Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.17 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Mošomi:Rehumile 2 13450 55632 53321 2026-08-31T18:47:12Z Rehumile 8342 Ye ke draft yaka ya bone 55632 wikitext text/x-wiki Leina laka ke nna Rehumile [[Mošomi:Rehumile/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Rehumile/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Rehumile/Draft 3|Draft 3]] *[[Mošomi:Rehumile/Draft 4|Draft 4]] 8lcm019cd1ktngpdc7zwdifkje5851k Mošomi:MikeT2025 2 13473 55630 55582 2026-08-31T18:18:14Z MikeT2025 8346 added pictures 55630 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Policia multando en paso de cebra.jpg|thumb|Maphodisa a tshela le fa mootledi faene]] [[diteng 9]] Maphodisa a tshela Maphodisa a tshela ke basomi ba mmuso bao ba somago ka tlase ga kgoro ya dipalangwa le polpokego ya tshela .Mosomo wa bona o mogolo ke go netefatsa gore molao ya tshela e a latelwa le go boloka polokego ya baotledi ,banamedi le baotledi ba dithuthuthu.[https://www.bing.com/search?pglt=43&q=maphodisa+a+tshela+reference&cvid=341e819026f24b278444a0a3c75ea05d&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FXSAQkxNTI1OGowajeoAgiwAgE&FORM=ANNAB1&PC=U531 maphodisa a tshela reference - Search] Ba soma ka tlase ga mmasepala goba mmuso wa [[profense]] ka Afrika Borwa. Mesomo ya bona e akaretsa go laola sephethephethe ditshileng, go hlahloba dikotumente tsa dikoloi tsa go swana le laesentshe ya go otlela le disc ya koloi,go lebelela lebelo la dikoloi ka sekhwamara sa lebelo ,le go thusa ge go bile le kotsi ya tshela.<ref>RTMC-Road Traffic Management Corporation, 2024.rtmc.co.za</ref> Maphodisa a tshela a lebane le ditlhohlo tse ntsi mosomong wa bona, go akaretsa diiri tse telele, go soma bosego le maemong a boso a kotsi, le go se hlomphe ke baotledi ba bangwe. Le ge go le bjalo, ba na le seabe se bohlokwa go fokotsa dikotsi tsa tshela le go boloka maphelo.<ref><nowiki><ref></nowiki>[https://www.rtmc.co.za/&#x3C;/ref https://www.rtmc.co.za/</ref]></ref> ouk1gk71aaj9zc9et8qwfhob5qkc84q Mošomi:Zureka4 2 13533 55637 55628 2026-08-31T20:32:38Z Zureka4 8367 terafote ye ntshwa 55637 wikitext text/x-wiki Leina la ka ke Zureka4. [[Mošomi:Zureka4/Draft 1|Draft 1]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 2|Draft 2]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 3/|Draft 3]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 4|Draft 4]] [[Mošomi:Zureka4/Draft 5|Draft 5]] fyufkgdnv5l4koj5fnm7mqawcodry8v Mmereko wa baswa 0 14024 55639 55563 2026-09-01T01:11:08Z SANKOMOTA 7165 /* BASWA */ 55639 wikitext text/x-wiki '''Afrika''' ka bophara e wetse ke koma. Baswa ba rena ga bana mesomo. Ba ile dikolong ebile ba pasitse ka dihlora efela mesomo ga e gona. Mmoso wa rena wa bo Matamela Ramaphosa o thlola baswa le go feta feti. Bana ba latlela di CV tsa bona kgohle lekgohle ka tshepo ya go thopa le mmereko le ge okaba wa kgwetsana.Le kgona dikamphani tseo di bego gona ,di nyaka baswa bao ba nalego boiphohlelo.<ref>[https://srd.sassa.gov.za/ sassa]</ref> [[Seswantšho:GKInvest.jpg|left|thumb|Dikgwebo]] '''Ekonomi ya rena''' le yona ga thus baswa ka go nyaka le mesomo. ba soma go dismissa tlhopa boroko eye. ba ile ba hlisa pee thuso ya di R350 go thuso baswa ba go hlolwa mesomo efela ga di dire selo. di rate le di inflayion di ile go dimidimi. R350 yeo ga e gona e go kabara di basic need. theko ya dilo ego dimo ka kudu. baswa ba ka se gona go lebeele yona fela ba swanetse go hwetsa mesomo . <ref>[https://www.cnbc.com/small-business/?msockid=1818dad0cf68605c15efceedce6a617a Small Business News, Trends, and Topics - CNBC]</ref> [[Seswantšho:Money of Venezuela - VOA.jpg|thumb|sekhahla sa inflation]] '''Motho o mongwe ka are''' , ke ka lebaka la eng ba sa ke thomele mesomo eupsa re swanetse go kwisissa gore go ke bereka go nyaka gore motho abe le tshelete ya go thoma. gaona batho ba bantsi bao ba ka thusang baswa go thoma di kgwebo.