la gago. Ka mehla bea aene kgole le bana ba bannyane. O gopole go e tima le go e tloša ge o feditše.<ref>{{Cite web |title=Client Challenge |url=https://www.scribd.com/document/533296026/1-3-IRON |access-date=2026-08-31 |website=www.scribd.com}}</ref>
Go aena ke mokgwa wa kgale mo e lego gore ga go motho yo a tsebago gore o thomile neng. Lehono, batho gantši ba nagana gore go aena e le tsela ya go tloša mašobana goba go oketša [[maswika]] ka boomo. Eupša nakong ye e fetilego, go aena go be go dirwa gape go thuša go boloka dilo di hlwekile. Ge go hlatswa ka meetse go be go le boima go dirwa, phišo ya go aena e be e ka bolaya [[ditwatši]] tše dingwe gaešita le dinta. Go na le dipego tša Ntwa ya Crimea (1853–1856) tša [[mašole]] a go aena yunifomo ya bona ka [[sethunya]] sa 32 lb go lebeletšana le go phulega ga dinta ka ge ba be ba sa kgone go hlatswa [[diaparo]] tša bona gabotse.<ref>{{Cite web |last=522 W Madison Ave Athens |first=TN 37303 |last2=(423) 745-0329 |title=Ironing Through the Ages |url=https://www.livingheritagemuseum.org/2024/05/08/12439/ironing-through-the-ages |access-date=2026-08-31 |website=www.livingheritagemuseum.org |language=en}}</ref>
Ga go na motho yo a ka bolelago gore batho ba thomile neng go leka go hlwekiša mašela, eupša re a tseba gore MaChina ba be ba diriša tšhipi ya go fiša go aena pele ga motho yo mongwe. Ba be ba gatelela dipane tše di tletšego ka magala a go fiša godimo ga lešela le le otlologilego, bjalo ka ge go bontšhitšwe mo seswantšhong sa ka letsogong la go ja. Mengwaga ye sekete ye e fetilego, mokgwa wo o be o šetše o hlomilwe gabotse.<ref>{{Cite web |title=History of ironing and irons - flat-irons, sad-irons, mangles |url=http://www.oldandinteresting.com/antique-irons-smoothers-mangles.aspx |access-date=2026-08-31 |website=www.oldandinteresting.com}}</ref>
Ka nako yeo, batho ba Yuropa Leboa ba be ba diriša maswika, galase le kota go boreledi. Didirišwa tše di be di sa šomišwa go "aena" mafelong a mangwe go fihla bogareng bja ngwagakgolo wa [[19]], nako ye telele ka morago ga ge barudi ba Bodikela ba thomile go dira ditshipi tša boreledi morago mafelelong a [[Middle Ages]]. Aene ke sedirišwa se bohlokwa seo se dirago gore diaparo tša rena di bonagale di tshwanelo, diaparo tša rena di ka bonala di le bogale e bile di hlokometšwe gabotse..<ref>{{Cite web |last=Walker |first=Emory |date=2025-05-29 |title=Who Invented the Clothing Iron and How Did It Evolve Over Time? |url=https://walkermetalsmith.com/who-invented-the-clothing-iron/ |access-date=2026-08-31 |website=Walker Metal Smith |language=en-US}}</ref>
== Ditšhupetšo ==
<references />
i23f3hct4qxrsv77ghmz3qnrmyle0ym