<ref>[https://hrbsglobal.com/resources/blogs/employee-benefits-south-africa/ Employee Benefits and Compensation in South Africa - HRBS Global]</ref> == Tshupetso == <references /> rr2qly7e9u37k8cddwstmawobwnqnks Mohlagase magaeng 0 14029 55640 55574 2026-09-01T01:13:42Z SANKOMOTA 7165 /* Mohlagase */ 55640 wikitext text/x-wiki '''Mohlagase''' ke hloba boroko motseng. ba dudi ka moka ba lla . sale o tsamanya ka covid esale di level 4 go toga mmowe re sa sokola. ka naka yacovid rebe re tseba gore mmoso wa rena otlageledtse ge goetla ga teko ya malatla.eupsa dilo sa se tsa loka go tloga mola. mo ke tshwago gona mohlagaswe oile wa gona goboya ka morago ga mengwaga ye me pedi.thba ye ile ya tswenya dilo tse dintsi le go feta. maphelo a batho a ile ga fetoga le go feta.<ref>[https://energypedia.info/wiki/Economic_Impact_of_Energy_Access_on_Individuals_and_the_Community Economic Impact of Energy Access on Individuals and the Community - energypedia]</ref> <gallery mode="nolines"> Seswantšho:Rostock Power Station, SW view.jpg </gallery>'''Barutwana''' ba be ba phalelwa ke go ngwala mesomo ya bona ya sekolo ge ba fihla gae ge letstasi le diketse. Ba be ba palelwa le go hwetsa di resose tsa maleba sekolong ka ge ne ba sa gona go printa di atikile. Batho ba goba le dikgwebo bona ne ba tsenetse. Ditsidifatsi dibe di sa bereke gomme di nama le di isekirimi dibe di tologa. Di koledirinki le tsona dibe di tonya. Bo ragwebo ba ile ba la tlagelo le go feta. Baswa bao ne ba bereka go hlatswa di koloi ba be ba feletse ke mesomo ka gore metshene ya bona ya go hlatswa ebe esena mohlagase. <ref>[https://papers.iafor.org/wp-content/uploads/papers/pce2024/PCE2024_80797.pdf PCE2024_80797.pdf]</ref> '''Thaba''' ye ya mohlagase ebe le tlhopa boroko le go feta ka gae bogodu ka gae batho ne ba leka go ke batho babe ba leka go ke pedisa. Hlokego ya mohlagase ebe e dira batho ba dire dilo tsa go tswa tseleng gore babe le dijo tafoleng bosego . Batho bao ba bego ba boya mesomo lesatsi le swibetse ne bale kotsing ka ga baswa ne ba ba emela go ba utswetsa ditshelee e tseo ne ba diswere bosego. mphakathi ne ole kotseng ka baka la go hloka mohlagase.[https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0324134 .]<ref>[https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0324134 Does darkness increase the risk of certain types of crime? A registered report article | PLOS One]</ref> == '''DITSHIPUTSI''' == <references /> 48v2lob529vdjv8h8ubuh18f2pt0qvd 55641 55640 2026-09-01T01:15:48Z SANKOMOTA 7165 /* DITSHIPUTSI */ 55641 wikitext text/x-wiki '''Mohlagase''' ke hloba boroko motseng. ba dudi ka moka ba lla . sale o tsamanya ka covid esale di level 4 go toga mmowe re sa sokola. ka naka yacovid rebe re tseba gore mmoso wa rena otlageledtse ge goetla ga teko ya malatla.eupsa dilo sa se tsa loka go tloga mola. mo ke tshwago gona mohlagaswe oile wa gona goboya ka morago ga mengwaga ye me pedi.thba ye ile ya tswenya dilo tse dintsi le go feta. maphelo a batho a ile ga fetoga le go feta.<ref>[https://energypedia.info/wiki/Economic_Impact_of_Energy_Access_on_Individuals_and_the_Community Economic Impact of Energy Access on Individuals and the Community - energypedia]</ref> <gallery mode="nolines"> Seswantšho:Rostock Power Station, SW view.jpg </gallery>'''Barutwana''' ba be ba phalelwa ke go ngwala mesomo ya bona ya sekolo ge ba fihla gae ge letstasi le diketse. Ba be ba palelwa le go hwetsa di resose tsa maleba sekolong ka ge ne ba sa gona go printa di atikile. Batho ba goba le dikgwebo bona ne ba tsenetse. Ditsidifatsi dibe di sa bereke gomme di nama le di isekirimi dibe di tologa. Di koledirinki le tsona dibe di tonya. Bo ragwebo ba ile ba la tlagelo le go feta. Baswa bao ne ba bereka go hlatswa di koloi ba be ba feletse ke mesomo ka gore metshene ya bona ya go hlatswa ebe esena mohlagase. <ref>[https://papers.iafor.org/wp-content/uploads/papers/pce2024/PCE2024_80797.pdf PCE2024_80797.pdf]</ref> '''Thaba''' ye ya mohlagase ebe le tlhopa boroko le go feta ka gae bogodu ka gae batho ne ba leka go ke batho babe ba leka go ke pedisa. Hlokego ya mohlagase ebe e dira batho ba dire dilo tsa go tswa tseleng gore babe le dijo tafoleng bosego . Batho bao ba bego ba boya mesomo lesatsi le swibetse ne bale kotsing ka ga baswa ne ba ba emela go ba utswetsa ditshelee e tseo ne ba diswere bosego. mphakathi ne ole kotseng ka baka la go hloka mohlagase.[https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0324134 .]<ref>[https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0324134 Does darkness increase the risk of certain types of crime? A registered report article | PLOS One]</ref> == Ditshiputsi == <references /> 4o1urfh65sizbu2b0jigg6buvul0rux Sehlwaseeme sa Nelson Mandela, Meago ya Union 0 14053 55629 2026-08-31T18:01:30Z Nompumelelo mtjale 8348 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361387560|Statue of Nelson Mandela, Union Buildings]]" 55629 wikitext text/x-wiki Sehlwaseeme se ka bophagamo bja senyane yadi metara ke sehlwaseeme se se telele kudu sa seswantšhetšo sa Nelson Mandela. E dirilwe ka boronse gomme e boima bja ditone tše ka bago 3.5 gotloga ntlheng ya monwana go ya ntlheng ya monwana, e lekanya dimethara tše seswai. Sehlwaseeme se se ile sa lahlelwa ka diripana tše masomennešupa ka difoundry tše nne tša go fapana pele se kopangwa ka Motse Kapa, moo mošomo wa boentšenere o bego o dirilwe ke bana babo rena ba Knight ka Sculpture Casting Services Foundry. Maoto le matsogo a ile a lahlelwa tseleng ya Nottingham KwaZulu-Natal. == Kgang ya ngangišano == Ka Pherekgong 2014 go ile gwa utollwa gore go be go na le mmutla o monnyane tsebeng ya le letona ya sehlwaseeme. Go ya ka bo-rabokgabo, Andre Prinsloo le Ruhan Janse van Vuuren, ba ile ba tlaleletša ka mmutla legatong la go saena seswantšho se se betlilwego, le go gopola kamoo ba ilego ba swanelwa ke go se tšweletša ka pela ka gona. (Lentšu la Seafrikanse "haas" le ra bobedi mmutla le "ka pela" ka Seisemane.) Ka morago ga furore, boradibokgabo ba ile ba kgopela tshwarelo gomme Kgoro ya Bokgabo le Setšo ya dira gore mmutla wo o kgopišago o tlošwe. <ref>{{Cite web |last=admin |title=Rabbit removed from Mandela statue's ear |url=https://www.news24.com/You/Archive/rabbit-removed-from-mandela-statues-ear-20170728 |access-date=2021-08-03 |website=You |language=en-US}}</ref> ra48wpxy3o6rvj7eohrueqx892cw8bz 55631 55629 2026-08-31T18:23:11Z Nompumelelo mtjale 8348 published article to a public space 55631 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Nelson Mandela Statue - geograph.org.uk - 770164.jpg|thumb|The statue of Nelson Mandela]] == Nelson Mandela statue == <ref>{{Citation|title=Statue of Nelson Mandela, Union Buildings|date=2026-06-27|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Statue_of_Nelson_Mandela,_Union_Buildings&oldid=1361387560|access-date=2026-08-31|language=en}}</ref>'''Sehlwaseeme se ka bophagamo bja senyane yadi metara,''' ke sehlwaseeme se se telele kudu sa seswantšhetšo sa Nelson Mandela.<ref>{{Citation|title=Statue of Nelson Mandela, Johannesburg|date=2026-06-27|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Statue_of_Nelson_Mandela,_Johannesburg&oldid=1361387544|access-date=2026-08-31|language=en}}</ref> E dirilwe ka boronse gomme e boima bja ditone tše ka bago 3.5 gotloga ntlheng ya monwana go ya ntlheng ya monwana, e lekanya dimethara tše seswai. Sehlwaseeme se se ile sa lahlelwa ka diripana tše masomenne-šupa ka difoundry tše nne tša go fapana pele se kopangwa ka Motse Kapa, moo mošomo wa boentšenere o bego o dirilwe ke bana babo rena ba Knight ka Sculpture Casting Services Foundry. Maoto le matsogo a ile a lahlelwa tseleng ya Nottingham KwaZulu-Natal. https://en.wikipedia.org/wiki/Statue_of_Nelson_Mandela,_Union_Buildings https://en.wikipedia.org/wiki/Statue_of_Nelson_Mandela,_Johannesburg == Ditshupetšo == <references /> [[Setensele:Nelson Mandela statue]] 8yk7u7pjpwk318yn8uahcala5114kjo Mošomi:Zureka4/Draft 5 2 14054 55633 2026-08-31T19:31:28Z Zureka4 8367 added references 55633 wikitext text/x-wiki Sethunya '''Sethunya''' ke selo seo se nago le phaephe ya [[tšhipi]] yeo e thunyago dithunya, dikgopa goba diprojectile tše dingwe ka go šomiša maatla a go thunya, gantši e dira lešata le legolo, le bogale. Go theoša le [[histori]], dithunya di be di le bohlokwa dintweng tša go tsoma, go phethagatša molao le tšhireletšo ya batho. Eupša gape di bakile dikgobalo tše šoro, mahu le mathata a leago. Ka lebaka leo, dithunya e sa le taba ye kgolo ditšhabeng tše dintši. Tlhabollo ya dithunya e fetotše tsela yeo dintwa di bego di lwantšhana ka yona. Dithunya tša mathomo di be di le bonolo e bile di le boima go di diriša, eupša ge nako e ntše e sepela, theknolotši e direle gore di tshephege, di nepagale le go ba le maatla. Mafelelong dithunya di ile tša fetoga didirišwa tše bohlokwa tša sešole. Lehono, mašole a sebjalebjale le maphodisa ba diriša dithunya tša maemo a godimo mešomong ya bona. Mo mabakeng a, go nyakega tlhahlo le melao ya maleba go thibela dikotsi le tšhomišo e mpe. <ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Dithunya di šomišwa gape go tsoma dikarolong tše dintši tša lefase. Batsomi bao ba nago le maikarabelo ba ka šomiša dithunya go hwetša dijo goba go laola palo ya [[diphoofolo]] moo go lego molaong. Go tsoma go nyaka tsebo.Intaseteri ya dithunya e kgatha tema ye kgolo ekonoming ya [[Amerika]]. Maina a magolo a go swana le Remington, Smith & Wesson, le Colt a rwala batho ba diketekete nageng ka bophara, gomme dikhamphani tšeo di dirago dithunya, phofo ya ntwa, le ditlabakelo di oketša mešomo ye mentši. Intaseteri gape e tliša [[tšhelete]] ye ntši ka thekišo, thekišo le diketane tša kabo—dipilione ngwaga ka ngwaga. Dinyakišišo di bontšha gore go kgona go reka dithunya go fa bareki mohola o mogolo wa ekonomi, go swana le go hwetša go feta [[10%]] ya boleng bja go reka koloi ye mpsha.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> [[Seswantšho:M9-pistolet.jpg|thumb|266x266px|Sethunya ]] Dithunya di šomišwa go tsoma, go thunya dipapadi le go thuša ka pabalelo. Dimilione tša Maamerika ba kgatha tema ka go tsoma le go thunya, tšeo di thušago go thekga taolo ya diphoofolo tša naga le pabalelo ka ditefelo tša laesense le metšhelo. Ditiro tše gape di kopanya ditšhaba, di boloka ditlwaelo tša malapa di phela, le go fetišetša bohwa bja setšo, ka dithunya gantši di fetišetšwa melokong ye mentši. Dipapadi tša go thunya ke tsela ye botse ya go ikgokaganya, go hlabolla bokgoni le go ithuta go šomiša dithunya ka maikarabelo.Historing, dithunya e be e le karolo ya mešomo ya mašole, go itlhokomela le go šireletša setšhaba sa gago. Ka historing ya mathomo ya Amerika, melao e be e netefatša gore malapa a na le dithunya tša tšhireletšo le go kgatha tema ka mašole, go bontšha ka moo dithunya di lego bohlokwa ka gona ka setšo le setšhabeng. Lehono, dithunya di sa emela tokologo ya motho le ditokelo tša molaotheo, kudukudu ka Phetošo ya Bobedi ya Amerika.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> Ye nngwe ya mehola ye megolo ya go ba le sethunya ke go kgona go itšhireletša. Beng ba dithunya ba bantši ba re go itšhireletša ke lebaka le legolo leo ba nago le lona, ka dinyakišišo di bontšha gore diperesente tše [[72]] di bona tšhireletšo ya motho e le tlhohleletšo e kgolo. Kua [[United States]], dithunya di šomišwa go itšhireletša go tloga go dikete tše masome go ya go tše milione ka ngwaga, go swana le go emiša bohodu, ditlhaselo goba bosenyi bjo bongwe bjo bogolo, e lego seo se bontšhago kamoo di ka matlafatšago tšhireletšo ya motho le go itokišetša.Le ge dithunya di na le dikotsi, gape di na le mehola ya makgonthe di ka matlafatša polokego ya motho, tša thekga ekonomi, tša dira gore batho ba ipshine ka boithabišo le mediro ya pabalelo, le go boloka setšo le histori di phela. Go tseba mehola ye go go thuša go bona pono ye e lekalekanego ka dithunya setšhabeng.<ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Batho ba bantši ka go la nngele bao ba hlohleletšago melawana ye mentši ya dithunya ba nagana gore re swanetše go thibela dithunya ka moka. Se se tla ba le khuetšo ye kgolo go mahu a go amana le dithunya le maphelo a setšhaba, a realo Armona. Eupša dithunya di tšea nako ye telele gomme go na le ditone tše di šetšego di le gona, ka fao go emiša thekišo ya tše mpsha go ka se be le khuetšo ye kgolo go mahu ka moka gomme go ka gobatša bareki. Re a tseba gore ga go na thekgo ye kgolo ya sepolotiki ya dipholisi tše kgolo tša bosetšhaba tša dithunya, ka lebaka la maatla a dihlopha tša ditokelo tša dithunya.<ref>{{Cite news|title=How understanding the economics of guns can improve public welfare|url=https://www.hks.harvard.edu/faculty-research/policy-topics/social-policy/how-understanding-economics-guns-can-improve-public|access-date=2026-08-31|language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == nfq2ofpg408w5rrc2prsbsk27at0x97 55634 55633 2026-08-31T19:34:05Z Zureka4 8367 ke loketše dihlopha 55634 wikitext text/x-wiki Sethunya '''Sethunya''' ke selo seo se nago le phaephe ya [[tšhipi]] yeo e thunyago dithunya, dikgopa goba diprojectile tše dingwe ka go šomiša maatla a go thunya, gantši e dira lešata le legolo, le bogale. Go theoša le [[histori]], dithunya di be di le bohlokwa dintweng tša go tsoma, go phethagatša molao le tšhireletšo ya batho. Eupša gape di bakile dikgobalo tše šoro, mahu le mathata a leago. Ka lebaka leo, dithunya e sa le taba ye kgolo ditšhabeng tše dintši. Tlhabollo ya dithunya e fetotše tsela yeo dintwa di bego di lwantšhana ka yona. Dithunya tša mathomo di be di le bonolo e bile di le boima go di diriša, eupša ge nako e ntše e sepela, theknolotši e direle gore di tshephege, di nepagale le go ba le maatla. Mafelelong dithunya di ile tša fetoga didirišwa tše bohlokwa tša sešole. Lehono, mašole a sebjalebjale le maphodisa ba diriša dithunya tša maemo a godimo mešomong ya bona. Mo mabakeng a, go nyakega tlhahlo le melao ya maleba go thibela dikotsi le tšhomišo e mpe. <ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Dithunya di šomišwa gape go tsoma dikarolong tše dintši tša lefase. Batsomi bao ba nago le maikarabelo ba ka šomiša dithunya go hwetša dijo goba go laola palo ya [[diphoofolo]] moo go lego molaong. Go tsoma go nyaka tsebo.Intaseteri ya dithunya e kgatha tema ye kgolo ekonoming ya [[Amerika]]. Maina a magolo a go swana le Remington, Smith & Wesson, le Colt a rwala batho ba diketekete nageng ka bophara, gomme dikhamphani tšeo di dirago dithunya, phofo ya ntwa, le ditlabakelo di oketša mešomo ye mentši. Intaseteri gape e tliša [[tšhelete]] ye ntši ka thekišo, thekišo le diketane tša kabo—dipilione ngwaga ka ngwaga. Dinyakišišo di bontšha gore go kgona go reka dithunya go fa bareki mohola o mogolo wa ekonomi, go swana le go hwetša go feta [[10%]] ya boleng bja go reka koloi ye mpsha.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> [[Seswantšho:M9-pistolet.jpg|thumb|266x266px|Sethunya ]] Dithunya di šomišwa go tsoma, go thunya dipapadi le go thuša ka pabalelo. Dimilione tša Maamerika ba kgatha tema ka go tsoma le go thunya, tšeo di thušago go thekga taolo ya diphoofolo tša naga le pabalelo ka ditefelo tša laesense le metšhelo. Ditiro tše gape di kopanya ditšhaba, di boloka ditlwaelo tša malapa di phela, le go fetišetša bohwa bja setšo, ka dithunya gantši di fetišetšwa melokong ye mentši. Dipapadi tša go thunya ke tsela ye botse ya go ikgokaganya, go hlabolla bokgoni le go ithuta go šomiša dithunya ka maikarabelo.Historing, dithunya e be e le karolo ya mešomo ya mašole, go itlhokomela le go šireletša setšhaba sa gago. Ka historing ya mathomo ya Amerika, melao e be e netefatša gore malapa a na le dithunya tša tšhireletšo le go kgatha tema ka mašole, go bontšha ka moo dithunya di lego bohlokwa ka gona ka setšo le setšhabeng. Lehono, dithunya di sa emela tokologo ya motho le ditokelo tša molaotheo, kudukudu ka Phetošo ya Bobedi ya Amerika.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> Ye nngwe ya mehola ye megolo ya go ba le sethunya ke go kgona go itšhireletša. Beng ba dithunya ba bantši ba re go itšhireletša ke lebaka le legolo leo ba nago le lona, ka dinyakišišo di bontšha gore diperesente tše [[72]] di bona tšhireletšo ya motho e le tlhohleletšo e kgolo. Kua [[United States]], dithunya di šomišwa go itšhireletša go tloga go dikete tše masome go ya go tše milione ka ngwaga, go swana le go emiša bohodu, ditlhaselo goba bosenyi bjo bongwe bjo bogolo, e lego seo se bontšhago kamoo di ka matlafatšago tšhireletšo ya motho le go itokišetša.Le ge dithunya di na le dikotsi, gape di na le mehola ya makgonthe di ka matlafatša polokego ya motho, tša thekga ekonomi, tša dira gore batho ba ipshine ka boithabišo le mediro ya pabalelo, le go boloka setšo le histori di phela. Go tseba mehola ye go go thuša go bona pono ye e lekalekanego ka dithunya setšhabeng.<ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Batho ba bantši ka go la nngele bao ba hlohleletšago melawana ye mentši ya dithunya ba nagana gore re swanetše go thibela dithunya ka moka. Se se tla ba le khuetšo ye kgolo go mahu a go amana le dithunya le maphelo a setšhaba, a realo Armona. Eupša dithunya di tšea nako ye telele gomme go na le ditone tše di šetšego di le gona, ka fao go emiša thekišo ya tše mpsha go ka se be le khuetšo ye kgolo go mahu ka moka gomme go ka gobatša bareki. Re a tseba gore ga go na thekgo ye kgolo ya sepolotiki ya dipholisi tše kgolo tša bosetšhaba tša dithunya, ka lebaka la maatla a dihlopha tša ditokelo tša dithunya.<ref>{{Cite news|title=How understanding the economics of guns can improve public welfare|url=https://www.hks.harvard.edu/faculty-research/policy-topics/social-policy/how-understanding-economics-guns-can-improve-public|access-date=2026-08-31|language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> [[Setensele:Tšhireletšo]] [[Setensele:Bomenetša]] puiz06u9zgcxbrmmml16gbzt4pj9ok0 Mošomi:Rehumile/Draft 4 2 14055 55635 2026-08-31T19:35:42Z Rehumile 8342 athekele ya bone 55635 wikitext text/x-wiki Go hlokega ga meetse setšhabeng go hlokega ga meetse ke tlhobaboroko mo setšhabeng ka ge meetse ele selo se bohlokwa kudu seo batho ba se šomišago go iphediša. Batho ba šomiša meetse go hlatswa, go apea le go hlapa ka go realo ge ba sena meetse seo se dira gore maphelo a bona a be boima. dilo tšeo di bakago tlhokego ya meetse ke komelelo, diphaephe tša meetse tšeo di senyegilego, tlhokomelo ye mpe ya ditshepedišo tša meetse le tšhilafalo le koketšego ya palo ya batho. bothata bjo bo ka baka malwetši, bohlweki bjo bo sa kgotsofatšego, tahlegelo ya dibjalo le mathata dikolong le mafelong a mešomo. go rarolla bothata bjo, setšhaba le badudi ba magaeng ba swanetše go lokiša mananeo le diphaepe tša meetse tše di senyegilego , ba aga mafelo a botšhabelo bja meetse, ba šireletša methopo ya meetse gore e se tšhilafale le go kgothatsa batho go diriša meetse ka boikarabelo. mmušo le wona o swanetše go beeletša ka ditshepedišong tša meetse tšeo di swarelelago gore ditšhaba di hwetše meetse ao a hlwekilego le ao a bolokegilego. rgodvk3pr1m4bmqydpua6axj9kvhr8r Sethunya 0 14056 55636 2026-08-31T20:28:43Z Zureka4 8367 ke feditse 55636 wikitext text/x-wiki Sethunya '''Sethunya''' ke selo seo se nago le phaephe ya [[tšhipi]] yeo e thunyago dithunya, dikgopa goba diprojectile tše dingwe ka go šomiša maatla a go thunya, gantši e dira lešata le legolo, le bogale. Go theoša le [[histori]], dithunya di be di le bohlokwa dintweng tša go tsoma, go phethagatša molao le tšhireletšo ya batho. Eupša gape di bakile dikgobalo tše šoro, mahu le mathata a leago. Ka lebaka leo, dithunya e sa le taba ye kgolo ditšhabeng tše dintši. Tlhabollo ya dithunya e fetotše tsela yeo dintwa di bego di lwantšhana ka yona. Dithunya tša mathomo di be di le bonolo e bile di le boima go di diriša, eupša ge nako e ntše e sepela, theknolotši e direle gore di tshephege, di nepagale le go ba le maatla. Mafelelong dithunya di ile tša fetoga didirišwa tše bohlokwa tša sešole. Lehono, mašole a sebjalebjale le maphodisa ba diriša dithunya tša maemo a godimo mešomong ya bona. Mo mabakeng a, go nyakega tlhahlo le melao ya maleba go thibela dikotsi le tšhomišo e mpe. <ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Dithunya di šomišwa gape go tsoma dikarolong tše dintši tša lefase. Batsomi bao ba nago le maikarabelo ba ka šomiša dithunya go hwetša dijo goba go laola palo ya [[diphoofolo]] moo go lego molaong. Go tsoma go nyaka tsebo.Intaseteri ya dithunya e kgatha tema ye kgolo ekonoming ya [[Amerika]]. Maina a magolo a go swana le Remington, Smith & Wesson, le Colt a rwala batho ba diketekete nageng ka bophara, gomme dikhamphani tšeo di dirago dithunya, phofo ya ntwa, le ditlabakelo di oketša mešomo ye mentši. Intaseteri gape e tliša [[tšhelete]] ye ntši ka thekišo, thekišo le diketane tša kabo—dipilione ngwaga ka ngwaga. Dinyakišišo di bontšha gore go kgona go reka dithunya go fa bareki mohola o mogolo wa ekonomi, go swana le go hwetša go feta [[10%]] ya boleng bja go reka koloi ye mpsha.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> [[Seswantšho:M9-pistolet.jpg|thumb|266x266px|Sethunya]] Dithunya di šomišwa go tsoma, go thunya dipapadi le go thuša ka pabalelo. Dimilione tša Maamerika ba kgatha tema ka go tsoma le go thunya, tšeo di thušago go thekga taolo ya diphoofolo tša naga le pabalelo ka ditefelo tša laesense le metšhelo. Ditiro tše gape di kopanya ditšhaba, di boloka ditlwaelo tša malapa di phela, le go fetišetša bohwa bja setšo, ka dithunya gantši di fetišetšwa melokong ye mentši. Dipapadi tša go thunya ke tsela ye botse ya go ikgokaganya, go hlabolla bokgoni le go ithuta go šomiša dithunya ka maikarabelo.Historing, dithunya e be e le karolo ya mešomo ya mašole, go itlhokomela le go šireletša setšhaba sa gago. Ka historing ya mathomo ya Amerika, melao e be e netefatša gore malapa a na le dithunya tša tšhireletšo le go kgatha tema ka mašole, go bontšha ka moo dithunya di lego bohlokwa ka gona ka setšo le setšhabeng. Lehono, dithunya di sa emela tokologo ya motho le ditokelo tša molaotheo, kudukudu ka Phetošo ya Bobedi ya Amerika.<ref>{{Cite web |last=Short |first=Gordon |date=2024-01-10 |title=How Firearms Benefit Society: Some Preliminary Thoughts |url=https://spectrummagazine.org/views/do-firearms-benefit-society-an-absolutely-serious-discussion/ |access-date=2026-08-31 |website=Spectrum Magazine |language=en-US}}</ref> Ye nngwe ya mehola ye megolo ya go ba le sethunya ke go kgona go itšhireletša. Beng ba dithunya ba bantši ba re go itšhireletša ke lebaka le legolo leo ba nago le lona, ka dinyakišišo di bontšha gore diperesente tše [[72]] di bona tšhireletšo ya motho e le tlhohleletšo e kgolo. Kua [[United States]], dithunya di šomišwa go itšhireletša go tloga go dikete tše masome go ya go tše milione ka ngwaga, go swana le go emiša bohodu, ditlhaselo goba bosenyi bjo bongwe bjo bogolo, e lego seo se bontšhago kamoo di ka matlafatšago tšhireletšo ya motho le go itokišetša.Le ge dithunya di na le dikotsi, gape di na le mehola ya makgonthe di ka matlafatša polokego ya motho, tša thekga ekonomi, tša dira gore batho ba ipshine ka boithabišo le mediro ya pabalelo, le go boloka setšo le histori di phela. Go tseba mehola ye go go thuša go bona pono ye e lekalekanego ka dithunya setšhabeng.<ref>{{Cite web |date=2025-04-02 |title=Pros and Cons of Owning a Gun - Safety, Freedom, and the Hidden Costs |url=https://freedomforallamericans.org/pros-and-cons-of-owning-a-gun/ |access-date=2026-08-31 |language=en-US}}</ref> Batho ba bantši ka go la nngele bao ba hlohleletšago melawana ye mentši ya dithunya ba nagana gore re swanetše go thibela dithunya ka moka. Se se tla ba le khuetšo ye kgolo go mahu a go amana le dithunya le maphelo a setšhaba, a realo Armona. Eupša dithunya di tšea nako ye telele gomme go na le ditone tše di šetšego di le gona, ka fao go emiša thekišo ya tše mpsha go ka se be le khuetšo ye kgolo go mahu ka moka gomme go ka gobatša bareki. Re a tseba gore ga go na thekgo ye kgolo ya sepolotiki ya dipholisi tše kgolo tša bosetšhaba tša dithunya, ka lebaka la maatla a dihlopha tša ditokelo tša dithunya.<ref>{{Cite news|title=How understanding the economics of guns can improve public welfare|url=https://www.hks.harvard.edu/faculty-research/policy-topics/social-policy/how-understanding-economics-guns-can-improve-public|access-date=2026-08-31|language=en}}</ref> == Ditšhupetšo == <references /> 77svt4p8bxd6rnfk7smcmf1esiunsrb Ditwatši 0 14057 55638 2026-08-31T21:48:48Z Zureka4 8367 Added a link 55638 wikitext text/x-wiki Ditwatši '''Ditwatši''' ke ditwatši tše nnyane tšeo di ka babjago batho, diphoofolo le dimela. Ke tše nnyane kudu go feta ditwatši gomme o ka se di bone ka microscope ya ka mehla. O ka hwetša ditwatši gohle mo go re dikologilego. Ditwatši tše dingwe di hlola malwetši a nnyane, mola tše dingwe di ka ba tše šoro kudu goba le go bea bophelo kotsing. Go ithuta ka ditwatši go bohlokwa thutamahlale le kalafo ka gobane e re thuša go tseba gore malwetši a phatlalala bjang le gore re ka a thibela bjang.[1] [[Seswantšho:201904 Virus.svg|thumb|Twatši]] Ditwatši ke diphelakadingwe tše nnyane, tšeo di sa phelego tšeo di sa swanelago go swana le disele tše di tlwaelegilego. Di ka fetetša diphedi tša go fapafapana, go tloga go pakteria go ya go dimela go ya go [[diphoofolo]]. Ditwatši di gona magareng ga dilo tše di phelago le tše di sa phelego. Dibaerase tše di phelago di a gola, di a tswala le go tswala, eupša ditwatši ga di dirwe ka disele, ga di na tshepedišo ya mmele, ga di gole ebile ga di kgone go arogana go swana le disele. Ditwatši di ka itirela dikopi, eupša di ithekga ka botlalo ka disele tša tšona go bopa ditwatši tše mpsha, tšeo di kgobokeditšwego ka sebopego sa tšona sa mafelelo. Ga go na motho yo a tsebago gore ditwatši di tšweletše neng le gona bjang, ka ge di sa tlogele difosile. Ditwatši tše dingwe di dumela gore ditwatši tša sebjalebjale di swana le [[patchwork]] ya dikarolwana tša esiti ya [[nucleic]] tšeo di adimilwego go tšwa methopong ya go fapafapana historing ya tšona ya tlhagelelo.Ditwatši di ile tša utollwa la mathomo ka morago ga ge borathutamahlale ba tšweleditše sefa se se kgethegilego sa porcelain—sefa sa Chamberland-Pasteur—seo se bego se ka tloša dipakteria ka moka tšeo o ka di bonago ka fase ga maekroskopo. Ka 1886, Adolph Meyer o bontšhitše gore bolwetši bja dibjalo tša motšoko, bjo bo bitšwago bolwetši bja mosaic ya motšoko, bo ka fetišetšwa go tšwa go sebjalo se se babjago go ya go se phetšego gabotse ka go diriša dintšhi tša seela go tšwa sebjalong. Ka 1892, Dmitri Ivanowski o hweditše gore bolwetši bjo bo ka phatlalatšwa le ka morago ga go sefa dipakteria ka moka ka sefa sa Chamberland-Pasteur. Go tšere mengwaga ye mentši pele batho ba lemoga gore ditwatši tše tša go fetela "tše di ka sefago" e be e se fela dipakteria tše dinyenyane, eupša e be e le mohuta o moswa ka botlalo wa dikarolwana tše nnyane tše di hlolago malwetši.[2] Baerase e dirilwe ka dikarolwana tša leabela—e ka ba DNA goba RNA—ka gare ga kgopa ya tšhireletšo yeo e bitšwago capsid. Ditwatši tše dingwe le tšona di na le khupetšo ya ka ntle yeo e bitšwago envelopu. Go fapana le disele tše di phelago, ditwatši ga di kgone go itswadiša ka botšona. Di swanetše go tsena ka gare ga disele tša monggae gomme di diriše metšhene ya sele go dira ditwatši tše dingwe. Ditwatši tše mpsha di ka fetetša disele tše dingwe.[3] Ditwatši di ka phatlalala ka ditsela tša go fapafapana. Tše dingwe di sepela moyeng ge motho yo a fetetšwego a gohlola goba a ethimola.[4] == Ditšhupetšo == 9dcoi2v7dmeeopd567kddo1kvbu3lyp